ŠTEVILKA i i- ro I II, 8. MAJ 20 ?0 CENA 1.80 EUR STRAN 4 STRAN 8 Kriza priložnost za boljši napredek? Kmetijstvo, kot ga poznamo, na veliki preizkušnji Eko Brlog, okolju prijazna trgovina za kosmatince V Smučarsko društvo Beli zajec vpeta celotna družina Napotnik Brez sproščanja z vrstniki primanjkuje koncentracije za učenje TEfiM TIiu "RH Pogovor z direktorjem podjetja Kronoterm Bogdanom Kronovškom STRAN 10 STRAN 15 STRAN 21 Oglasi KRONOTERNT76 TOPLOTNE ČRPALKE - z Savinjske novice št. 19, B. maj 2020 Iz vsebine: Tretja stran Aktualno Posledice sušnega vremena kmetijstvo že občuti....................................................6 Krožišče pri Hoferju Kmalu nič več poskakovanja.................................9 Komunalo Mozirje Vodenje javnega podjetja prevzel Andrej Kladnik...............................................9 Društvo upokojencev Mozirje Prejeli zaščitne maske..............................................12 Krvodojolsko okcijo Kljub nevsakdanjim razmeram odziv krvodajalcev odličen............13 Volentino Zoložnik Ukrepi v ZDA po njenem podobni kot v Sloveniji...... .......22 V kmetijstvu je trebo povečoti storilnost in olojšoti zoposlovonje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času, ko se panoga spopada s posledicami epidemije novega koronavirusa, pripravlja strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2020, v katerem bodo opredeljeni cilji in ukrepi za črpanje kmetijskih subvencij. Svojo verzijo strateškega načrta je izdelala tudi skupina študentov biotehniške fakultete v Ljubljani in jo poslala na ministrstvo. Študentje so v načrtu razdelali predloge, kako bi kmetijstvo pomladili, vnesli nova znanja in nekmetijske vsebine. Njihov pogled na kmetijsko problematiko je širši, razmišljajo o razvojni politiki za podeželje. Razvoj malih kmetij bi spodbujali s socialno naravnano shemo osnovnega plačila, razvoj večjih kmetij pa s povratnimi sredstvi, sofinanciranjem naložb in kakovostno svetovalno podporo. Predlagajo nove ukrepe, kot sta nadomestilo za bolniški in porodniški stalež, ter rento za dostojno starost kmetov. Izpostavljajo kolektivne naložbe in odgovoren pristop do okoljske problematike. Kot je za tovrstne dokumente značilno, uvodni del načrta predstavlja analiza obstoječega stanja. Ocena finančne kondicije slovenskih kmetij ne kaže spodbudne slike. Povprečen faktorski dohodek na kmetijo znaša dobrih 7.600 evrov in predstavlja le 38 odstotkov povprečja Evropske unije, pri čemer subvencije pomenijo 58 odstotkov celotnega faktorskega dohodka. Cilj je, da se dohodek na kmetijo zviša, delež subvencij pa pade pod 40 odstotkov. Vse od vstopa Slovenije v EU se produktivnost naših kmetij slabša, obseg proizvodnje se zmanjšuje. Študentje menijo, da je treba izboljšati dostop kmetij do kmetijskih zemljišč bodisi z nakupom bodisi z dolgoročnim najemom, poleg tega pa povečati storilnost na zaposlenega v kmetijstvu in olajšati zaposlovanje. Študentje tudi poudarjajo, da je potrebno okrepiti stabilnost kmetij, kar naj bi dosegli s povezovanjem. V Sloveniji obstaja kar nekaj delujočih preskrbnih verig, v katerih pa imajo kmetje šibko pogajalsko moč. Med predlaganimi cilji so zato krepitev pozicije kmetov v preskrbnih verigah in ustvarjanje pravičnih ter stabilnih kratkih verig na lokalni ravni. Da bi pospešili prehod kmetij v roke mladih gospodarjev, študentje predlagajo nov ukrep. Kmetje, ki bi kmetijo predali nasledniku, bi bili prvih pet let od predaje upravičeni do plačila prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če bi bili še zaposleni na kmetiji, če pa bi se upokojili, bi prvih pet let od predaje kmetije dobili 150 evrov mesečne rente. O stanju v zgornjesa-vinjskem kmetijstvu v času krize pišemo v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 19, 8. maj 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske nrnice št. 19 8. maj 2020 3 Tema tedna, Anketa JE KRIZA RES TUDI PRILOŽNOST ZA NAPREDEK? Kmetijstvo, kot ga poznamo, na veliki preizkušnji Letošnja pomlad je kmetovalcem prinesla veliko izzivov, tudi povsem novih. Predvsem soočenje z izrednimi razmerami je kmetovalcem prineslo veliko vprašanj, na katere še ni pravega odgovora. Poleg tega slovensko kmetijstvo že dolgo ni v dobrem stanju. Slab finančni položaj in nizke cene v kmetijstvu povzročajo vedno večjo brezposelnost med kmeti, posledično se vse manj mladih odloča nadaljevati z družinsko tradicijo. Pozitiven trend je na račun izrednih razmer sicer zaznati pri povpraševanju po lokalno pride- Okoli 500 ljudi je pokazalo interes za delo na kmetijah. lani hrani, vseeno pa kmetje upajo na učinkovite ukrepe države in Evropske unije za omilitev posledic pandemije. UKREPI POMOČI SPREJETI, PORAJAJO SE VPRAŠANJA Čeprav je bilo gibanje in zadrževanje na javnem kraju izjemoma dovoljeno za opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti, to ne pomeni, da razglasitev izrednih razmer kmetom ni pustila posledic. Zato so potrebni tudi ukrepi. Štefka Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pojasnjuje, da aktualna zakonodaja za omilitev posledic pandemije predvideva več ukrepov tudi na področju kmetijstva: »Odlog plačila prispevkov pride v poštev za vse kmete, predvideno je Odkupne cene živine so padle za deset do dvajset odstotkov, kar za naše kmetije predstavlja problem, saj so usmerjene v prirejo mleka in govejega mesa. (Foto: IS) tudi znižanje davčne osnove po katastrskem dohodku za 50 oziroma 35 odstotkov. V prvem zakonu je predvidenih še več ukrepov: odpis prispevkov in temeljni dohodek, sektorska pomoč, pomoč obole- Naša anketa Kakšne so posledice epidemije v kmetijstvu? Epidemijo novega koronavirusa in njene posledice so občutili tudi kmetje. V času zaprtih gostinskih lokalov, javnih ustanov in turističnih objektov se je zmanjšalo povpraševanje po različnih kmetijskih pridelkih in mesninah. Marsikje je bila onemogočena dobava rezervnih delov za kmetijske stroje. Odkupne cene mesa in mleka so se pričele zniževati. Marsikje so ostali brez tujih sezonskih delavcev. So se s tovrstnimi težavami srečevali tudi v naši dolini? Peter Prislan, Šentjanž Na naši kmetiji uspemo domači vse postoriti, tako da nikoli nisem razmišljal o sezonskih delavcih. Sicer pa nisem nikoli verjel v državno pomoč in tudi sedaj dvomim, da bomo kmetje dobili kakšna sredstva. Imel sem srečo, da v tem času, ko so bile trgovine zaprte, nisem potreboval nobenega repromateriala ali rezervnega dela. Pri odkupu mleka in mesa so nam cene znižali. Albina Rajter, Šmihel nad Mozirjem Sem invalidsko upokojena in imam določene omejitve, kar se tiče dela. A bi po svojih zmožnostih šla pomagat na kmetijo. Ali so se naši kmetje spopadali s kakšnimi težavami, nisem opazila, sami namreč nimamo kmetije. Sem pa opazila, da so cene hrane v trgovinah drastično poskočile. Boštjan Rihter, Nova Štifta Kmetje smo imeli probleme z nabavo potrebnih materialov v času, ko so bile trgovine z re-promaterialom in rezervnimi deli zaprte. Sam sem imel izpad prihodka pri prodaji suhome-snatih izdelkov, saj so bili gostinski obrati zaprti. Prav tako je na zmanjšanje prodaje vplivala prepoved prehajanja Iz občine v občino, s tem sem izgubil veliko individualnih kupcev. Pozdravljam možnost, da lahko pridobimo delavce za delo na kmetiji, ampak so pri tem problem izkušnje. V gozdu lahko delajo le enostavna dela, kot so trebljenje podrasti in robidovja. V_ Silva Letojne, Mozirje V času epidemije nismo mogli odpeljati traktorja na tehnični pregled, trgovine s kmetijskimi rezervnimi deli in drugimi potrebnimi izdelki za kmetijstvo so bili zaprte. Cene mleka so padle. Zakol mesa je bil mogoč le za osebno porabo. Kar je svetla točka te epidemije, so prispevki, te mi je poravnala država. Sem namreč kmečko zavarovana. Cveta Prislan, Juvanje Delo v času epidemije se nam ni spremenilo, tega je bilo vedno veliko. Smo pa občutili spremembo pri prodaji kmetijskih pridelkov, cene so se zelo znižale. Sicer nam je tudi malo pomagala država z odpisom prispevkov, s plačilom temeljnega dohodka. Večji problem je bil obisk banke, ki je v občini nimamo. Prav tako pozdravljam pomoč domačih sezonskih delavcev. Kar se izkušenj tiče, lahko rečem, da se da vse priučiti, če imaš interes. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo _ 4 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Tema tedna, Aktualno lim kmetom za covid-19, kritje bolniške od prvega delovnega dne v breme ZZZS.