TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-68. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 11. januarja 1934. štev. 4. 6&d v Maci&om frc&p&dci- Leta 1927. je bilo v Mariboru izdanih 233 novih obrtnih dovoljenj, izbrisanih pa 125. Število obrtnih podjetij se je torej povečalo za 88. Leta 1928. je bilo 198 vpisov in 96 izpisov, število obrtnih podjetij se je torej povečalo za 102. Leta 1929. je bilo 280 vpisov in 195 izpisov, število obrtnih podjetij je naraslo za 85. Leta 1930. je bilo 244 vpisov in 195 izpisov, število obrtnih podjetij se je povečalo le še za 49. Leta 1931. pa je že pritisnila kriza z vso silo. Novih obrtnih dovoljenj je bilo izdanih 233, odjavljenih pa je bilo 332 ter je število podjetij padlo za 99. Leta 1932. je trajala kriza obrtništva še naprej. Novih obrtnih podjetij je bilo prijavljenih 220, odjavljenih pa 276, torej 56 podjetij več odjavljenih. Najbolj žalostna pa je statistika iz leta 1933., ko so se zgostile posledice že tri leta trajajoče krize. V vsem je bilo izdanih v 1. 1933. novih obrtnih dovoljenj 133, odjavljenih pa je bilo 728 obratov, da se je število obrtniških podjetij zmanjšalo za 595. Deloma je to veliko število odjav tudi posledica novega obrtnega zakona, ki zahteva, da se morajo vsi obrtniki v 6 mesecih znova prijaviti, kar pa je zvezano z raznimi stroški. Jasno pa je, da ni obrtnika, ki ne bi rad plačal teh stroškov, če bi bilo njegovo podjetje cvetoče. Zato tudi ta vzrok potrjuje, da je obrt v velikanski stiski. Jasno pa je, da vsi obrtniki, ki so odjavili svoje obrate, niso tudi čisto prenehali z delom. Mesto na podlagi obrtnega lista, so delali pač brez obrtnega lista. Zato je v istem razmerju ali celo večjem, kakor je padlo število obrtnikov, naraslo število šušmarjcv. Obrtniki, ki so še vzdržali v tej težki gospodarski stiski, so s tem dvakrat udarjeni. Na eni strani je vsled krize omejena gradbena delavnost zmanjšala število naročil, na drugi strani pa je šušmar-stvo poostrilo konkurenco. Ta konkurenca je tem težja, čim bolj je pritisnil davčni vijak, ki šušmarja seveda ne zadene. Obrtnik je tako prišel v skoraj brezizhoden položaj in bati se je, da se bo letošnje leto število odjav še povečalo, če se ne bo obrtniku prav izdatno pomagalo. K vsem tem nadlogam pa pride še vedno ostrejša konkurenca nekaterih tvornic, ki kar celim panogam obrta jemlje vsako eksistenčno možnost. Za vse naše narodno gospodarstvo bi bilo usodepolno, če bi obrtnik vsem tem težavam podlegel, kajti obrt je osnova vsake gospodarske osamosvojitve, obrt je podlaga gospodarskega napredka. Iz obrtništva prihaja oni naraščaj, ki ga potrebuje razvijajoča se industrija in le ob razvitem obrtništvu se more razvijati tudi industrija. V Nemčiji so začeli veliko propagando, da se v tej zimi izvrše vsa hišna popravila in se s tem da zaslužka obrtnikom ter zmanjša brezposelnost. Kaj podobnega bi bilo treba ukreniti tudi pri ker je velik del obrtnikov že pre-veft izčrpan, da bi mogel prenesti še pomanjkanje naročil v zimskih mesecih. Žalostne statistike o nazadovanju °brtnih podjetij so resen opomin, da je re« že skrajni čas, da se pride obrtnikom na pomoč. Treba jim Je znižati Produkcijske stroške, pomagati jim s krediti( zlasti pa izvest} eno. glavnih zahtev obrtništva,, da se prične energija boj proti šušmarstvu. In začetek 8a boja naj bo storjen s tem, da vse HcecUedsb/ena *t\a JUcpvsUiU v Cefyu, V torek, dne 9. t. m. so se zopet zbrali vodniki našega trgovskega stanovskega gibanja — olani predsedstva Zveze trgovskih združenj na seji v Narodnem domu v Celju, da razpravljajo o najaktualnejših vprašanjih, ki posegajo v stanovske interese. Udeležilo se je seje 26 članov predsedstva, ki so zastopali 20 združenj. Sejo je otvoril in vodil zvezni predsednik Josip J. Kavčič, ki je po otvoritvenem nagovora podal izčrpno poročilo o gospodarski situaciji in o predlagani davčni reformi. Situacija, v kateri se nahaja naše gospodarstvo, je težka. Kr. vllada je pod pritiskom težkih gospodarskih in finančnih prilik pričela razmišljati o gospodarskih ukrepih, ki naj bi to stanje izboljšali, odnosno vsaj omilili. Izdala jo vrsto novih uredb v pogledu denarstva in posebej vrsto predlogov, nanašajočih se na državne finance in davčno reformo. Uredbe, ki jih je kr. vlada izdala, niso povsem tv skladu s potrebami in zahtevami našega gospodarstva. Podrobno je g. predsednik obravnaval posamezne uredbe, o zaščiti kmetov, o zaščiti denarnih zavodov in našem denarstvu ter o potrebi reforme naše finančne politike. Najtrše pa bi prizadeli naše gospodarstvo novi davčni predlogi, ki jih je minister za finance predložil narodni skupščini. Vsi gospodarski stanovi v državi so solidarno in enotno nastopili proti predlagani davčni reformi, ki bi brez dvoma izzvala nadvse težke posledice. Poročal je obširno o poteku in sklepih konference Zvez trgovskih združenj, ki se je v tej stvari vršila v Beogradu in na kateri je sodelovala tudi Zveza po svojem pooMaščencu in o sklepih konference predsednikov Zveze trgovskih združenj v Beogradu, Zveze trgovskih združenj v Ljubljani in Združenja trgovcev v Zagrebu in nekaterih drugih združenj, ki se je vršila v Zagrebu, in ki je razpravljala tudi o enotnem nastopu in ustanovitvi stanovske centralne organizacije. Akcija trgovstva proti predlagani davč-tni reformi je bila v vsej državi solidarna in energična ter je pokazala, da trgovsko-stanovsko gibanje v državi vidno napreduje. V zvezi s podrobnim orisom težkih posledic, ki bi jih prinesla predlagana davčna reforma in s konkretnimi navedbami v pogledu plačevanja davkov od strani tujih družb, kar je izzvailo med navzočimi veliko ogorčenje, je v jako zanimivem govoru, ob splošnem odobravanju vseh na-vizočnih članov, obrazložil idejo o reformi naše gospodarske politike, ki bi prinesla narodu slogo in blagostanje. Poročal je za tem o izvršeni volitvi v Pokojninski zavod za nameščence, o pripravah in delovanju Zveze glede noveli-zacijc zakona o obrtih in o našem zunanjepolitičnem položaju. V nato sledeči debati se je pokazalo, da vlada v osrednji organizaciji, Zvezi trgovskih združenj, popolna solidarnost ter da preveva vso organizacijo želja po ojačenju in izpopolnitvi stanovskega gibanja v državi. Predsedniku Josipu J. Kavčiču je bila izražena popolna zaupnica. Izglasovan je bil nato soglasno in brez debate proračun za leto 1934. Seja je pozvala ona združenja, ki v zvezi točasno niso včlanjena, da iz solidarnosti zopet vstopijo v Zvezo. V pogledu zborničnega volilnega reda se je izjavilo predsedstvo, da v bodočih pripravah voljnega reda ostane pri skle: kaznilnice, vsi državni zavodi, in prav tako samoupravni nehajo s šušmare-njem in da vsaj ti n,$ odjedalo obrtnikom