« Po njenih besedah se glede sprejetih ukrepov že poraja več vprašanj. Svetovalce najbolj skrbi, da kljub temu, da je bilo možno oddati vloge za odpis prispevkov in izjavo za temeljni dohodek, ni jasno navedeno, kako se bo na kmetijah ugotavljal dohodek. MENJAVA TEMELJNEGA PRIHODKA ZA SEKTORSKO POMOČ V pripravi je tudi sektorska pomoč kmetijstvu. V tej fazi se pripravlja za štiri sektorje: vino, dopolnilne dejavnosti, meso in les. Pred- su trajanja epidemije. Problem pa je, ker predlagana ureditev določa, da kmetje, ki so že vložili izjavo za temeljni dohodek, avtomatično izpadejo iz upravičenosti do sektor- Kmetijski svetovalci so sedaj že na delovnih mestih in pripravljajo zbirne vloge preko telefonov in aplikacije zoom. ske pomoči. Sektorska pomoč temelji na dejansko oddanih kmetijskih proizvodih in je dobro zastavljena, a je predlog prišel po tem, ko so nekateri že zaprosili za temeljni Štefka Goltnik, koordinator II pri kmetijski svetovalni službi: »Nekaj skrbi nam povzroča to, da kljub temu, da je bilo možno oddati vloge za odpis prispevkov in izjavo za temeljni dohodek, ni jasno navedeno, kako se bo na kmetijah ugotavljal dohodek. Vloge je bilo možno enostavno oddati v e-davkih, temeljni dohodek je bil že nakazan, a ne vemo, kako bodo kmetje dokazovali upad dohodka. Večina kmetij je obdavčena po katastrskem dohodku in za zelo malo kmetij se vodi knjigovodstvo. Če bo kot prihodek vzet katastrski dohodek, pridejo v poštev vse kmetije, In to ne bo problem. 0 Izkazovanju prihodkov na kmetijah za ta dva ukrepa na FURS-u še ni bilo jasnih pojasnil. Kmetom svetujemo, da dobro razmislijo, za katero vrsto pomoči se bodo odločili. V kolikor upad dohodka ne bo dokazljiv, bo potrebno sredstva vračati. Je pa ta epidemija močno potrkala na naše zavedanje o samooskrbi in pomenu pridelave hrane. Živimo na podeželju, kjer si lahko marsikaj pridelamo sami ali se z osnovnimi živili oskrbimo na bližnjih kmetijah, tržnicah in avtomatih z lokalnimi pridelki. To je tudi priložnost za kmetije, da razmislijo o možnostih popestritve ponudbe in prodaje pridelkov in izdelkov po najkrajši poti.« Foto: ML log uredb so dobili na vpogled tudi kmetijski svetovalci. V njih so po besedah Goltnikove navedene vrste dopolnilnih dejavnosti, ki imajo pravico do finančnega nadomestila v obliki pavšala glede na povprečje dohodkov zadnjega leta. »Pri sektorju meso je predvidena finančna pomoč za oddano živino v zakol, pri lesu za prodan les v ča- ni, da je ta pomoč zanj ugodnejša. PADAJO ODKUPNE CENE MLEKA IN ZASTAJA ODKUP GOVEDI Kljub temu da se spodbuja nakup lokalno pridelane hrane, na KGZS opažajo, da potrošnja pada, resne težave s prodajo že čutijo v prehranskih sektorjih. Da posledice so, opozarja tudi Goltnikova: »V času epidemije so odkupne cene mleka pri nekaterih odkupovalcih že padle, a odkup še normalno poteka. Zastaja pa že odkup goveje živine, odkupne cene so padle za deset do dvajset odstotkov. Za naše kmetije to predstavlja problem, saj so usmerjene v prirejo mleka in govejega mesa, Slovenija pa je na teh dveh področjih pridelave več kot samo-oskrbna. Trgovci kljub temu mleko, mlečne izdelke in goveje meso uvažajo.« KMETIJE ŠE IŠČEJO SEZONSKE DELAVCE Pandemija je preprečila tudi prihod tujih sezonskih delavcev na kmetije. Kmetijsko ministrstvo je zato pozvalo prebivalce Slovenije, da kmetom priskočijo na pomoč pri sezonskih opravilih. Interes za delo je pokazalo okoli 500 ljudi. Poleg tega je v prvem protikoronskem zakonu tudi odločba, ki se tiče zaposlenih na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije. Po odločbi lahko zavod za zaposlovanje ob povečanih potrebah po sezonskem delu tovrstne delavce napoti na delo na kmetijo oziroma v podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Pomoč pri delu iščejo kmetije iz vse Slovenije, med njimi veliko hmeljarjev iz Savinjske doline. KMETIJSKI SVETOVALCI S STRANKAMI DELAJO NA DALJAVO Z razglasitvijo epidemije se je delo spremenilo tudi za kmetijske svetovalce. Kmetijsko ministrstvo je takrat ustavilo vnos zbirnih vlog za neposredna plačila. »Smo pa bili kmetijski svetovalci v času epidemije dosegljivi na mobilnih teleNa KGZS opažajo, da potrošnja pada, kljub temu da se spodbuja nakup lokalno pridelane hrane. fonih in po elektronski pošti. Stranke smo po e-pošti redno obveščali o aktualnih ukrepih v zvezi z epidemijo kot tudi s strokovnimi nasveti,« je povedala Goltnikova in dodala, da bo rok vnosa zbirnih vlog predvidoma podaljšan do 15. junija 2020. Zato bo potrebno spremeniti še vrsto uredb v zvezi z datumi, ki so vezani na rok oddaje zbirne vloge. »Kmetijski svetovalci smo sedaj že na delovnih mestih in pripravljamo zbirne vloge preko telefonov in aplikacije zoom, saj strank še ne sprejemamo v svojih pisarnah. Ko bo to dovoljeno, bomo pripravljene vloge skupaj z njimi pregledali in oddali.« Tatiana Golob OBČINA LJUBNO, PUP-SAUBERMACHER Ekološko otok v Lokah in Zbirni center Podhom spet odprta dohodek, sedaj pa ne vedo, kako se jim bo zadeva iztekla.« Na to anomalijo so opozorili tudi pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in predlagali amandma na zakon, po katerem se predvidi možnost, da lahko nekdo, ki je že zahteval temeljni dohodek, tega vrne in pridobi sredstva na podlagi sektorske pomoči, če oce- Občina Ljubno je na svoji spletni straniobjavila novico, da je ekološki otok, kamor lahko občani pripeljejo komunalne odpadke, ki jih ne odložijo v posode in vreče, ponovno odprt od te srede, 6. maja, dalje. Odlaganje poteka v prisotnosti občinskega delavca, za občane pa ekološki otok deluje vsako sredo od 15. do 17 ure in vsako soboto od 8. do 10. ure. Tudi podjetje PUP-Sauberma-cher je ponovno odprlo Zbirni cen- ter Podhom, in sicer v ponedeljek, 4. maja. Center je za fizične osebe odprt vsak torek dopoldne in četrtek popoldne ter prvo soboto v mesecu dopoldne. Vstop je možen z osebnim dokumentom in položnico PUP-Saubermacher. V primeru oddaje plačljivih odpadkov, kot so gradbeni odpadki, je ob zaključku oddaje odpadkov potrebno še podpisati tehtalni list. Marija Lebar Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 5 Aktualno PREHOD OBČIN DOVOLJEN, DRUŽENJE VEČ OSEB ŠE NE Prvič po dveh mesecih dan brez novih okužb Ponedeljek je prinesel sprostitev nekaterih omejitev, ki so bile uvedene zaradi epidemije novega koronavirusa, tako v Sloveniji kot v sosednjih državah. V nedeljo je bilo opravljenih 616 testov na novi koronavirus, ki niso odkrili novih okužb. V bolnišnicah se zdravi 58 bolnikov, tri so odpustili domov. Umrl je en bolnik, skupaj je novi koronavirus zahteval 97 življenj. DOVOLJEN PREHOD OBČINSKIH MEJA Tik pred prvomajskimi prazniki je vlada preklicala prepoved prehajanja v druge občine. Kaj bo ta ukrep prinesel, se bo videlo po približno dveh tednih. Takrat se bo videlo, ali se bo število okužb znova povečalo. S tem tednom so se odprli frizerski in kozmetični saloni in vrtovi gostinskih lokalov. Gostinci so morali na svojih terasah poskrbeti, da je med strankami meter in pol razdalje, če pa prihajajo iz istega gospodinjstva, lahko pri mizi sedijo skupaj. Stranke lokalov morajo ob obisku toaletnih prostorov nositi maske. Frizerji, kozmetičarke in maserji morajo stranke naro-čevati, saj čakanje v salonih ni dovoljeno. PRVE BODO FLORJANOVE MAŠE Od ponedeljka, 4. maja, so v cerkvah duhovniki spet začeli opravljati svete maše, verniki se morajo držati strogih pravil. Domovi za starejše svojcem oskrbovan- NA PRAZNIK DELA ODPRLI MOZIRSKI GAJ Tudi v Zgornji Savinjski dolini je življenja postalo bolj živahno. Na praznik dela se je odprl Mozirski gaj, odprt je tudi Muzej Vrbovec in Tik pred prvomajskimi prazniki je vlada preklicala prepoved prehajanja v druge občine. (Foto: IS) cev pod posebnimi pogoji znova Zbirni center Podhom. Občina omogočajo obiske. Z delom so lahko začeli fotografi, fotokopirnice, čevljarji, šivilje, zlatarji, urarji, odprle so se osrednje knjižnice, tudi določene trgovine, ki so bile doslej še zaprte. Trgovine, ki omogočajo pomerjanje oblačil, morajo med drugim zagotoviti razkuževanje in učinkovito prezračevanje kabin za pomerjanje po vsaki uporabi. zarje je sklicala prvo sejo občinskega sveta po začetku ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Se vedno pa ostaja prepoved zbiranja na javnih krajih. V prihodnjem tednu naj bi zopet začel delovati javni promet, šole pa zaenkrat še ostajajo zaprte. Ne delajo tudi zobozdravniki, razen v nujnih primerih. TUDI SOSEDNJE DRŽAVE SPROŠČAJO UKREPE Rahljanje ukrepov je prisotno tudi v sosednjih državah. V Italiji, kjer je bilo eno največjih žarišč okuženih s covid-19 na svetu, lahko državljani po dveh mesecih strogih karantenskih ukrepov končno gredo na sprehod, odprli so se tudi parki. Gostinskih lokalov ne bodo odprli pred junijem, lahko pa že sedaj strežejo hrano in pijačo za domov. V zadnjem obdobju so največja žarišča okužb Združene države Amerike, Rusija, Iran, Spanija, Savdska Arabija. VEČ KOT 3,8 MILIJONA LJUDI OKUŽENIH Z novim koronavirusom je okuženih več kot 3,8 milijona ljudi na svetu, od tega je umrlo blizu 260 tisoč ljudi. Najhuje prizadeta celina je Evropa, kjer so potrdili več kot 1,5 milijona okužb in več kot 147.000 smrti. Med državami je koronavirus najhuje prizadel ZDA, kjer so potrdili več kot 1,2 milijona primerov okužbe in skoraj 73.000 smrtnih žrtev. Ker številne države testirajo le najhujše primere, je verjetno število okuženih v resnici precej višje. Štefka Sem POSLEDICE SUŠNEGA VREMENA KMETIJSTVO ŽE OBČUTI Prestopno leto ne prinaša nič dobrega V zadnjih petdesetih letih je, tako kažejo podatki Arsa, večja suša slovensko kmetijstvo prizadela vsaj 16-krat, od tega je bilo večjih suš skoraj polovica v zadnjih dvajsetih letih. Tudi to pomlad se kmetijstvo spopada s sušnim vremenom in, čeprav smo bili v zadnjem tednu deležni vsaj nekaj dežja, je določena škoda že narejena. MOČNO OKRNJEN PRVI ODKOS, SLABA BO TUDI NJEGOVA KVALITETA Letošnja marec in april sta bila nadpovprečno topla, večina padavin pa je padla v prvih dneh marca. Posledice takšnega vremena kmetijstvo že občuti, tudi v Zgornji Savinjski dolini. Na travnikih v dolini bi se ob primerni količini dežja že opravljala prva košnja. Tako pa je, kot opaža Štefka Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, »zaradi pomanjkanja vlage travna ruša redka, trave nizke, rastline hitro prehajajo v cvet, kar ima za posledico ne samo majhen pridelek, ampak bo tudi kvaliteta prvega odkosa zelo slaba. Izpad bo med 50 in 80-odstoten, na prodnatih in osončenih legah večji, drugje nekoliko manjši.« Za čim večjo omejitev škode Goltnikova svetuje »čimprejšnji odkos oziroma hitro pašo, da bo travna ruša na novo pognala, seveda pod pogojem, da bo zapadlo kaj dežja.« Pri žitih je, po njenih besedah, pomanjkanje vlage upočasnilo rast, posevki so nižji, listne mase je manj, posledično bo tudi zrnja manj. »Posevki namreč že klasijo, žito pa v času nabrekanja zrnja rabi vlago.« BREZ NAMAKANJA BO ZAMUJALA TUDI PRIDELAVA ZELENJAVE Kot pojasnjuje Goltnikova, je za omilitev posledic v sušnih razmerah zelo pomembna založenost tal s humusom, ki ga pridelovalci vnašajo v tla z organskimi oziroma živinskimi gnojili. »Travniki, njive in vrtovi, bogati s humusom, dajejo rastlinam boljše pogoje za rast v času pomanjkanja vlage. A tega ukrepa se moramo posluževati prej, sedaj, ko je suša že v polnem razmaku, gnojenje ne pomaga.« Zastaja tudi pridelava zelenjave, saj ta brez vode praktično ne uspeva. »Ker nimamo namakanja, bomo pridelke pobirali nekoliko kasneje, točnejše ocene so še preura-njene.« Goltnikova ob povzemanju stanja spomni na že večkrat slišano staro ljudsko modrost, da prestopno leto nič dobrega ne obeta. »Začelo se je s pozebo v prvi polovici aprila, ki je odnesla pridelke zgodnjega sadja.« Kako bo s pridelki sadja v travniških sadovnjakih in obhišnih vrtovih, za sedaj še ni mogoče napovedati. Tatiana Golob 6 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Gospodarstvo HISENSE GORENJE Ministra Počivalšek in Cigler Kralj v Velenju iskala boljše rešitve za zaposlene Prvi maj, praznik dela, je letos še zlasti za zaposlene v družbi Hi-sense Gorenje, kjer je dela tudi več Zgornjesavinjčanov, minil s precej grenkim priokusom. V podjetju, ki je v kitajski lasti, so namreč nedavno napovedali večje odpuščanje delavcev. V Velenju sta se pretekli teden z vodstvom podjetja, lokalnimi oblastmi in predstavniki zaposlenih sestala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav-ko Počivalšek ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. CILJ VLADNIH PROTIKORONSKIH UKREPOV OHRANJANJE DELOVNIM MEST Ministra sta se srečala s podžupanom Petrom Dermolom in predstavniki sindikata ter sveta delavcev Gorenja. Vsi so bili enotni, da je nujno poiskati boljše rešitve in preprečiti napovedano veliko odpuščanje zaposlenih. Počivalšek se je pred tem sestal s predstavniki vodstva Hisense Gorenje in se dogovoril, da skupaj v obdobju 14 dni pregledajo njihov zadnji pred- log o odpuščanju 828 delavcev (sprva so najavili, da bo odpuščenih okrog 1.000 zaposlenih) in poskušajo najti druge rešitve. Počivalšek od vodstva družbe pričakuje korak nazaj in dogovor o izvedbi ukrepov za prestruktu- riranje, ki bo podjetju omogočilo konkurenčen položaj na trgu. Kot je še dejal, je ključni cilj protiko-ronskih ukrepov, ki jih sprejema vlada, ravno ohranitev delovnih mest in podjetij. Minister Zdravko Počivalšek od vodstva družbe pričakuje dogovor o izvedbi ukrepov za prestrukturiranje podjetja. PO VSEH OBLJUBAH INFORMACIJA O ODPUŠČANJU NESPREJEMLJIVA Dermol je ponovno poudaril, da je po vseh obljubah o novih delovnih mestih, o vlaganju v razvoj in o novi tovarni televizorjev, ki so jih v preteklih mesecih dobivali od vodstva družbe, informacija o odpuščanju nesprejemljiva. Oba ministra je pozval, da s skupnimi močmi preprečijo nameravano odpuščanje in najdejo konstruktivne rešitve, ki bi zajemale mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih ter naredijo vse, da se napovedan črni scenarij Gorenju ne bi zgodil. TEŽAVE PODJETJA IZVIRAJO IZ PRETEKLEGA POSLOVANJA Z ministroma so se srečali tudi predsednik konference Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Gorenje in sveta delavcev Žan Zeba, delavski direktor Drago Bahun in predsednica SKEI Gorenje Jasmina Nedic. Po njihovih besedah s strani novega lastnika vedno znova dobivajo drugačne informacije o številu odpuš- čanj, dal pa jim je tudi vedeti, da je njegova odločitev dokončna. Vsi, vključno z ministrom Počivalškom, so prepričani, da težave podjetja izvirajo iz preteklega poslovanja in Ponudniki turističnih produktov Solčavskega in v. d. direktorice Zavoda za turizem in traj-nostni razvoj Solčavskega Rinka Blanka Kovačič so konec aprila izmenjali mnenja preko vi-deokonference. Beseda je tekla napačnih odločitev ter da pandemija s koronavirusno boleznijo zagotovo ni edini razlog za napovedano odpuščanje. Barbara Rozoničnik Z ZGODBAMI IN FOTOGRAFIJAMI DO POTENCIALNIH OBISKOVALCEV Kovačičeva je predstavila tudi videnje oglaševalske kampanje na socialnih omrežjih. Tam objavljajo fotografije in kratke zgod- Blanka Kovačič meni, da bo največji izziv sprejemanje protokolov glede zdravja in higiene. o trenutni situaciji in epidemiji be, s katerimi nagovarjajo poten- ter o pripravljalnem času, ko bodo turistične kmetije lahko svoja vrata odprle turistom. PROTOKOLI GLEDE ZDRAVJA IN HIGIENE Poudarek je bil na sprejemanju protokolov glede zdravja in higiene, kar bo po besedah Kovačičeve največji izziv za vse. Zato so udeleženci videokonference dali pobudo, da se predstavnikom Turistično gospodarske zbornice Slovenije naslovi dopis, v katerem naj se izpostavijo vprašanja o stanju in časovnicah ukrepov. cialne obiskovalce ter jih vabilo na obisk v Logarsko dolino in na Solčavsko. VPRAŠANJA, KI TERJAJO ODGOVORE »Kakšne turiste lahko pričakujemo, kako se na njih pripraviti, kaj jim bomo na destinaciji nudili in kako bomo v prvi vrsti zaščitili sebe, svoje domače in svojo lastnino? To so vprašanja, na katera še ne bodo kmalu dobili odgovorov,« so si bili enotni udeleženci videokonference. Marija Šukalo Podžupan MOV Peter Dermol je poudaril, da je informacija o odpuščanju nesprejemljiva. VIDEOKONFERENCA TURISTIČNIH PONUDNIKOV NA SOLČAVSKEM Oglašujejo na socialnih omrežjih Savinjske novice št. 18, 30. april 2020 7 Intervju Direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek: »Naša razvojna skupina dela nemoteno in s polno paro zato, da bomo lahko ponudili nove in še boljše rešitve ogrevanja.