zaslužka. pih in predlogih, ki jih je osvojila na zadnji predsedstveni seji. Zvezni tajnik I. Kaiser je poročal nato o predpripravah za izvedbo socialnega zavarovanja trgovstva. Zveza je izdelala in predložila načrt uredbe, ki jo v zmislu § 384. zakona o obrtih izda minister za socijalno politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo; pripravila je načrt pravil in zavarovalno-matematične račune. V svrho podrobne proučitve pripravljenega gradtiva iso je sMenilo, da imenu je vsako združenje po enega svojega zastopnika, ki naj bi prevzel po navodilih Zveze organizacijo soc. zavarovanja, v območju svojega združenja in se udeleževal sej odbora, ki ga bo iz teh zastopnikov sestavila Zveza. Vršilla se je nato še razprava o predlogih združenj, med drugim v pogledu znižanja raznih tarif, neupravičenega trgovanja, prodajaln industrijskih podjetij, znižanja obrestne mere in »Službenega glasila« ter krotšmjarštvai Prihodnja seja zveznega predsedstva bo v Mariboru. tt&sp&dacsUi svet Jflate antante V torek dopoldne se je pričelo v zgodovinskih Hradčanih v Pragi prvo zasedanje Gospodarskega sveta Male antante. Je to nad vse pomemben dogodek, ki na eni strani dokazuje trdno voljo vseh držav Male antante, da svoje medsebojne odnošaje čim bolj poglobe, na drugi strani pa, da v konstruktivnem sodelovanju z drugimi narodi najdejo izhod iz krize. Razpoloženje na zasedanju je optimistično in ta optimizem je še znatno povečal dr. Beneš s svojim otvoritvenim in pozdravnim govorom. Govor dr. Beneša Mala antanta je nastala leta 1920. v trenutku velike politične nevarnosti. Kmalu pa se je pokazalo, da ima Mala antanta mnogo večjo in konkretno nalogo, da postane reprezentant volje srednje-evropskih narodov in nove mednarodne pravne stabilizacije, ki je nastala po vojni. Države srednje Evrope nočejo biti več objekt za politične cilje velesil, temveč zahtevajo za sebe isto suverenost, kakor velja za druge države. Minulo je 12 let, okdar je bila ustanovljena Mala antanta, o kateri se je vedno govorilo, da je tik pred razpadom. Ravno nasprotno je resnica, kar je zlasti dokazal dne 16. februarja 1933 sklenjeni organizacijski pakt Male antante. Ker se sedaj ni moglo več trditi, da bo Mala antanta prenehala, se je začelo govoriti, da se gospodarski interesi držav Male antante ne krijejo. Tudi te govorice ne drže. že leta 1927. se je začelo delo za gospodarsko zbližanje držav Male antante. šele s podpisom organizacijskega pakta pa je bil napravljen načrt za gospodarsko sodelovanje držav Male antante. To gospodarsko sodelovanje bo postavljeno na prav tako trdne temelje, kakor je že postavljeno politično. Prva gospodarska konferenca, ki se danes otvarja, odpira tudi pot k ustanovitvi nove gospodarske organizacije v srednji Evropi, ki bo vplivala tudi na sosedne države. V vseh treh državah se z yelikim pričakovanjem in z velikimi upi spremlja potek konference in naša naloga je, da ta pričakovanja opravičimo. Predvsem pa je naša naloga, da dosežemo te cilje: 1. Gospodarska in finančna kriza je decimirala gospodarska pomožna sredstva in zmanjšala našo medsebojno zamenjavo blaga. Eno in drugo se mora zopet povečati in medsebojna trgovina v 1. 1934. mora biti večja, ko v 1. 1933. 2. To zboljšanje pa mora biti le začetek splošnega zboljšanja in zato mora biti 1. 1935. naša zunanja trgovina še bolj živahna, ko 1. 1934. 3. Da se to doseže, je treba izdelati cel sistem odredb, ustanov in organizacij, katerih namen mora biti: zboljšanje medsebojnih prometnih zvez, unifikacija gospodarskih komunikacij, ustanovitev. Ivovih organizacij za industrijsko in agrarno sodelovanje, sodelovanje statističnih uradov, skupno delo v turi-stiki, sodelovanje emisijskih bank itd. Vse te nove ustanove morajo biti trajne in ž njimi je treba doseči, da se bodo vse gospodarske organizacije držav Male antante vedno medsebojno izpopolnjevale, da na ta način nastane nova mednarodna gospodarska zajednica, ki bo vsem trem državam zajamčila večje gospodarsko blagostanje in s tem tudi utrdila njih politično neodvisnost. 4. S tem pa ni rečeno, da bi hoteli druge izključevati od tega sodelovanja, ker naš interes je, da sodelujemo z vsemi našimi sosedi. Njih legalne gospodarske interese bomo tudi vedno spoštovali. 5. Zavedamo se, da vse te naloge niso lahke, ker je ravno na gospodarskem polju egoizem najmočnejši in tudi najbolj upravičen. Naša naloga bo zato, da vse te egoizme posameznih nadih treh držav podredimo višjemu egoizmu, ki bo v skladu s politično in gospodarsko zajednico naših treh držav. Zavedamo se tudi, da moramo delati na dolgo dobo; vemo pa tudi, da bo morala vsaka država nekaj žrtvovati, da se s tem vsem zagotovi boljša bodočnost. Uspeh vseh teh naših prizadevanj pa bo, da bo Mala antanta krepka in da bo v korist tudi vsem drugim državam srednje Evrope. Rumunski delegat Teodoresku je v svojem govoru najprej povdartl prepričanje vse rumunske javnosti, da je gospodarsko sodelovanje držav Male antante nujno potrebno. Samo s sodelovanjem na trgovinskem in finančnem polju je mogoče premagati nesrečne posledice gospodarske stiske. Rumun-ska delegacija bo zato napela vse sile, da, se pričeto delo uspešno dovrši. Delo je sicer težavno, tojla uspeh mora kljub temu doseči. Jugoslovanski delegat ye?iva««vi6 je enako naglasil, da je naloga gospodarskega sveta težavna. Toda do uresničenja najtesnejšega gospodarskega sodelovanja treh zavezniških držav mora priti, kakor to tudi predvideva organizacijski pakt Male antante. G. Pe-livanovič omenja nato, da so že I. 1919. na mirovni konferenci gospodarski strokovnjaki naših treh držav spontano skicirali načrt gospodarskega sodelovanja vseh treh držav. šef jugoslovanske delegacije je nato govoril o nedavnem sestanku gospodarskega odbora za konferenco Gospodarskega sveta v Beogradu, ko sta se določila podlaga in okvir za sedanje zasedanje. Na tem beograjskem sestanku se je govorilo že o vseh vprašanjih, ki zanimajo vse tri države Male antante in zato je prepričan o uspehu, zasedanja Gospodarskega sveta. Minister dr. Beneš je nato proglasil konferenco za otvorjeno in konferenca je takoj pričela s svojim delom. Delo se najprej vrši v komisijah, Najprej m bo razpravljalo na podlagi materi*!