« Preprečevanje širjenja novega koronavirusa in posledično sprejetih ukrepov za gospodarstvo pomeni velik izpad proizvodnje in prodaje tako izdelkov kot storitev. Nekatere panoge, kot so trgovina, gostinstvo, storitve, skoraj v celoti slonijo na osebnih stikih. Na osebnih stikih oziroma delu pri strankah sloni tudi velik del poslovanja podjetja Kronoterm. V podjetju so v nastalem položaju dodobra izkoristili svoje že doslej v digitalne tehnološke rešitve usmerjeno poslovanje in sedaj komuniciranje s kupci in poslovnimi partnerji v tem smislu še nadgradili. Odpuščanj pri njih ni bilo, prav tako se ne bodo potegovali za nekatere vladne rešitve, namenjene gospodarstvu, kot so garancije za kredite. Kot v pogovoru je povedal direktor Bogdan Kronovšek, so našli ustrezne odgovore na dane izzive, se pa veselijo časa, ko bo kriza zaradi bolezni covid-19 mimo. - Zaradi epidemije ste bili prisiljeni zapreti vrata za obiskovalce. Kako ste organizirali delo v tem času? Za podjetje je najbolj pomembno, da se hitro seznani z novo situacijo, se odzove in prilagodi tem razmeram. Tako smo se v Kronotermu odzvali na nastali položaj in s pomočjo Civilne zaščite Braslovče vpeljali vse potrebne ukrepe za varno delo, kot so razkuževanje rok in obutve ob vstopu v našo zgradbo, merjenje telesne temperature, uporaba zaščitnih sredstev, razkuževanje delovnih površin in orodij. Sprejeli smo tudi preprosto pravilo, da ob prihodu v službo gremo na svoje delovno mesto in tam ostanemo, dokler ne odidemo domov. Na ta način preprečimo, da bi se virus širil med zaposlenimi. Tisti naši sodelavci, ki jim narava dela to omogoča, pa varno delajo od doma oziroma na daljavo. POGOVOR Z BOGDANOM KRONOVŠKOM, DIREKTORJEM PODJETJA KRONOTERM »Naš vsakdan se je zaradi stanja epidemije spremenil v marsikaterem pogledu« - Precejšen delež vašega dela predstavljajo stiki s strankami in obiski ter svetovanje pri njih na domu. Kako ste rešili to zagato? Ker so zaenkrat obiski pri naših strankah onemogočeni, smo v ta namen razvili posebno aplikacijo Kronoterm AR. Na njej lahko kupec sam s svojim telefonom preveri, kako bo videti, ko bo toplotna črpalka stala ob njegovi hiši in kje je najboljše in najprimernejše mesto za toplotno črpalko. Poleg teh orodij sta naša prodajna in tehnična služba zainteresiranim ves čas na voljo za informacije o ponudbah in različnih tehničnih rešitvah, - Tudi pred izbruhom epidemije se je bilo mogoče o vaši ponudbi in storitvah poučiti tako po telefonu kot na spletnih straneh. Je to sedaj kaj drugače? Ne, tudi sicer smo večino servisov in pomoči uporabnikom naših črpalk opravili na daljavo preko našega portala in storitve proudkro-noterm. - V Kronotermu veliko stavite na nenehen razvoj. Lani ste predstavili najnovejši model toplotne črpalke, ki ga je med najboljše uvrstil tudi nemški inštitut za kakovost in ki prinaša izjemne prihranke ter je prijazna do uporabnika in do okolja. Se je v tem kriznem času vaše delo na razvoju moralo ustaviti? Nikakor, naša razvojna skupina dela nemoteno in s polno paro zato, da bomo lahko ponudili nove in še boljše rešitve ogrevanja. Da bodo črpalke po koncu epidemije na voljo strankam, gre zahvala tudi naši proizvodni ekipi in vsem ostalim, ki sodelujejo pri tem procesu. - Izzivi težavnega časa, v katerem smo se znašli, so nas po svoje povezali in marsikoga spodbudili k nesebični pomoči tistim, ki so je potrebni. Drži. V tem času je še posebej pomembno, da mislimo tudi na druge. Pri nas smo ponudili pomoč lokalni civilni zaščiti. Naše glavne poslovne partnerje, ki delo opravljajo pri strankah doma, smo opremili s posebnim korona paketom, ki vsebuje osnovne pripomočke za zaščito, kot so maske in razkužilo. Tako lahko svoje delo opravljajo varno ter pri tem zaščitijo sebe in naše stranke. - Marsikatera gospodarska družba oziroma podjetje je moralo zaradi ukrepov ob izbruhu epidemije vsaj začasno zapreti vrata ali pa so - zlasti manjši gospodarski subjekti - sploh prenehali z delom. Kako ste se organizirali v podjetju Kronoterm? Teče proizvodnja v enakem obsegu kot prej, so bila morda potrebna odpuščanja? Proizvodnja poteka v nekoliko zmanjšanem obsegu, predvsem zaradi naročil kupcev, ki jih zaradi ukrepov prestavljajo na kasnejši prevzem. Sodelavce, ki svojega dela zaradi ukrepov ne morejo opravljati ali se je obseg del precej zmanjšal, smo usmerili v projekte, ki smo jih že dlje časa želeli realizirati, a ni bilo časa. Tako verjamem, da nam bo to prišlo prav in bomo po koncu omejitev še bolj pripravljeni za trg. Zaradi tega se nismo poslužili odpuščanj in neproduktivna delovna mesta ter procese in likvidnost podjetja v tem času financiramo s preteklimi dobički, ki jih že vrsto let namenimo izključno razvoju podjetja. - Kako kažejo podatki o prodaji? Se je občutno zmanjšala? Se boste poslužili katerega od ukrepov vlade, kot so nadomestila za delavce na čakanju na delo ali garancij za najetje kredita? Obseg prodaje se je v zadnjem mesecu nekoliko zmanjšal, vendar, kot sem omenil v prejšnjem odgovoru, delamo vse v tej smeri, da se nam ne bo potrebno poslužiti teh vladnih ukrepov. - Koliko je vaša prodaja sezonsko pogojena in kaj pričakujete po rahljanju ukrepov? Naša prodaja je precej sezonska in sedaj se prične prvi del sezone, zato imamo po omilitvi ukrepov visoka pričakovanja. Precej ljudi si je v času karantene ustvarilo prihranke, izdatkov za dopust in potovanja ne bo ali bodo nižji, zato verjamem, da bodo te prihranke pametno vložili v svojo prihodnost, varčno in okolju prijazno ogrevanje s toplotno črpalko. - Za modre in preudarne ljudi težave in izzivi pogosto pomenijo tudi novo izkušnjo, iz katere se je mogoče kaj naučiti. Je tako tudi pri vas? Sedanja situacija in kriza nas je naučila, da znamo v Kronotermu resnično stopiti skupaj in čeprav smo zaradi ukrepov narazen, ostajamo še vedno povezani. Vsi skupaj pa se veselimo, da bo konec te krize in bomo lahko s strankami in poslovnimi partnerji ponovno vzpostavili osebne stike. Marija Lebar, foto: osebni arhiv 8 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Organizacije, Iz občin, Oglasi IZPLAČILO ENKRATNEGA SOLIDARNOSTNEGA DODATKA ŠTUDENTOM Tudi študenti deležni pomoči ob epidemiji koronavirusa Epidemija novega koronavirusa je pustila posledice tudi pri študentih rednih in izrednih študijskih programov. Za omilitev posledic širjenja okužbe so bili študenti deležni pomoči v okviru vladnega protikorona paketa, ki predvideva izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka študentom. V Klubu zgornjesavinjskih študentov so z dodatkom zadovoljni. SOOČAJO SE S POMANJKANJEM ŠTUDENTSKEGA DELA Študenti rednih študijskih programov v Sloveniji se ob korona krizi soočajo z dilemami v zvezi z aktualnim šolskim letom. Fakultete so zaprle svoja vrata, predavanja pa se odvijajo v virtualnem okolju na daljavo. Ni povsem jasno, kako bo z izpiti in napredovanjem v višji letnik. Marsikateremu študen- KROŽIŠČE PRI HOFERJU V MOZIRJU tu je pomemben vir dohodka predstavljalo študentsko delo, sedaj pa se soočajo s pomanjkanjem le-te-ga in posledično z različnimi težavami. Porajajo se tudi vprašanja v zvezi s študentskimi nastanitvami in prevozi. IZPLAČILO ENKRATNEGA SOLIDARNOSTNEGA DODATKA V okviru Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije co-vid-19 je vlada namenila pomoč študentom v obliki izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov. Storitev je namenjena študentom in študentkam s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2019/2020 izobražujejo po jav-noveljavnih študijskih programih v državi na rednem ali izrednem načinu študija. Študenti lahko uve- Kmalu nič več poskakovanja Delavci podjetja VOC Celje so se lotili obnove asfaltne prevleke v krožišču v Mozirju, kjer je izvoz za Lepo Njivo. Vožnja skozi to krožišče zadnjih par let ni bila prijetna, saj je bila asfalt naguban in razpokan. AVTOMOBILI POSKAKOVALI, MOTORISTI V NEVARNOSTI Stanje cestišča je bilo najslabše prav v omenjenem izvozu, kjer so osebni avtomobili kar poskakovali, za voznike motornih koles pa je ljavljajo pravico do dodatka preko elektronske vloge. Pri dodelitvi enkratnega solidarnostnega dodatka bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi EMŠO študenta/-ke preverilo podatke iz vloge v uradnih evidencah in upravičenost do dodatka. V KLUBU Z DODATKOM ZADOVOLJNI Ob tem so se porajala vprašanja, če ta pavšalni znesek zadostuje potrebam študentov. Predsednik Kluba zgornjesavinjskih štu- DODATEK BI SE NAJ IZRAČUNAVAL NA PODLAGI PRIHODKOV Problem vidijo v tem, da nekateri študentje živijo pri starših in za bivanje, tako v času študija kot v času korona krize, ne porabijo denarja za najemnino, hrano in ostale stroške, po drugi strani pa imamo študente, ki so za vse prej omenjene stroške sami. Poleg tega je nekdo, ki večino prostega časa nameni delu preko študentskega servisa, upravičen do istega zneska, kot bila vožnja že nevarna. Izvajalci so najprej strojno odstranili zgornjih osem centimetrov asfaltne prevleke, polaganje novega asfalta pa bo zaključeno še ta teden. ZASTOJI V ČASU PROMETNIH KONIC V času prometnih konic je zaradi delne zapore ceste prihajalo do daljših zastojev v obe smeri. Za pot iz doline si je bilo tako smiselno vzeti kakšno minuto več. Benjamin Kanjir dentov Rožle Stajner je posredoval mnenje lokalnega študentskega združenja. V klubu so poudarili, da so z dodatkom, ki so ga študentje prejeli od države, zadovoljni, saj je za študenta vsak evro dobrodošel. Dodatek za nekoga pomeni motivacijo, da uspešno zaključi študijsko leto, za nekoga to predstavlja del dohodka, ki bi si ga drugače zaslužil z delom prek študentskega servisa. KOMUNALA MOZIRJE nekdo, ki tega dela ne opravlja in mu ga niti ni treba, zato so mnenja, da bi bilo bolj pravično, da bi se dodatek izračunaval na podlagi prihodkov v zadnjih šestih mesecih. Velik strošek študentom predstavlja tudi nakup vozovnic za prevoz do mest, kjer študirajo. Zaradi korona krize ne morejo koristiti vozovnic, zato so mnenja, da bi morala vlada in prevozniki razmisliti tudi o rešitvi tega problema. Roman Mežnar Vodenje prevzel Andrej Kladnik Razpokan in naguban asfalt so delavci VOC Celje zamenjali z novim. (Foto: Benjamin Kanjir) Po 16 letih vodenja mozirske-ga komunalnega podjetja, ki javno službo izvaja na območju občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče, Andrej Er-menc zapušča mesto direktorja. Na decembrski skupščini so občine lastnice na to mesto imenovale Andreja Kladnika. Slednji je vodilno mesto nastopil s 1. majem. Podjetje in njegove dejavnosti dobro pozna, saj je na Komunali že dobrih pet let, doslej pa odgovoren za področje vodo-oskrbe. Ermenc ostaja v podjetju, a se bo odslej ukvarjal s katastrom komunalnih naprav, projektnimi pogoji, mnenji in soglasji. O njegovem delu v podjetju in dolgoletnem vodenju bomo pisali v prihodnji številki Savinjskih novic. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 9 ¥ Organizacije, Gospodarstvo LJUDSKA UNIVERZA VELENJE V ČASU EPIDEMIJE NE MIRUJE Udeležencem na voljo preko različnih komunikacijskih kanalov »Ljudska univerza Velenje je bila ustanovljena z namenom, da stvari dela drugače in da išče rešitve tudi tam, kjer že vsi obupajo,« je povedala direktorica Brigita Kropušek Ranzinger. Tudi v času epidemije so se hitro odzvali in bili prvi, ki so v Mestni občini Velenje odpovedali predavanja in druge aktivnosti ter jih pričeli izvajati preko sodobnih komunikacijskih kanalov. Prenosne računalnike so posodili velenjski občini, da lahko zaposleni od doma skrbijo za nujne aktivnosti, nekaj so jih namenili svojim udeležencem, ki s tovrstno tehnologijo ne razpolagajo. DELO NA DOMU LAHKO CELO BOLJ UČINKOVITO Po besedah Kropušek Razingerjeve so na univerzi, pod okrilje katere sodi tudi Center za samostojno učenje Nazarje, primer dobre prakse s področja uvajanja novih tehnologij pri izobraževanju, zato je pri njih delo na daljavo steklo skoraj spontano. Seveda pogrešajo osebne stike, a se hkrati zavedajo, da je to čas neštetih izzivov in priložnosti. V kolektivu so že vajeni fleksibilnosti delovnega časa in različnih medgeneracijskih pogledov. Trenutno oddajajo kar 15 novih projektnih idej na program Erasmus+ in ugotavljajo, da je delo na domu lahko celo bolj učinkovito, kot se je zdelo že doslej. Po preteku tega obdobja bodo vsekakor razmislili o večjem deležu dela od doma za vse zaposlene, je dejala direktorica. PRED VRATI ZAKLJUČNI IZPITI IN POKLICNA MATURA Pri izobraževalnih programih (letno jih imajo preko 400) si prizadevajo, da udeleženci ne čutijo odmika, pač pa so z njimi še bolj povezani preko različnih komunikacijskih kanalov. Komunikacija z udeleženci poteka preko telefona, še bolj intenzivno po elektronski pošti. Re- dno udeležencem objavljajo gradiva posameznih predmetov v e-indeksu, ki deluje preko njihove spletne strani. Komunikacijo so vzpostavili tudi preko skupin v aplikaciji Viber, na novo pa vzpostavljajo možnost virtualnih predavanj in sestankov s pomočjo aplikacije Zoom, je razložila Kropušek Razingerjeva. Po besedah direktorice Brigite Kropušek Razinger so na univerzi primer dobre prakse s področja uvajanja novih tehnologij pri izobraževanju Udeležencem so ves čas na voljo, da skupaj omilijo nastalo situacijo, saj so se mnogi znašli v stiski, še zlasti tisti v zaključnih letnikih, ki jih v spomladanskem roku čakajo zaključni izpiti in poklicna matura. PRILOŽNOST ZA USVAJANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH ZNANJ Pilotni projekt Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Socialna aktivacija skuša z različnimi ukrepi spodbujati, podpirati in opolnomočiti ljudi pri ponovnemu vključevanju v družbo, na trg dela ter reševanju njihove socialne problematike. Kljub začasni ustavitvi izvajanja zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, se stiki z udeleženci programa ohranjajo preko socialnih omrežij ter telefonskih in video klicev. Udeleženci in izvajalci se srečujejo z različnimi izzivi digitalnega sveta, vendar skupaj ugotavljajo, da je prenos stikov na tehnološka orodja velik doprinos, priložnost za usva-janje novih znanj oziroma njihovo nadgradnjo ter priložnost za bolj varno uporabo interneta in nenazadnje ozaveščanje pomena medoseb-nega druženja. TUDI VEČGENERACIJSKI CENTER NA DALJAVO V večgeneracijskem centru Planet generacij, kjer sicer poteka vsakodnevno druženje, informiranje in delavnice za vse generacije, prilagajajo izvajanje vsebin trenutni situaciji. Z udeleženci preko različnih kanalov delijo informacije o aktualnih razmerah v lokalnem okolju (možnosti pomoči za starejše, napotki za otroke in mladostnike, kako do psihosocialne podpore ...). Tudi tukaj vedno več delavnic in vsebin izvajajo na daljavo. Na ta način že potekata delavnici uporaba pametnih telefonov in angleščina za začetnike, udeležence motivirajo k nadaljevanju izvajanja joge s pomočjo poslanih vaj, na Face-book strani Planeta generacij objavljajo ideje za ustvarjanje. Na daljavo bodo nadaljevali z osve-žitvenim tečajem angleškega jezika, z delavnico možganska telovadba, računalniškimi in Face-book delavnicami ter delavnicami osebne rasti in podpore psihologa. Barbara Rozoničnik, foto: LUV EKO BRLOG, OKOLJU PRIJAZNA TRGOVINA ZA KOSMATINCE Skrb za živali in njihovo dobro je ogledalo lastnikov Anja in Karel Završnik sta mlada podjetnika z Brezja pri Mozirju. 2e kot študenta sta zgrabila poslovno priložnost in s pomočjo Anjinega očeta v Celju odprla okolju prijazno trgovino za male živali. Po treh letih sta se odločila, da fizično trgovino zapreta in se posvetita izključno uvozu in distribuciji ekološke hrane in izdelkov za male živali po Sloveniji ter prodajo prek spleta. Ker jima poslovna ži- lica ne da miru, ves čas razmišljata o spremembah in izboljšavah pri njunem delu. POVOD ZA SKUPNO PODJETNIŠKO POT Oba sta ljubitelja narave in zelo rada kolesarita, planinarita. Doma imata kužka in tri muce, z družino pa čas najraje preživljajo v naravi. 2e od nekdaj se zavedata, kako pomembno je puščati čim manjši ogljični odtis, in to je bil tudi povod za skupno podjetniško pot. EKOLOŠKA TRGOVINA Eko Brlog je v osnovi trgovina za male živali, a nudi izključno ekološke izdelke. Trudijo se, da so izdelki, ki jih imajo v ponudbi, čim bolj naravni, čim bolj prijazni do zdravja živali, ljudi in okolja ter da imajo čim manjši ogljični odtis. Za večino ekoloških znamk hrane, igrač in opreme na našem tržišču je prav Eko Brlog distributer za Slovenijo. Povpraševanje za takšnimi izdelki je vse večje. Večinoma delata z drugimi podjetji, specializiranimi trgovinami za male živali in veterinarskimi postajami in zadovoljna sta, da se je povpraševanje po ekoloških izdelkih v zadnjih letih zelo povečalo. Izdelke končnim strankam ponujata preko svoje spletne trgovine. RADA SVETUJETA Svojo poslovno pot sta začela s fizično trgovino v Celju kot študenta. Anjo, ki je po poklicu veterinar-ka, po študiju ni pritegnilo delo v C> 10 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi ambulanti. Bolj jo je zanimala preventiva in zdrava prehrana ter življenjski slog živali. Stranke se nanjo pogosto obrnejo po nasvet in z največjim veseljem jim pomaga, kadar je to mogoče. Ker rada pomaga ljudem in ji obenem manjka stika z živalmi, razmišlja o tem, da se bo z živalmi