*, ki ga j« pripravii Beograd. Kate «* bo daljeyak> delo na plenarnih seja* delegacij. Dr. Josip Hacin: /sl/zof&nfea jMtnoc' &xvacwaWfQ,'' V »Slovencu« z dne 10. decembra 1933 je bilo objavljeno obvestilo, da je bil pri sodišču stavljen predlog, naj se o premoženju »Vzajemne pomoči«, registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, otvori konkurzno postopanje. To obvestilo navaja, da ima »Vzajemna pomoč« skoro 25.000 članov. Vse to ogromno število članov, ki pripadajo večinoma manj imovitim slojem, ima interes na tem, da se pouči o pravnem položaju in pravni naravi zavarovalnih pogodb, katere so sklenili z »Vzajemno pomočjo«. Pri »Vzajemni pomoči« so se pred vsem sklepale zavarovalne pogodbe, v katerih so člani »Vzajemne pomoči« zavarovali pogrebnino za — večinoma zelo stare — osebe, ki so članom »Vzajemne pomoči« popolnoma tuje. Ta zavarovanja pogrebnin imenujem v tem članku »špekulativna zavarovanja«, in sicer iz razloga, ker so člani pri tem špekulirali na smrt tuje stare osebe, računajoč, da bodo plačali majhne prispevke ter za te majhne prispevke ob smrti zavarovanih oseb dobili razmeroma ogromno »pogrebnino«. Večina pogodb, s katerimi so člani »Vzajemne pomoči« zavarovali pogrebnine, je take vrste. In v očigled ogromnemu šttevilu takih pogodb je menda umestno, da se glede vseh zavarovanj te vrste člani »Vzajemne pomoči« opozorijo na dejstvo, da je take pogodbe brez dvoma smatrati neveljavnim, in sicer iz teh razlogov: Po § 2. prvotnih pravil »Vzajemne pomoči« je namen blagajne v oddelkih C, D in E, dati po smrti člana osebi, imenovani po članu v prvotni sprejemnici ali pozneje s posebnim pismom, tolikokrat po Din 1-—, Din 2—, oziroma Din 5-—, kolikorkrat šteje blagajna članov v dotičnem oddelku, toda največ Din 2.000-—, oziroma Din 4.000—, oziroma Din 10.000-—. Ta določba prvotnih pravil je v skladu z določbo točke 2. § 1. in z določbo § 18. zakona z dne 16. julija 1892 drž. zak. št. 202, ki ureja delokrog in poslovanje registriranih pomožnih blagajn, med kakršne spada »Vzajemna pomoč«, ter določa, da pri registriranih pomožnih blagajnah člani lahko zavarujejo pogrebnino za sč ali za svojce. Po pravkar citiranem besedilu § 2. prvotnih pravil bi torej mogla pristopiti k »Vzajemni pomoči« kot član le oseba, ki zavaruje pogrebnino za samo sebe, in ta oseba sama bi morala imenovati osebo, kateri se pogrebnina izplača. Vendar sem mnenja, da je dopustno, tolmačiti to določbo pravil na podlagi § 18. pravkar citiranega zakona tako, da oseba, ki pristopi kot član, lahko zavaruje pogrebnino tudi za »svojca«, to je osebo, napram kateri ima oseba, ki pristopi kot član, na zakonu temelječe preživninske pravice ali dolžnosti. To tolmačenje je najširše, katero je mogoče dati besedilu § 2. prvotnih pravil. Vse, kar gre čez to tolmačenje, ni v skladu z namenom blagajne, kakor je isti označen v pravilih, in razun tega nasprotuje določbam zakona z dne 16. julija 1892 drž. zak. št. 202. če je torej nekdo sklenil z »Vzajemno pomočjo« pogodbo, po kateri je zavaroval pogrebnino za staro osebo, ki je njemu popolnoma tuja in do katere nima nikakih preživninskih pravic ali dolžnosti, ta pogodba ne odgovarja namenu in delokrogu »Vzajemne pomoči«. Upravni odbor »Vzajemne pomoči« je bil in je pooblaščenec v smislu predpisov občnega državljanskega zakonika. Kot tak je opravičen in dolžan, da v imenu »Vzajemne pomoči« izvršuje, oziroma je izvrševal naložene mu posle v okviru pravil. V kolikor je ta upravni odbor kot pooblaščenec »Vzajemne pomoči« sklepal pogodbe, ki presegajo pravila, oziroma namen in delokrog »Vzajemne pomoči«, je treba take pogodbe presojati z vidika § 1016. o. d. z., ki pravi: »Ako prekorači pooblaščenec meje svojega pooblastila, je pooblastitelj obvezan le toliko, kolikor odobri posle ali si pridobi korist, ki Je nastala iz posla.« »Vzajemna pomoč« torej iz pogodb, ki niso v skladu z namenom in delokrogom »Vzajemne pomoči« in jih je kljub temu sklenil upravni odbor, nikakor ni obvezana že na podlagi tega, da je upravni odbor take pogodbe sklenil. Obvezana bi mogla biti »Vzajemna pomoč« iz takih pogodb le, kolikor take pogodbe odobri ali si pridobi korist, ki je iz takih pogodb nastala. Ker pa je sklepanje pogodb, o kakršnih je tukaj govor, za registrirane pomožne blagajne na podlagi zakona z dne 16. julija 1892 drž. zak. št. 202 sploh nedopustno, tudi občni zbor »Vzajemne pomoči« takih pogodb ne more pravnovelj avno odobriti, ker bi bila taka odobritev protizakonita. Drugi razlog, iz katerega je take pogodbe smatrati neveljavnim, je naslednji: »Vzajemna pomoč« je registrirana pomožna blagajna. Po zakonu z dne 16. julija 1892 drž. zak. št. 202 se namen pomožnih blagajnic sme raztezati na zavarovanja one vrste, ki so navedena v § 1. tega zakona. Po § 38. tega zakona sme politično deželno oblastvo zaukazati razdružitev pomožne blagajne, kadar občni zbor pritrdi kaki vporabi iz imo-vine blagajne, katera je proti temu zakonu ali proti pravilom, ali kadar je občni zbor sklenil kaj drugega proti temu zakonu ali proti pravilom. V §§ 16. do 26. ta zakon točno opiše, kakšne posle in pod kakšnimi pogoji smejo pomožne blagajne sklepati te posle. Iz teh določb sledi, da zakon pomožnim blagajnam vsake druge posle razun onih, ki so v zakonu samem navedeni kot dopustni, prepoveduje. V smislu § 879. o. d. z. pa je pogodba, ki greši zoper zakonito prepoved, nična. Iz take nične pogodbe ne nastanejo ni-kake obveznosti razun one, da dotičnik, ki je na podlagi take pogodbe nekaj prejel, prejeto zopet vrne. Nadaljnji razlog, iz katerega so te pogodbe neveljavne, oziroma nične, je naslednji: Po § 879. o. d. z. so nične pogodbe, ki grešijo zoper dobre šege. V javnosti se je o tako zvanih špekulativnih zavarovanjih že precej govorilo, in vsa javnost je smatrala ta zavarovanja za taka, ki grešijo proti dobrim šegam. Dobrim šegam gotovo nasprotuje, da sklenem pogodbo, po kateri imam ob smrti popolnoma tuje osebe brez vsakega pravnega naslova dobiti neko nagrado. Pri te vrste zavarovanju je član špekuliral na smrt tretje osebe, ki mu eventualno ni bila niti poznana, a je iz njene starosti sklepal, da bo kmalu umrla. Da taka špekulacija greši proti dobrim šegam, o tem ne more biti dvoma, in že zaradi tega je vsa »zavarovanja«, katera so temeljila na upanju na skorajšnjo smrt zavarovane osebe, smatrati ničnim. Pride pa k temu še ta moment: Po § 879. o. d. z. so nične zlasti one pogodbe, pri katerih izkoristi kdo lahkomiselnost, stisko, slaboumnost, neizkušenost ali razburjenost drugega s tem, da pusti sebi ali drugemu obljubiti ali dati za dajatev protidajatev, ki po imo-vinski vrednosti očividno ni v razmerju z vrednostjo dajatve. Po § 2. prvotnih pravil more član dobiti tolikokrat po Din 1—, Din 2-—, oziroma Din 5-—, kolikorkrat šteje blagajna članov v dotičnem oddelku, toda največ Din 2.000—, oziroma Din 4.000, oziroma Din 10.000-—. Po § 7. pa ima vsak član plačati ob smrti vsakega zavarovanca Din 1-—, Din 2-— ali Din 5-—. če naj bo zavarovanih 10.000 članov, potem poslednji, ki umre, za člane, ki so umrli pred njim, plača Din 50.000-— razun ostalih prispevkov, ki jih ima plačevati, dobiti pa more največ 10.000 dinarjev. Mnenja sem, da je bila pri špekulativnih zavarovanjih, o katerih je govor, izkoriščena neizkušenost članov s tem, da so sklenili pogodbe, po katerih bodo morali eventualno za zmerno dajatev plačati protidajatev, ki po imovinski vrednosti očividno ni v razmerju z vrednostjo dajatve. Tudi iz tega razloga bi bilo tako špekulativno zavarovanje smatrati ničnim. Končno taka »zavarovanja« sploh niso zavarovanja. Esenci j ale zavarovalne pogodbe je moment škode, katera preti zavarovancu, če zavarujem pogrebnino, jo zavarujem zato, ker bo smrt združena s pogrebnimi in eventualnimi zdravniškimi stroški, zato, da bom imel te stroške iz česa kriti, ali pa, da s to pogrebnino olajšam svoji rodbini, ki sem jo dolžan preživljati, težak gmotni položaj, v katerega bo moja rodbina eventualno prišla vsled moje smrti. če pa zavarujem za pogrebnino popolnoma tujo osebo, kateri nisem ničesar dolžan in od katere nisem ničesar prejemal, hočem pa izrabiti njeno smrt, katero pričakujem v najkrajšem času, v ta namen, da ob tej smrti čisto tuje osebe dobim gotov denarni znesek, pravkar omenjeni esencijale zavarovalne pogodbe ni podan, in pri takem poslu ni mogoče govoriti o zavarovanju. Mnenja sem, da je v tem slučaju mogoče govoriti ne o zavarovanju, ampak o sta- vi (Wette) v smislu § 1270. o. d. z. V smislu § 1271. so poštene in sicer dovoljene stave obvezne, kolikor pogojena cena ni bila zgolj obljubljena, marveč resnično plačana ali založena. Sodno pa se ta cena ne sme izterjati. Seveda pa tudi kot stava vsa ta špekulativna zavarovanja za »Vzajemno pomoč« ne morejo biti obvezna, ker jih »Vzajemna pomoč« v smislu svojih pravil in v smislu zakona z dne 16. Julija 1892 drž. zak. št. 202 ni smela sklepati. Vsa špekulativna zavarovanja, sklenjena v času, ko so veljala prvotna pravila, so torej nična in za »Vzajemno pomoč« neobvezna, neobvezna pa tudi za vse člane, ki so sklenili taka zavarovanja. Vsled tega niti člani, ki so taka zavarovanja sklenili, ne morejo pravdnim potom prisiliti »Vzajemne pomoči« k temu, da bi jim plačala pogojeno pogrebnino, niti ne more »Vzajemna pomoč« prisiliti članov, ki so sklenili taka zavarovanja, k temu, da bi ji plačali to, v kar so se zavezali. Prehodna določila novih pravil, ki določajo, da se imajo vsi člani prevesti med nove člane po načelu, da se ohranijo vse pridobljene pravice v okviru Statuta, na tem menda ne morejo mnogo Izpremeniti, kajti kdor je sklenil pogodbo, ki je sama na sebi nična, iz te pogodbe ni pridobil nikakih pravic in jih ne more pridobiti. Občni zbor, ki je sklenil nova pravila in prehodne določbe k tem pravilom, ni bil opravičen, da to, kar je protizakonito in kar je proti dobrim šegam, deklarira za nekaj, kar je zakonito in kar odgovarja dobrim šegam. Kdo nosi in po kakih načelih nosi odgovornost za škodo, ki je nastala prizadetim iz špekulativnih zavarovanj, je pa mogoče presojati le v vsakem konkretnem slučaju posebej. MOČ VALUTNIH DRŽAVNIH BLOKOV Zlato veljavo so ohranile te države: Francija, Italija, Belgija, Švica, Poljska in Češkoslovaška. Te države imajo 1222% svega prebivalstva na svetu in so z 22-60% udeležene na svetovni trgovini. Drugo skupino tvorijo države angleškega funta. Tej skupini pripadajo vse britanske in skandinavske države. — Ta skupina tvori 22-62% svetovnega prebivalstva in ima v svoji roki 33-36% svetovne trgovine. — Srebrno valuto imajo Kitajska, Perzija in druge čezmorske države. 34-27% vsega prebivalstva pripada tem državam, v svetovni trgovini pa sodelujejo le s 6-58%. Sev. Amerika ima 6-75% prebivalstva, svetovne trgovine pa ima 13-07%. K tej skupini bi bilo treba prišteti še nekatere druge države. Za sebe skupino tvori sovjetska Rusija, o kateri pa manjkajo podatki. KOLIKO JE V JUGOSLAVIJI MILIJONARJEV Po podatkih finančnega ministra j© v vsej Jugoslaviji 143 milijonarjev. Na področju beograjskega finančnega ravnateljstva je 41 milijonarjev, na področju zagrebškega 32, ljubljanskega 18, sarajevskega 17, novosadskega 11, splitskega 9, niškega in banjaluškega po 5, skopskega 4 in podgoriškega 1. Milijonarjev imamo torej. malo, zlasti če upoštevamo zlaito vrednost 1 milijona dinarjev. Ni pa izključeno, da je statistika finančnega ministrstva pomanjkljiva in da je v resnici mnogo več dinarskih milijonarjev v Jugoslaviji. %wdu Rojstni dan kraljice Marije je praznovala vsa Jugoslavija z iskrenimi in manifestna: jskumi svečanostmi. Zlasti mogočno bo bile manifestacije v Zagrebu, kjer se mudi kralj, dvojica. Večina beograjskih tujih poslanikov, med njimi tudi nuncij Pellegrinetti, »e mudi v Zagrebu. Kemal paša obišče še v tem mesecu, kakor se trdi iz dobro obveščenih krogov, Beograd. Rumunski vojni minister je odstopil in je bil na njegovo mesto imenovan general Antonescu, ki velja kot eden najsposobnejših romunskih generalov. Odstop vojnega ministra je bil posledica Titulee-oove zahteve, da se reorganizira vojaška in policijska uprava. Berlinska »Vossische Zeitung« poroča, da bodo Grčija, Rumunija, Turčija in Jugoslavija sklenile balkanski pakt. Bolgarski bo vsak hip mogoče pridružiti se temu paktu. Mussolini je predlagal angleški vladi, da se zaenkrat ne razpravlja o celotni razorožitvi, temveč le o delni. Nekatere vrste napadalnega orožja naj bi bile še dovoljene. Zakonski načrt o korporacijah, to je o stanovski ureditvi države, je predložila italijanska vlada senatu. Kolonialni minister Dalimicr, ki je bil zapleten v afero Stavijskega, je končno le demisioniral in tako je izvršil Chautemps le delno rekonstrukcijo svoje vlade. Afera Staviskega je razburila vso francosko politično javnost in zelo oslabila levičarje, ker je bil z njimi Staviski v ozkem kontaktu. Tudi z madjarskimi revizijonisti je bil Staviski v ozkih zvezah. Ni izključeno, da bo Tar d ieu vsled te afere znova prevzel francosko vlado. Značilno za razpoloženje francoske javnosti je, da ves Pariz govori, da se Staviski ni sam ustrelil, temveč, da ga je ubila policija, da ne bi mogel dati svojih odkritij. 140 bombnih atentatov po vsej Avstriji je bili odgovor hitlerjancev na poizkuse Dollfussove vlade, da bi prišla z amnestijami hitlerjancev in preganjanjem soc. demokratov do boljših oduošajev z narodnimi socialisti. Avstrijska vlada je odredila, da se vsled teh bombnih atentatov znova z vso strogostjo kaznuje vsaka hitlerjanska propaganda. Rusija vstopi v Društvo narodov. Ib »emzacijsko vest je objavil »Daii!y Herakk. Van der Lubbeju je bila na dvorišču državnega sodišča v Leipzigu odsekana glava, ker je predsednik odklonil pomilostitev. Nova španska vlada je predložila parlamentu zakonski naVt, s katerim se razveljavljajo kot neizvedljivi razni protiverski zakoni. Baje bo vlada sklenila tudi konkordat z Vatikanom. Sindikalisti, socialisti in anarhisti pripravljajo v Španiji nove nemire. Značilno je, da so še pred kratkim vodili ravno socialisti najbolj odločno borbo z anarhisti in sindikalisti. Španska poslanika v Rimu in v Bruslju sta odstopila, ker se ne strinjata s sedanjim vladnim kurzom. Za prvega sovjetskega veleposlanika v Washingtonu je bil imenovan Aleksander Trojanovski. Sedanji vladar Mandžurije bo proglašen za cesarja in se poroči z japonsko prin-cezo. Avtobus, ki je vozil 30 delavcev iz neke cementarne na delo, se je v bližini vasi Segna v Italiji prevrnil v več metrov globok jarek. 