na drugačen način ponovno začela ukvarjati. PODCAST Z NASVETI Po treh letih poslovanja sta trgovino v Celju zaprla in sedaj delata od doma. Takšno delo je velika prednost, saj imata veliko svobodo pri oblikovanju delovnika in več možnosti druženja s svojima sinovoma. Stiriletnik Maks in dvoletnik Arne sta dopoldan v vrtcu, v tem času Anja in Karel uredita kar največ poslovnih obveznosti, popoldneve pa rada izkoristita na prostem s sinovoma. Včasih delata skupaj, pogosto si delo razdelita. Anja ureja dokumentacijo, naročila, Karel skrbi za skladišče in dostavo. V času, ko smo zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa doma, sta k sodelovanju povabila različne strokovnjake s področja oskrbe malih živali in z njimi pripravila poučne videe ter zvočne posnetke v obliki podcasta z nasveti za male živali. Velik del njunega dela je ozave-ščanje strank. Ljudem želita prikazati, kako skrbeti za zdravje živali na okolju prijazen način. V prihodnosti bi rada čim več skrbnikom živali približala ekološki in bolj naraven način življenja, s čim manj odpadki. To vidita deloma tudi v brezplačnih, a preverjenih vsebinah, ki jih Anja z veseljem pripravlja z željo, da bi sprejemali bolj odgovorne in etične odločitve pri potrošnji. Štefka Sem Ljubiteljema narave Anji in Karlu Završniku se na sprehodih s kužkom poraja veliko novih poslovnih idej. (Foto: osebni arhiv) ZDRAVA HRANA IN IGRAČE Med artikli, ki jih prodajata, so kakovostna in zdrava hrana za male živali, biorazgradljive vrečke za iztrebke, igrače in oprema iz naravnih materialov, kot so guma, konoplja, izdelki iz biokompozita, ki je razgradljiv in nadomestek plastike, izdelki iz recikliranih plastenk. V njihovi ponudbi so tudi naravni izdelki za nego živali brez kemikalij. V svoji spletni trgovini Zavr-šnikova spodbujata ponovno uporabo, zato nudita edinstveno možnost komisijske prodaje izdelkov za pse in mačke. ¿S^EKOBRLOG M ZDRAVE ZIV/ SREČNE LJUDI www.eko-brlog.com DOBRODELNOST V ČASU KORONAVIRUSA Brezplačen obrok v zahvalo za trud med epidemijo Šef kuhinje Primož Plesnik iz Eko hiše Na razpotju v Logarski dolini se je pridružil pobudi slovenskih kuharskih mojstrov in za vse tiste, ki so bili v dneh boja proti koronavirusu v prvih bojnih vrstah, pripravil topel obrok. Tega sta z Andrejo Bizjak, prav tako iz Eko hiše, pripeljala v Solčavo in razdelila v sredo, 22. aprila. Brezplačnega toplega obroka iz domačih sestavin so bili deležni člani Civilne zaščite, zaposleni iz občinske uprave, režijskega obrata, pošte, trgovine in bencinskega servisa, torej vsi tisti, ki v času pandemije delajo v izrednih razmerah in se trudijo za občane. PREJEMNIKI OBROKOV VESELI IN HVALEŽNI Plesnik je povedal: »Na pobudo nekaterih znanih gostinskih kolegov sem se z veseljem pridružil akciji Chefs Care hrastniškega kuharskega mojstra Iztoka Gumzeja. To je bila ena od številnih akcij in pobud, s katerimi se je javnost zahvalila tistim, ki so v tem času opravljali svoje naloge na posebej izpostavljenih mestih.« Toplo malico je pripravil iz sestavin, ki jih je imel že pri roki, z Andrejo pa sta jo razdelila na prireditvenem prostoru v Solčavi, ki je zagotavljal potrebno razdaljo med ljudmi. Takšne pozornosti so bili vsi, ki so bili obroka deležni, veseli in zanjo hvaležni. Marija Lebar Topel obrok iz domače kuhinje šefa Primoža Plesnika je pogrel tudi srca tistih, ki so ga bili deležni. (Fotodokumentacija Občine Solčava) Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 11 Šolstvo, Organizacije POTEK DELA NA DALJAVO NA SOLSKEM CENTRU VELENJE Trenutna situacija terja nova znanja in nove pristope Ko je bila 12. marca objavljena informacija o fizičnem zaprtju šol, so se na Šolskem centru Velenje bliskovito organizirali in že 13. marca pripravili enotna navodila za dijake in starše, za učitelje in druge zaposlene. Sprejeli so pravilnik o opravljanju dela na domu, na spletni strani šolskega centra pa objavili zavihek, kjer so vse aktualne informacije o delu v času koronavirusa. Čeprav so izvedli dve anketi, ki sta dali prve napotke, bodo prave učinke šolanja na daljavo lahko ocenili šele, ko se bodo vrnili v šolske klopi. NA ZAČETKU ZAGATA Z INTERNETNIMI STRANMI Direktor centra Janko Pogorelčnik se spominja: »V ponedeljek, 16. marca, na dan D, smo vsi začeli s polno paro, a je tehnologija od preobremenjenosti odpovedala. Vsi, vešči in tisti malo manj, smo naenkrat želeli v spletne učilnice, na spletne sestanke, nalagali smo gradiva, naloge, navodila ... K sreči so si portali že tekom dneva opomogli, komunikacija med učitelji in dijaki se je vzpostavila in šolsko delo je steklo. Trenutna situacija terja od nas nova znanja in nove pristope.« DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD VKLJUČENI VSI DIJAKI IN ŠTUDENTI Sprva je delo potekalo na različne načine, z zelo različno intenzivnostjo in z zelo različno odzivnostjo dijakov in študentov. Razumljivo, saj imajo izjemno širok spekter izobraževalnih programov - skupaj 26 srednješolskih in 5 višješolskih. V nadaljevanju so v vodstvih šol in zlasti razredniki poskrbeli, da so vključeni res vsi dijaki in študenti. Ob pomoči Zavoda RS za šolstvo in resornega ministrstva ter svojih strokovnjakov za informacijsko komunikacijsko tehnologijo so vsem uspeli zagotoviti tehnične pogoje za pouk na daljavo. Veseli pozornosti gornjegrajskih čebelarjev Stanovalci domov za starejše so bili v času omejitev še posebej prikrajšani, saj so bili zaradi varnosti prepovedani obiski in drugi stiki z zunanjim svetom. A dobrodelnost je tudi v take temne trenutke prinesla žarek optimizma. Člani Čebelarske družine Gornji Grad so tamkajšnjemu centru starejših v torek, 21. aprila, podarili precejšnjo količino medu. DOBER ODZIV NA POBUDO Pobudo za to humano gesto je dal Jakob Pre-sečnik, nekdanji gornjegrajski občan, ki čebela-ri tudi sam in je član Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje. Gornjegrajski čebelarji so se pobudi z veseljem pridružili in kljub ne najboljši lanski medeni letini zbrali 16 kozarcev medu. ZBIRANJE V SODELOVANJU Z OBČINO Predsednik ČD Gornji Grad Janez Fale je razložil: »Razmišljali smo, kako ob omejitvi gibanja in druženja zbirati darovani med. Roko nam je pri tem ponudila gornjegrajska občina oziroma direktorica občinske uprave Jožica Rihter. Zbrani med smo skladiščili v posebnem prostoru na občini več dni. Med sem kasneje predal Marku Vinceku, zaposlenemu v centru starejših, ki lahko ima stike z okolico.« Predsednik ČD Gornji Grad Janez Fale (levo) je zbrani med predal Marku Vinceku. GANJENI OB DONACIJI Direktorica centra Barbara Virant je ob tem povedala: »Tako mi, kot naši stanovalci smo bili zelo veseli lepe geste čebelarjev. Poleg darovanega medu nam veliko pomeni tudi dejstvo, da nas zunanji svet v času omejitev ni pozabil, da čutijo in dihajo z nami.« Marija Lebar, fotodokumentacija ČD Gornji Grad S PODATKI ANKET DO BOLJŠEGA DELA Pomembno je, kako to situacijo doživljajo dijaki, študenti in ostali udeleženci izobraževanja. Pogorelčnik je povedal: »Zato smo izvedli dve anketi, med dijaki in med učitelji. Zelo zadovoljni smo bili z odzivom, saj ju je izpolnilo okoli 80 odstotkov dijakov in učiteljev. Anketi nam dajeta zanimivo sliko. Ocenjujemo ju za zelo korektni in pohvalni, saj poudarita in pohvalita, kje smo dobri, ter opozorita, kje lahko še kaj postorimo. Prepričan sem, da imamo odlične nastavke za prihajajoče obdobje izobraževanja na daljavo.