6 delavcev je bilo takoj mrtvih, 7 se bori s smrtjo, vsi drugi pa so več ali manj nevarno ranjeni. Zagrebški peki so se izjavili, kakor poročajo »Novosti«, za odpravo nočnega dela v pekarnah. Absolventi trgovskih akademij t «r«-lostnim izpitom morejo polagati na gospodarsko-trgovski visoki šoli v Zagrebu tudi doktorski 'izpit, 'kakor je odločil prosvetni minister. S tem je popravljena težka krivica, ki se je delala absolventom trgovskih akademij. Svetovna produkcija sirovega želeja je narasla od 39-8 v 1. 1932. na 48'4 milijonov ton v 1. 1933, vendar pa še zelo zaostaja za produkcijo v kunjunktumih letih. Narasla je tudi svetovna produkcija jekla in sicer od 51*0 v L 1932. na 67‘8 milijonov ton v 1. 1933. Sovjetska Rusija je danes v produkciji železa že na drugem mestu. uslužbencev denacsh/o- PARIŠKI DENARNI TRG Običajno pokaže vsak finančni škandal tudi na pariški borzi svoje posledice. Ogromna Staviskijeva afera pa ni pokazala na splošno začudenje na pariško borzo nobenega učinka. Vzrok je v tem, ker niso bili žrtve Staviskijevih sleparij delničarji, temveč zavarovalne družbe, ki pa so že tako močne, da bodo vse te izgube prebolele. Pri obligacijah madjarskih optantov, kar naj bi bila prihodnja sleparija Stavi-skega, pa ni kompromitiran skoraj noben finančnik. V vsem je osleparil Staviski zavarovalnice in banke za 640 milijonov frankov, vendar pa ni izključeno, da naraste ta vsota še na 800 milijonov frankov. Padec vlade bi bil borzi v sedanjem položaju zelio neprijeten, ker je ravno te dni razpisano 10 milijardno državno posojilo. Vladna kriza pa bi mogla posojilu škodovati. Na denarnem trgu so se obresti nekoliko zvišale in dosegle 3'/s do 33/s°/o, kar je znatno več, kakor pa obrestna mera Francoske banke. Verjetno je, da bo ta, potem ko bo novo posojilo podpisano, zvišala obrestno mero. Sedaj pa tega ne more storiti, da ne škoduje podpisovanju posojila. * Denarja nagih izseljencev j© vsled poloma amenških bank »zamrzniloc — kakor poročajo ameriški slovensiki listi — za Najmanj 25 milijonov dolarjev. Beograjska kovnica je dobila od bolgarske vlade naročilo, da izdella novce za 400 milijonov levov. Strokovnjak kovnice je že odpotovali v Sofijo, da izdela lik kralja Borisa. Po zadnjem izkazu češkoslovaške na-rodne banke z dne 7. jan. se je zlata podloga povečala za 0'9 na 1707-9 milijonov Kč, devizna pa se je zmanjšala za 10-7 na 915-4 milijonov Kč. Število meničnih Posojil je padlo za 111-2 na 1122-7 milijonov Kč. Obtok bankovcev se je povečal za 153-4 na 6058-9 milijonov Kč. Zakonito kritje se je zmanjšalo od 38-9 na 38-2 °/o. Po izkazu Poljske banke z dne 23. decembra ©e je njena zlata podloga povečala 7 dividendo v 1. poll-letju znaša torej celoletna dividenda 27 °/o (135 pe®et), ko v L 1932. Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavllja za dobo od 1. do 31. decembra 1933. to statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta); L Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 1 (8), Savski 5 (5), Vrbaski 2 (4), Primorski 1 (1), Drinski 5 (4), Zetski 8 (2), Dunavski 3 (15), Moravski 1 (7), Vardarski 4 (7), Beograd, Zemun, Pančevo (3). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 9 (12), Sav-»ki 3 (21), Vrbaski 1 (1), Primorski 3 (5), Urinski — (6), Zetski — (—), Dunavski (8), Moravski — (1), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (4). 3. Otvonjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javljenih: v Dravski banovini 10, Savski 64r Vrbaski 3, Primorski 4, Drinski 2, Zetski —, Dunavski 8, Moravski 3, Vardarski 3, Beograd, Zemun, Pančevo 6. 4. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovim 4 (4), Savski 5 (3), Vrbaski — ( L Primorski 1 (—), Drinski 6 (12), zetski 1 (i)( Dunavski 10 (9), Moravski 5 (6), Vardarski 4 (6), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). 5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 5 (15), Savski 4 (26), Vrbaski 1 (4), Primorski 3 (7), Drinski l (8), Zetski - (-), Dunavski — (12), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 6 (10). Na seji: finančnega odbora ljubljanskega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se znižajo vse plače mestnih uslužbencev, ki presegajo 2000 Din na mesec, za 3%. Ta sklep postane veljaven šede potem, ko ga potrdi občinski svet in zato je še čas, da se proti temu predlogu nastopi. Nastopiti pa je trelm, ker je to znižanje plač napačno. Iz vrst davkoplačevalcev se sicer večkrat čujejo pni tožbe, da je pri nas uprava predraga, toda nikdar ne veljajo te pritožbe ivlišLni plač drž. ali samoupravnih nameščencev. Vedno se graja te to, da je uprava preveč birokratična, tila se preveč piše, da se preveč dela na umeten na 'ti,n dela in da je vsled tega preveč uradmištva. Vse poslovanje bi bilo treba poenostaviti, na ta način nastalo odvisno uradništvo pa bi se meglo uporabiti za druge posle, saj je organizacija našega javnega žiivljenja komaj pričeta. Nilkakor pa ni treba znižati plač, ker so te itak dokaj skromne, da uradnik z rodbino le težko izhaja. Napačna je tudi misel, da se z zniževanjem iplač dosežejo resnični prihranki. Mnogo bolj pravilna je trditev, da se z znižanjem plač doseže samo to, da se toliko denarja vzame iz kroženja, za kolikor se znižajo p!a~e. Uradnik bo pač potem manj potrošil in ker bo .manj potrošil, bo zaslužil trgovec, obrtnik in industrijalec manj, kar bo imelo za posledico, da dobi tudi OUZD je zbral podatke o zaposlitvi delavstva v letu 1933 na podlagi števila članstva pri OUZD. Povprečno je bilo v letu 1933. zavarovanih delavcev 46.813 (—2 tisoč 493 v primeri z letom 1932.), žensk 28.751 ( + 404), skupno 75.564 (—2.089). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23-23 (—1‘15), celotna zavarovana mezda pa 1,755.509 (—137.605). Kako se je gibalo število zavarovanega delavstva, kažejo te številke: število zava- Več ali manj Leto rovanoev v ko v 1. prej 1. 1933. 