« Marija Lebar, foto: scvvideo kanal, YouTube DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Prejeli zaščitne maske V času epidemije, ko so zaščitne maske obvezne v vseh zaprtih javnih prostorih, so tudi člani Društva upokojencev Mozirje uspeli pridobiti omenjene artikle. Dva tisoč kosov so jim do-nirali v podjetju KWB. V imenu podjetja jih je ob pomoči kitajskega partnerja Mozirjanom dostavil Toni Rifelj. Po besedah predsednice društva Marje Franko bodo zaščitne maske prejeli prostovoljci v projektu Starejši za starejše - starejši za višjo kakovost življenja doma, ki jih vodi Lilijana Rakun. Ti jih bodo razdelili tistim posameznikom, ki jih bodo potrebovali. Tudi v času epidemije namreč prostovoljci, sicer v okrnjeni obliki, saj so tudi sami rizična skupina, poskušajo obdržati stik s tistimi, ki so pomoči potrebni. Marija Šukalo Toni Rifelj, ki je preskrbel maske, s predsednico društva Marjo Franko (desno) in tajnico Marijo Janžovnik (foto: arhiv društva) 12 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Organizacije, Gospodarstvo USPESNA KRVODAJALSKA AKCIJA V LUCAH Kljub nevsakdanjim razmeram odziv krvodajalcev odličen Ves čas trajanja izrednih razmer Rdeči križ Slovenije opozarja, da potrebe po krvi ostajajo, saj se nujna in neodložljiva zdravljenja kljub vsemu izvajajo. V ta namen je v četrtek, 23. aprila, potekala krvodajalska akcija tudi v Lučah. To je bila prva akcija v Zgornji Savinjski dolini v času omejitvenih ukrepov, kljub temu so se vabljeni krvodajalci v veliki večini odzvali vabilu in prišli na odvzem krvi. Kri je namreč darovalo 73 oseb. ZA VARNOST VSEH DOBRO POSKRBLJENO V začetku epidemije je bil odziv krvodajal- cev na nivoju države nekoliko manjši, saj stalni krvodajalci niso vedeli, kako je s krvodajalskimi akcijami in ali so glede na odloke o prepovedi gibanja sploh dovoljenje. Z dobrim obveščanjem RK Slovenije in seznanjanjem krvodajalcev z uvedbo novih ukrepov in postopkov pri izvedbi krvodajalske akcije zaupanja očitno niso izgubili. Krvodajalci so dobili zagotovilo, da je poskrbljeno tako za varno okolje kot varen odvzem krvi za krvodajalce in zaposlene. Tako je bilo tu- Na krvodajalskih akcijah je poskrbljeno tako za varno okolje kot varen odvzem krvi za krvodajalce in zaposlene. (Foto: RKS OZ Sevnica) di v Lučah, kjer je Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline (OZ RK) skupaj s transfuzijskim oddelkom Bolnišnice Celje krvodajalsko akcijo organiziralo v prostorih osnovne šole. VSI KRVODAJALCI SO SE ODZVALI V SKLADU Z NAVODILI Kot je povedala sekretarka OZ RK Ilka Kramer Marolt, se je na vabilo odzvalo 73 krvodajalcev. »Z odzivom smo zelo zadovoljni. Vsi vabljeni, z izjemo dveh, so se odzvali v skladu z navodili in poklicali na preko sms-a prejeto številko. Tako so bili vsi naročeni ob določeni uri, dogovorjenega časa so se tudi držali, tako da je vse potekalo v skladu z varnostnimi ukrepi.« Krvodajalci so bili namreč vabljeni glede na potrebe po določeni krvni skupini. Maroltova je poudarila, da je ta način dela nov, zato je bilo in še bo potrebnega nekaj usklajevanja. Nekaj krvodajalcev je namreč povedalo, da je bila dana telefonska številka zelo zasedena, a so vztrajali, kar je vredno pohvale. Kot pojasnjuje Maroltova, je imel transfuzijski oddelek tokrat odprto samo eno telefonsko linijo, pogovor z vsakim kličočim pa je zaradi pridobitve potrebnih podatkov trajal kar nekaj časa. Če bodo akcije še naprej potekale v podobnih pogojih, bo tudi ta težava zagotovo odpravljena. Tatiana Golob VPI_LES VIRTUALNI POSLOVNI INKUBATOR ZA INOVATIVNE LESNE IZDELKE IN TEHNOLOGIJE Zadnjo delavnico o novih tehnologijah lesne izpeljali na daljavo obdelave Konec aprila je potekala zadnja coworking delavnica v sklopu projekta VPI_LES Virtualni poslovni inkubator za inovativne lesne izdelke in tehnologije. Delavnico so zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa izvedli na daljavo. Udeležencem so se poleg predavateljev pridružili tudi mentorji oziroma svetovalci za področja tehnologije, ekonomike in marketinga. KORISTNI NAPOTKI O UPORABI IN OBDELAVI LESNIH MATERIALOV S pomočjo aplikacije so se sodelujoči povezali v virtualnem poslovnem inkubatorju in sklop srečanj na daljavo zaključili z delavnico Primeri uporabe materialov pri Projekt VPI_LES je namenjen spodbujanju podjetništva in uvajanja novih tehnologij lesne obdelave, novih materialov ter oblik razvoja pri zainteresiranih lesarjih. izdelavi lesnih izdelkov. Na poldrugo uro dolgi delavnici so tudi tokrat nadgrajevali svoje znanje s koristnimi napotki o uporabi in obdelavi lesnih materialov, kombiniranju različnih vrst lesa ter spregovorili o impregnaciji in lepljenju. Projekt VPI_LES se izvaja v okviru programov LAS (Lokalna akcijska skupina) in je namenjen spodbujanju podjetništva ter uvajanja novih tehnologij lesne obdelave, novih materialov in oblik razvoja pri zainteresiranih lesarjih. Partnerji projekta so občini Nazarje in Gornji Grad, Savinjsko-šaleš-ka gospodarska zbornica in SAŠA Inkubator. Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Udeleženci projekta so zainteresirani novi podjetniki, tisti, ki šele razmišljajo o podjetništvu (študenti, dijaki ...), imajo popoldansko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetijah in tudi že uveljavljeni podjetniki, ki želijo uvajati inovativne lesne izdelke. Tekom projekta, pa tudi na delavnicah na daljavo, so udeležence spremljali mentorji oziroma svetovalci, uspešni podjetniki, inovatorji in strokovnjaki lesne stroke iz Zgornje Savinjske doline. Barbara Rozoničnik Partnerji projekta so občini Nazarje in Gornji Grad, Savinjsko--šaleška gospodarska zbornica in SAŠA Inkubator. Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 13 Organizacije, Gospodarstvo IZPOSOJA IN VRAČILO GRADIVA V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Knjižnice v dolini odpirajo svoja vrata z nekaterimi omejitvami V ponedeljek bo osrednja zgornjesavinjska knjižnica odprla svoja vrata po običajnem delovnem času v vseh krajevnih knjižnicah razen v gor-njegrajski. Odpiranje bo potekalo v več fazah. Življenje v knjižnici še nekaj časa ne bo takšno, kot smo ga bili vajeni, in bo potekalo v skladu z nekaterimi omejitvami in zaščitnimi ukrepi. IZPOSOJA GRADIVA NA PRILAGOJEN NAČIN Osrednja knjižnica Mozirje je bila prisiljena zapreti vrata vseh svojih krajevnih knjižnic 16. marca. V tem času se je izkazalo, da uporabniki potrebujejo gradivo, zato so v knjižnici omogočili izposojo knjižničnega gradiva na prilagojen način. Svojim uporabnikom so omogočili dostop do virtualne knjižnice. Tako je bil omogočen dostop do različnih elektronskih virov, najbolj iskane pa so bile e-knjige. Konec aprila so uvedli še storitev izposoje knjižničnega gradiva po predhodnem telefonskem naročilu. Obisk knjižnice ni bil mogoč, izposojenega gradiva pa ni bilo mogoče vrniti. GORNJEGRAJSKA KNJIŽNICA OSTAJA ZAPRTA Od ponedeljka dalje bo ponovno mogoč obisk knjižnic v dolini po običajnem delovnem času. Edina izjema bo knjižnica v Gornjem Gradu, ki se nahaja v prostorih centra starejših. Tam še vedno veljajo omejevalni ukrepi, zato ta knjižnica ostaja zaprta. PREDHODNA NAROČILA Odpiranje knjižnic bo potekalo po fazah. Ob tem bodo veljale določene omejitve. V prvi fazi bo mogoče vrniti knjižnično gradivo in si izposoditi naročene knjige. Knjige si bo potrebno predhodno naročiti s klicem v knjižnico, v kata- Vrnjeno gradivo bo zadržano v sedemdnevni »karanteni«, preden bo ponovno šlo v izposojo. logu COBISS+ ali preko elektronske pošte knjiz-nica.mozirje@moz.sik.si, prevzeti pa ga bo mogoče pri izposojevalnem pultu. PRIPOROČILO INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE Po priporočilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi izposojeno gradivo doma odle-žalo vsaj 3 dni pred uporabo. Izposojeno gradivo se bo vračalo na za to določeno mesto pri iz-posojevalnem pultu. Vrnjeno gradivo bo zadržano v sedemdnevni »karanteni«, preden bo ponovno šlo v izposojo. Zamudnina za izposojeno Vsaj 3 dni pred uporabo naj bi doma odležalo izposojeno knjižnično gradivo. gradivo vse od zaprtja knjižnic ne teče, in tako bo ostalo vse do konca maja, zato z vračanjem ne bo potrebno hiteti. Izposoja igrač, revij in časopisov v tej fazi ne bo mogoča. VARNOSTNI UKREPI Ob obisku knjižnice bo potrebno upoštevati določene varnostne ukrepe, saj bo število obiskovalcev omejeno glede na velikost knjižnice. Vstopalo se bo posamično in skrbeti bo potrebno za ustrezno varnostno razdaljo. Potrebno bo nositi zaščitno masko. Prost dostop do gradiva ter gibanje in zadrževanje v prostorih knjižnice zaenkrat ne bodo mogoči, prav tako ne bo možna uporaba računalnikov in čitalnice. V tem času še vedno velja vabilo k uporabi e-knjižnice, kjer je na voljo preko 400 elektronskih knjig in elektronske baze podatkov. Roman Mežnar IZPOSOJA E-KNJIG V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Rekordna obisk in izposoja v spletni knjižnici Biblos Slovenske splošne knjižnice so v času karantene ponudile edini način izposoje slovenskih e-knjig prek 458 izposoj e-knjig je bilo v času epidemije v Osrednji knjižnici Mozirje. Biblosa, edine slovenske e-knjižni-ce. Ta je v času epidemije zabeležila rekorden obisk in izposojo. MOŽNOST BRANJA NAJNOVEJŠIH KNJIŽNIH USPEŠNIC Spletna knjižnica Biblos je v času korona krize bralcem, ki niso mogli obiskati svojih knjižnic, omogočala neprekinjen stik s knjigo in jim ponujala možnost branja najnovejših