1923 73.899 + 5.337 1924 74.333 + 434 1925 72.808 — 1.525 1926 75.325 + 2.517 1927 82.546 + 7.211 1928 88.927 + 6.381 1929 94.929 + 6.002 1930 97.688 + 2.759 1931 91.848 — 5.840 1932 77.053 —14.195 1933 75.564 — 2.089 Ti podatki nam jasno kažejo dve gospodarski krizi; prva v letih 1924 in 1925, t. j. naša deflacijska kriza in druga od leta 1931. dalje, to je zadnja svetovna gospodarska kriza, katera pa že pojema, saj je članstvo OUZD-a v zadnjih mesecih že večje, nego v istem roku lanskega leta. Iz povprečne dnevne zavarovane mezde je razviden približen razvoj delavskih zaslužkov. Povprečna dnevna zavarovana mezda odgovarja približno faktičnemu zaslužku povprečnega delavca, vendar je pa nekoliko nižja od dejanskega zaslužka. — Razen tega se je lestvica mezdnih razredov večkrat menjavala. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala leta 1923 Din 20-55 in je stalno rastla v vseh letih do leta 1930., ko je dosegla Din 26-45. 2e v letu 1931. pa je padla na Din 25-45 in od tedaj pada stalno. Leta 1932 je znašala le še Din 24-38, lani pa le še Din 23-23. Deflacijska kriza se pri zavarovani mezdi manj pozna ko pri številu članov (vidi razliko leta 19251). Pač pa je zadnja svetovna gospodarska kriza delavske plače precej zmanjšala. Važno je dejstvo, da AGRARNA AVTARKIJA TUDI V ANGLIJI Pod vodstvom poljedelskega ministra El-liota se je začela tudi v Angliji agrarna avtarkija. Najprej je začela vlada plačevati kmetovalcem posebne podpore za gojitev pšenice. Nato je bila povečana površina s pšenico posejane zemlje od 1-25 na 1-66 milijonov jutrov. Produkcija pšenice je na ta način narasla za 42 odstotkov. Za Anglijo to sicer ne pomeni dosti, ker morajo Angleži še vedno uvažati štiri petine občina manj davkov. Poleg tega pa bo slabše plačan uradnik tudi manj eikspedi-tiven, ker bo pač znižanje plače zmanjšalo njegovo delavoljnost. Z znižanjem plač se samo zmanjšuje življenjski standard ljudi:, rešitev iiz krize pa je mogoča le s povišanjem standarda. Že zato jo znižanje plač napačno. Vemo, da je bil storjen siklep v finančnem odboru na pritisk- iz Beograda, kii pravi, da ne smejo bili samoupravni na-meš3enci boljše plačani, ko državni, ker bi to delalo slabo kri med državnimi uradniki. Nas ta argumentacija ne more niti najmanje prepričati. Da so državni nameščenci preslabo plačani, vedo orni že davno, kakor ve to vsa javnost. Ko so se znižale državnim nameščencem plače, tedaj je imelo smiisel govoriti o slabi krvi, danes jo to odveč, ker nima prav noben državni nameščenec prav niič od tega, če je tudi mestni uslužbenec slabše plačan. Nasprotno je zanj argument, da vsled večje plače mestnega uslužbenca zahteva še za sebe večjo plačo. Zato bi biilo nad vse umestno, če bi občinski svet odklonil potrditev sklepa finančnega odbora in pustil mestnim uslužbencem njiih dosedanje plače, ki itak niso pretirane. Samo s kroženjem, denarja se odpravi kriva in ta argument drži bolj, ko vse sugesitiije iz Beograda. In po tej resnici naj se ravna tudi ljubljanski občinski svet. se zaposlenost delavstva hitreje zboljšuje ko pa delavske plače. Celotna letna zavarovana mezda članov OUZD-a predstavlja delavno rento, to je letni dohodek, katerega imajo zavarovanci OUZD-a od svojega dela. Celotna zavarovana mezda je obenem podlaga za odmero dohodkov in izdatkov OUZD-a. Tako n. pr. znašajo prispevki za bolezensko zavarovanje 7 odstotkov od celotne zavarovane mezde: Leto )letna letna za-irovana mezda milijonih Din. ia razlika (na-ram predhodne-u letu) % > > O ' •ge.« 1923 455 + 87 1924 485 + 30 1925 481 — 4 1926 507 4- 26 1927 576 + 69 1928 649 + 73 1929 726 + 77 1930 765 + 39 1931 722 - 43 1932 568 -154 1933 527 — 41 Tudi iz teh podatkov sta razvidni dve-gospodarski krizi. Zadnja gospodarska kriza je pa vendar neprimerno hujša od prve. Končno je omeniti še velik narastek ženskih uameščenk na škodo moških. — Dočim je znašal leta 1923. odstotek ženskih članov OUZD le 27-32°/o, je znašal leta 1924. 29-16 in potem stalno rastel, da je znašal v začetku svetovne gospodarske krize v letu 1930. že 32-59°/o. Po izbruhu gospodarske krize pa je ta odstotek še bolj naglo rastel, dosege/l v letu 1931. 33-49®/o, v letu 1932. 36-50 in lani že 38-05 odstotka. Vzrok temu velikemu napredku ženskih nameščenk je v razvoju tekstilne industrije in nazadovanju gradbene industrije, kjer ženske niso zaposlene. Poročilo OUZD pravi na koncu svojega poročila, da so glavne težave zadnje gospodarske krize že za nami in da nazadovanje delavskih plač slabi, zaposlenost pa že narašča. njim potrebne pšenice, toda začetek je storjen. Po nastopu Elliota sta bila postavljena tudi svinjski trg in trg z mastjo pod državno kontrolo. Ravno tako tudi vse mlečno gospodarstvo. Sedaj pripravlja poljedelsko ministrstvo načrte, da pride tudi vsa produkcija krompirja pod državno kontrolo. Nato nameravajo raztegniti državno kontrolo še nad vsem mesnim trgom. Qd/ua Japonsko blago v Jugoslaviji Pred meseci smo že poročali, da eo ee pojavili pri nas prvi japonski svinčniki:, ki so bili zelo poceni, a zato tudi zelo slabi. V zadnjem času pa se pojavlja v naši državi japonsko blago v večji meri in sioer prihaja večinoma iz Dunaja in Nemčije. Pred vsem se ponuja japonsko galanterijsko blago, nobenega dvoma ni, da bo v kratkem tudi japonsko tekstilno in drugo blago na našem trgu. Ker je cena japonskega blaga zelo nizka, bi moglo nad vse škodovati naši domači industriji. Poleg tega ni pozabiti, da zelo ceneno blago navadno spiioh ni ceneno, ker se vsled slabe kvalitete takoj porabi ali pokvari. S preveč cenenim blagom se nadalje kriza samo poostril je, ker ustvarja takšno blago vedno nadprodukcijo, dočim le kvalitetno blago dejansko povečuj© narodno premoženje. Iz vseh teh razlogov bi bilo umestno, da bi pni nas pravočasno poskrbeli za potrebne ukirepe, da japonski uvoz ne bi bril naši državi v škodo. Tudi vprašanje kompenzacij za japonski uvoz bi bilo treba v korist našega izvoza pravočasno rešiti. KAKO DVIGNITI JUGOSLOVANSKI IZVOZ NA ČEŠKOSLOVAŠKO Češki listi v zadnjem času mnogo obravnavajo gospodarska vprašanja Male antante. Tako je objavil inž. Bezdčk zanimiv predlog, kako povečati izvoz Špeharjev iz Jugoslavije v Češkoslovaško. Ker je po njegovem mnenju nemogoče z eksportni-mi premijami pospeševati izvoz rumunske-ga in jugoslovanskega žita, ker bi bil to dumping, naj se postopa na ta način. Vsak Špehar pomeni ekvivalent 10 do 12 centom koruze. Ce goji jugoslovanski kmetovalec prašiče, dobi za koruzo, ki jo porabi za krmo 60 odstotkov več, kakor pa bi dobil za samo koruzo. Zato bi bilo za jugoslovanskega kmetovalca mnogo bolj ugodno, če bi Češkoslovaška kupovala od njega mesto koruze prašiče. Seveda se ne bi smeli ti Špeharji uvažati na škodo češkoslovaškega svinjerejca, kar pa je mogoče preprečiti. Uvoz Špeharjev naj bi se uporabil kot dodatek za umetno mast, ki se na Češkoslovaškem skoraj izključno uporablja. Vse tvornice margarine naj bi bile obvezane, da morajo dodati umetni masti 10 do 20 odstotkov masti iz Jugoslavije uvoženih Špeharjev. Na ta način bi se kvaliteta umetne masti zelo poboljšala, uvoz Špeharjev pa bi se mogel na leto povišati na 120.000 glav. Meso teh Špeharjev pa ee ne bi smelo uporabiti na prostem trgu, temveč bi se moralo predelati za salame ali za druge namene, Direkcija državne železarne VareŠ sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe o dobavi 1500 kg cillinderskega in 2500 kg strojnega olja; do 24. januarja pa o dobavi 150 delavskih oblek iz platna in ca. 2 tisoč 400 kg vijakov z maticami. Direkcija drž. rudnika Vrdnik »prejema do 18. januarja ponudbe o dobavi 30 tisoč desk. Direkcija državnega rudnika Ženka sprejema do 25. januarja ponudbe o doba- vi 2000 kg žičnikov in 2000 splint. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 23. januarja ponudbe o doba- vi 1400 kg azbestnega materijala in 1600 kosov šamotne opeke; do 25. januarja o dobavi električnega materijala, 530 kg bakrenih cevi; do 26. januarja pa o dobavi železnih cevi, holenderjev za cevi itd. Dne 17. januarja bo pri komercijalnem odseku Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 16 tisoč kg plločevine. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. januarja ponudbe o dobavi 1000 m jeklenih žičndih vrvi in raznih tiskovin. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 17. januarja ponudbe o dobavi 5 porcelanastih školjk za stranišča; do dne 24. januarja pa o dobavi elementov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. januarja ponudbe o dobavi 150 kg olja za mazanje poda; do 25. januarja pa o dobavi 10.000 kg negašenega apna. Dne 15. januarja bo pri komercialnem odseku Voj. tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo medeninastega materijala; do 16. januarja t L za dobavo pločevine in lesa. Prodaja lesa. Dne 15. januarja bo pri Direkciji šum brodske imovne občine ▼ Vinkovcih prodaja lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Statistika OUZD o zaposlitvi delavstva v 1. 1933. Hem$k&--iu#6dwaH$ki tcfy. adnoša(i Trojne so ovire, ki preprečujejo, da bi se povečal naš izvoz v Neme:jo. Na prvem mestu je omeniti visoke nemške carine in za naš izvoz neprimerne uvozne predpise. Druga ovira je v deviznih predpisih in v klirinškem prometu. Tretja ovira pa je včasih v slabi kakovosti naših pridelkov in v slabi: embalaži. Carinski predpisi. Pred vojno so se desetletja izvažale naše češplje v Nemčijo v velikih množinah. Zlasti »o se izvažale češplje rlz Bosne in Srbije. V zadnjih dveh letih pa je ta izvoz skoraj popolnoma prenehal, ker je bila carina povišana od 6 m 30 mark. Naše češplje sme zalo izvažali v Avstrijo, Poljsko in Češkoslovaško, ki: pa ne morejo odvzeti totitoo blaga ko Nemčija. Posledica tega je billa, da je bii'o naših češpelj vedno predeč na trgu, kar je nujnio povzročilo padec cen. Neugod,no se je razvijal tudi izvoz »uhih češpelj. Za en. kilogram suhih češpelj so potrebni 4 kilogrami svežih. V Brčkem pa se je plačeval kilogram svežih češpelj po 2-50 D,in, za kilogram suhih češpelj pa se je dobilo samo 3 do 5 Din. Poleg tega pa so za suhe češplje še večji proizvodni stroški. V suhih češpljah je z nami konkuriraj Amerika s svojimi kalifonnskimi češpljami, dočiim v svežih češpljah ne more konkurirati vsled svoje prevelike oddaljenosti. V suhih češpljah pa je ameriška konkurenca zelo občutna, ker imajo Američani velika skladišča in ker morejo prodajati svoje blago nemškim 'trgovcem tudi na kredit. Za grozdje znaša carina 7 mark in keT velja ista carina tudi za druge države, ne bi bila carina ovira za večji izvoz. Za izvoz pa prihaja v poštev samo grozdje velikih zrn in z močno lupino. Leta 1930. je neka nemška tvrdka poizkusila organizirati uvoz jugoslovanskega grozdja. Poučevala je naše izvoznike, kako morajo pošiljati grozdje in kakšne vrste mora biti grozdje. Tvrdka je vršila naravnost nalogo pionirja. Prizadevanja nemške tvrdke so bila uspešna, kar pa je imelo za posledico, da so sedaj vsi skušali izvažati grozdje v Nemč'jo in da niso delali samo z omenjeno tvrdko, temveč pošiljali grozdje vsem, ki so ga le hoteli sprejeti. Kmalu je bilo na trgu preveč našega grozdja, začela se je med trgovci konkurenca im cena grozdju je padla. Vsled naše neorganiziranosti je propadel izvoz grozdja v Nemčijo. Iasvo* povrtnine iv Nemčijo se dosedaj ni obnesel in v tem pogledu imamo tako mi, ko Bolgari le slabe izkušnje. Edino izvoz fižola in graha se izplača in ta izvoz se tudi redno vrši. Jabolka je Nemčija redno uvažala iz Jugoslavije im sicer v glavnem le »budimke«. Carina na uvoz jabolk znaša le 2 do 2‘50 mark za sto kil, kljub temu pa je izvoz jabolk v Nemčijo zelo padel. Kakor trde nekateri strokovnjaki je vzrok v tem, ker je bil izdam uradni predpis, da se mora vrnita cel vagon jabolk, če bi se našla v vagonu le ena listnata uš. Jabolka pa so cenen proizvod in ne prenesejo visoke prevoznine. Če bi se zavrnil vagon na meji, potem pač me bi preostalo nič drugega, ko da se blago uniči. Vsled tega rizika je padel izvoz jabolk v Nemčijo. Samo pet berlinskih tvrdk uvozi v Nemčijo ma leto perutnine za 30 mrJijomov mark. Iz Jugoslavije se uvaža v Nemčijo le malo perutnine, čeprav znaša carina le 20 mark za sto kil, za goske pa 75 mark. Glavna težkoča za izvoz perutnine je, ker je pri nas manipulacija s perutnino še slaba in ker manjka hladilnih naprav, da pošiljajo jugoslovanski izvozniki večinoma komaj zaklano živino. Samo majhno je število jugoslovanskih tvrdk, ki imajo tudi potrebne hladilne naprave. Nikakor pa te tvrdke ne morejo obvladati ogromnih količin blaga, ki bd se moglo izvažati v Nemčijo. Potrebno bi bilo, da bdi se ustanovile posebne zadruge pcrutninarjev, ki bi si skupno na- ljavLli vse potrebne naprave za izvoz perutnine v Nemčijo. Tudi vzgled Madjarske je priporočljiv. Marijanska je namreč vpeljala posebne izvozne premije za izvoz perutnine. Za vsak vagon izvožene perutnine dobi izvoznik 300 pengov (okoli 3000 dinarjev). Če se pri nas ne bi mogla dati izvozna premija v tej obliki, bi se mogla dati v obliki deviznih olajšav. Izvoz jajc v Nemčijo je znatno otežkočen vsled povečanja carine in kontr.ngentira-nja uvoza. Vendar pa bi mogli pri carini 30 mark iztabiti dovoljene kontingente. (Za jajca izven kontingenta se plača 70 mark carine). Zanimivo je, da je Poljska več izvozila jajc v Nemčijo ko Jugoslavija, čeprav Poljska nima za jajca trgovinske pogodbe in plača zaito 70 mark carine. Poznavalci razmer navajajo tri vzroke, da je pclj.sk i izvoz jajc v Nemčijo večji od našega. Prvi vzrok je v tem, ker zahteva Nemčija, da se uvažajo samo polno sveža jajca. Če samo eno jajce ni čisto sveže, more carinik zavrniti cel vagon. Drug razlog je v tem, ker Nemčija zahteva, da mora vsako jajce tehtati povprečno 52 gramov. Če se pni 720 jajcih najde nižja povprečna te/a, more carinik zopet zavrniti cel vagon. Tretji razlog je v osnovni nižji oen.i poljskih jajc od naših. Končno pa je tudi Poljska mnogo bližja r.n njena jajca se morejo uvažati v Nemčijo direktno. Za izvoz morajo biti jajca tudi pravilno žigosana s pravo barvo, kar čisto po nepotrebnem jugoslovanski izvozniki dostikrat ne uvažujejo. (Konec prihodnjič). 1 .KUVERTA' D. Z O. Z. LJUBLJANA Kailonika c. 2 Volarski pot 1 rVORNICA KOVEKT IN KONFEKCIJA PAPIRJA I IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA PREMOGA V ŠVICO V zadnjem času se je začel izvažati v Švico izbrani trboveljski premog v zabojih po 20 kg. Tudi iles teh zabojev se uporablja kot kurivo. Do teh pošiljk je prišlo, ker hočejo na ta način nekateri švicarski uvozniki likvidirati svoje terjatve v Jugoslaviji. JAPONSKA TRGOVINSKA BILANCA PASIVNA Japonski uvoz je znašal v novembru 169 milijonov jen, dočiim je v istem mesecu 1932 znašal le 119 milijonov jen. Izvoz pa je dosegel v novembra 163 milijonov, do-čim je leto prej znašal 151 milijonov. Trgovinska bilanca Japonske je torej bila v novembru pasivna za približno 6 milijonov. V vseh 11 prvih mesecih 1. 1983. pa je znašala pasivnost japonske trgovinske bilance 70-5 milijonov jen, in to kljub dumpingu. Po vsej verjetnosti so vojne operacije v Mandžuriji in priprave za novo vojno povzročile tako veHik dvig uvoza. Vpisala se je nastopna firma: Sedež: Rušo. Besedilo: Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Ruše. Obratni predmet: Tkalnica, barvarna, belilnica, izdelovanje običajnega perila in prodaja tekstilne robe na debelo. Imetnik: Frido!in Vlach, tovarnar v Rušah. Prokura se je podelila Gothardn Ji-raseku iz Ruš, ki podpisuje za tvrdko na ta način, da postavi pod štampiljko tvrdke »Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Ruše,« svoj podpis z označbo prckure. Okrožno kot trg. sodišče v Maribora, dne 28. decembra 1933. Fi 266/33 — Rg A III 248/2. Izbrisale so se nastopne firme: Sedež: Maribor. Besedilo: Dadieu Moric. Z bog smrti in opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. decembra 1933. Rg A II 146/10. * Sedež: Maribor. Besedilo: Franc Perkič & Polak. Zbcg končanega konkurza in prestan-ka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 28. decembra 1933. Rg A III 156/7. * Sedež: Orlica. Besedilo: Andreas Grogi. Obratni predmet: trgovina z lesom. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg sodišče v Mariboru, dne 28. decembra 1933. Rg A I 135/3. * Sedež: Ptuj. Besedilo: Mnx Straschill. Obratni predmet: zalega piva. Zbcg smrti imetnika in prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 28. decembra 1933. Rg Pos I 137/3. NEMŠKO-SOVJETSKI VALUTNI SPOR Nemško-sovjetske pogodbe so večinoma sklenjene v funtih ali dolarjih. Ker sta funt in dolar padla, hočejo sovjeti plačati vsa svoja naročila le v funtih ali dolarjih po dnevnem tečaju. Nemške tvrdke pa se temu upirajo in zahtevajo, da se jim vse plača po vrednosti zlatih funtov, odnosno dolarjev. O vseh teli sporih bi moralo razsoj evati nemško-sovjetsko arbitražno razsodišče, kateremu pa sovjeti vedno bolj pogosto odrekajo pristojnost. V zvezi s tem sporom je zanimiva razsodba, ki jo je izreklo nemško državno sodišče med nemškim dobaviteljem in sovjetsko vlado zaradi pogodbene klavzule o zlati vrednosti funta. Državno sodišče je namreč razsodilo, da morajo sovjeti plačati po zlati vrednosti funta, ker da je bila pogodba v funtih sklenjena samo zato, da se tudi v primeru padca marke ohrani polna vrednost plačila. Zato da je treba računati funte po zlati vrednosti, pa čeprav je njih tečajna vrednost manjša, ker je edino tako računanje v skladu s smislom pogodbe. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 10. januarja objavlja med drugim: Zakon o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo — Sestavo oddelkov državnega sveta in njih področje za II, 1934 — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. TRŽNA POROČILA MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem dne 5. januarja t. I. je bilo pripeljanih 126 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari Din 110—120 za komad, 8 do 4 mesece stari ‘200—250, 5 do 7 mesecev stari 350—380, 8 do 10 mesecev stari 450—550, 1 leto stari 560—680, 1 kg žive teže 6—7, 1 kg mrtve teže 8'50—9. Prodanih je bilo 48 svinj. A e\ a 1 barva, plasira in ke- /,0 V Z4 UrSfl "lično snaži oblaka, klobuke itd. Škrob! in uvetlolika srajce, ovratnika in manšete. Perc. Huši, munga in lika domače parilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ul. S. Telefon it. 22-72. VINSKI SEJEM V IVANJK0VCIH Čeprav je bila lanska trgatev slaba, da je ostalo le malo vina, je bil vendarle sejem v Ivanjkovaih prav uspešen. 38 vinogradu kov je razstavilo 1600 hd novega in 800 lil. starega vina. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom narodni poslanec Petovar. Tudi v kupčijskenn pogledu je bil sejetm v I\anjk.ovcih uspešen. Prodanih je bilo več sto hektolitrov itn nekaj tudi v Avstrijo. Novo vino je bilo po 4'50 do 6'50 Din, stana vina pa so se prodajala po 6 do 8 Din liter. 'Prireditev je znova potrdila, da so vinski sejmi v Ivanjkovcih zelo priljubljeni, tako pri vinogradnikih ko pri kupcih. K11TE1E vSi/lTHirl-flC- ati najSclidmjh KLKARNAiTDEU miBllAMAPALMATINOVAli Program ljubljanske radio postaje Petek, dne 12. jan. 11: Šolska ura: Smučanje (Janko Sicheri) — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Cas, plošče — 18: Plošče — 18.30: Predavanje Narodne odbrane — 19: Sokolstvo — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka) — 20: Prenos iz Dunaja: Missa solemnis — 22: Cas, poročila, plošče. Sobota, dne 13. jan. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: Cas, plošče — 18: Plošče, stanje cest — 18.30: Zabavno predavanje (g. Cesar) — 19: Ljudski nauk o dobrem 'in zllu (dr. Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20: Radio orkester — 20.30; Saksofon solo, g. Ziherl — 21: Božične pesmi v tercetu (sestre Stritar) — 21.30: Cas, poročila — 21.50: Radio orkester in Radiojazz. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 11. januarja: Komedija zmešnjav. Red Četrtek. Petek, dne 12. januarja ob 15.: Cvržek za pečjo. Dijaška predstava. — Cene od 5 do 14 dinarjev. Sobota, dne 13. januarja: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene* Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 11. januarja: Bohcme. Red C. Petek, dne 12. januarja: Zaprto. Sobota, dne 13. januarja: Jenuia. — Premiera. Red A. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvgn Jelačin Ljubljana Zalo