knjižnih uspešnic. Dostop do branja je bil zagotovljen iz varnega zavetja doma, e-knjige pa so bile dostopne 24 ur na dan 7 dni v tednu. STATISTIKA UPORABE E-KNJIŽNICE Bralci so hitro usvojili prednosti te možnosti branja, o tem priča statistika uporabe e-knjižnice. Biblos je konec aprila beležil že 25 tisoč uporabnikov in v povprečju okoli 1.500 izposoj na dan. V času epidemije so zabeležili 90 tisoč skupnih izposoj, lani v celem letu pa 98.000. Vsak uporabnik si je v povprečju izposodil 3,6 knjige, obiskovalcev je bilo do 10.000 na dan. Povprečna dnevna izposoja celotnega obdobja je bila 1.740, najvišja dnevna pa kar 2.667. Uporabniki Biblosa prihajajo iz 72 različnih držav. SKRBELI ZA NABOR NOVIH KNJIG V Osrednji knjižnici Mozirje so vseskozi bdeli nad ustreznim naborom novih knjig, ki so jih ponu- jali svojim uporabnikom v Biblo-su. Statistika je pokazala, da so tudi zgornjesavinjski ljubitelji dobrega branja usvojili Biblos. V celotnem lanskem letu so člani mo-zirske knjižnice opravili 196 izposoj e-knjig. V času epidemije je sledila skokovita rast izposoje, ki se je ustavila pri številki 458. V tem času so si uporabniki v povprečju izposodili 10 e-knjig dnevno. Največkrat izposojena knjiga je bila Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Zakelj, ki je v tem obdobju dočakala 25 izposoj. Roman Mežnar 14 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Gospodarstvo SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC T • • 11*1 v • • • • r I•v Treniranje mladih smučarjev pozimi in 5-zvezdicna doživetja poleti Smučarska šola Beli zajec je na smučišču Golte letos zaključila 15. sezono. Ali bodo naslednjo zimsko sezono še aktivni na tem zimsko letnem turističnem centru ali ne, predsednik Smučarskega društva Beli zajec in podjetnik Bojan Na-potnik še ne ve. V društvu bodo še več energije namenili treniranju mladih smučarjev in dejavnostim, ki jih izvajajo preko poletja. ZIMA SKORAJ BREZ SNEGA »Letošnje sezone si res ne bom zapomnil po presežkih,« je povedal Napotnik, »nasprotno, jeseni sem se poškodoval in od oktobra nisem stopil na smuči. Zime praktično ni bilo in je pravi čudež, da smo tudi letos v bistvu zelo dobro speljali vse aktivnosti šole smučanja Beli zajec, čeprav se je poznal upad tudi pri nas, tako kot obisk na smučiščih. Prepričan sem, da smo še enkrat več upravičili sloves naj- ga centra Golte. Za zdaj z novim vodstvom do novih pogovorov še ni prišlo in ostaja dejstvo, da pogodbe za izvajanje šole smučanja nimamo več in zato se že pripravljamo na rezervni scenarij, kljub temu da pričakujem toliko modrosti, dimo ekipo tekmovalcev kategorije U14 in U16, ki bi jo vodil skupaj s sinom Janom in v kateri bo tudi hči Nina.« Kaže torej na to, da se Napotnik vrača nazaj v trenerske vode. Ime kluba sta doslej v svet ponesla nje- Bojan Napotnik za kolesarje pripravlja različne kolesarske ture, obogatene s kulinaričnimi dobrotami zgornjesavinjskih kmetij. boljše šole smučanja. Ob tem bi rad poudaril, da je ekipa kljub moji odsotnosti opravila svoje delo brezhibno in se ji ob tem iskreno zahvaljujem.« ZA VEČ DIALOGA IN POVEZOVANJA V prihajajoči sezoni si seveda z ekipo še naprej želijo opravljati dejavnost na našem domačem smučišču. »Želeli bi si več dialoga in povezovanja v prid celostni turistični ponudbi gorsko smučarske- Celotna družina Napotnik je vpeta v družinski posel, najmlajša Nina pa trenira smučanje. gov sin Jan, ki je zaradi poškodbe zaključil kariero, in Nejc Naraloč-nik, ki se je to zimo dokazoval v evropskem pokalu. IZVEDBA 5-ZVEZDIČNIH DOŽIVETIJ Trgovina KolesarSki center Beli zajec ostaja športna trgovina za oskrbo s športnimi rekviziti, v kateri je sedaj že izkušena ekipa in člani družine. Glede na blage zime se bodo morali reorganizirati in posvetiti več fokusa poletnim aktivnostim. »V glavi imam kar nekaj projektov, ki jih bom v prihodnosti realiziral. Eden od teh je prav gotovo 5-zvezdično doživetje na natečaju Savinjski Hackathon, za katerega smo lani prejeli priznanje Razvojne agencije Saša. Gre za predstavitev naše lepe doline in njenih avtohtonih značilnosti skozi prizmo kolesarjenja. Letos bomo ta projekt družinsko lansirali na splet in globalni trg.« VIŠJI NIVO TURISTIČNE PONUDBE V kolesarjenju in pohodništvu Napotnik vidi veliko priložnosti za da to ne bo potrebno.« Dogovora s prejšnjim direktorjem smučišča mag. Mitjem Terčetom po besedah Napotnika niso mogli doseči. GRADIJO EKIPO U14 IN U16 »V času odsotnosti od smučanja sem ugotovil, da je to dejansko nekaj, kar želim početi vse življenje in zato se vračam na teren ne samo v pripravljalnem obdobju od aprila do decembra, ampak skozi celo leto z izjemo dveh poletnih mesecev. Potekajo dogovori, s katerimi gra- napredek in razvoj. Kot kolesarski vodič sodeluje s kampom Menina že dobrih 12 let in v teh letih je dodobra spoznal, kaj turisti želijo, kaj jim je všeč, in to ima namen dvigniti na višji nivo in zvišati dodano vrednost produkta. Poleg tega mu tukaj že pomagata oba sinova, imajo pa tudi sami nastanitvene kapacitete v Radegundi in bodo lahko sprejemali doživetij željne turiste v prijaznem okolju mirne, tipične slovenske vasi. Verjetno bodo v prednosti destinacije in programi, kjer ne bo množičnega turizma in bo v ospredju naravna intima. IŠČITE NOVE PRILOŽNOSTI »Mogoče je tale turistični mrk zaradi covid-19 čas za razmislek, reorganizacijo in nove priložnosti, kot je bila tudi moja poškodba, ki me je ustavila, umirila, tako fizično kot metaforično, kajti zadelo me je v Ahilovo tetivo. Iz tega, zame turbulentnega pol leta bom iskal le nove priložnosti in se čim manj oziral nazaj. Prav isto predlagam vsem, ki boste občutili posledice ekonomske krize. Obrnite hrbet problemom in iščite priložnosti. Ko vas brcnejo iz »cone udobja«, je, čeprav še tako boleče, to priložnost za nov začetek, osebno rast in uspeh,« je mnenje Napotnika. DRUŽINSKI POSEL Bojan Napotnik je samostojno podjetniško pot začel kot upravnik Športne dvorane Nazarje. Prej je služboval kot trgovski poslovodja v trgovinah z gradbenim in inštalacijskim materialom. »Zadnja leta dela v trgovini sem dobesedno pregorel in želel spremembe, ki sem jo videl v moji največji strasti - smučanju. To, kar je bil prej hobi, užitek in rekreacija, sem počasi spremenil še v posel, v katerega se je kasneje vključila cela družina. Lahko bi rekel, da se moja profesionalna smučarska kariera začne v sezoni 2005, kar pomeni, da je bila ta zadnja, 15. po vrsti.« Štefka Sem, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 15 Zgodovina in narodopisje STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (14) Predstovljomo Goričorjevo-Lehkyjevo, Vojdovo-Bognerjevo in Kreševo hišo GORICARJEVA-LEHKYJEVA HISA V začetku 20. stoletja je hišo kupil Anton Go-ričar, prvi poštni uradnik v Mozirju, zato se je v njo preselil poštni urad. Naslednji lastnik hiše je bil njegov sin zdravnik v Slovenskih Konjicah, dr. Anti Goričar, ki jo je prodal leta 1954. Prvotni lastniki hiše so bili družina Lehky, ki so prišli iz Češke. Zanimiv je Ivan Lehky, ki je doživel krvavo tragedijo v daljni Mehiki. Ko je leta 1864 nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško--Lotarinški (Maksimilijan I. Mehiški) prevzel krono Mehike, je zbiral vojake tudi v Mozirju. Javil se je tudi rojak Ivan Lehky. Iz Trsta so se odpeljali v Veracruz v Mehiko. Ko so Maksimiljana ubili, se je Ivan vrnil v domovino s francosko trgovsko ladjo. Vse svoje življenje ni mogel pozabiti šarmantnih kreolk in »mehikanske rakije pulko«. Umrl je leta 1911, smrt pa ga je odvedla v »val paraiso«, o katerem je tolikokrat sanjal. Bil je originalen tip človeka in starega Mozirjana. Goričarjeva-Lehkyjeva hiša dicionalen tloris kmečke hiše. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši trafika. Matija Blagojevič Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Kreševa hiša Vajdova-Bognerjeva hiša VAJDOVA-BOGNERJEVA HISA V hiši je bil rojen Franjo Vajd, zgodovinar in dolgoletni ravnatelj mozirske šole. Visoka nadstropna hiša z vrtno parcelo in gospodarskim poslopjem. Datira v prelom 18. in 19. stoletja. Notranjost je intaktna in ima tradicionalen tloris kmečke hiše. Zunanjščina s petosno ulično fasado je predelana. Vajdi so bili kolarji (bognerji). Izdelovali so vozičke, samokolnice ... KRESEVA HISA Nizka pritlična stavba s čopasto streho in šti-riosno fasado iz leta 1849. Notranjščina ima tra- 16 Savinjske novice št. 19, 8. maj 0202 Organizacije, Oglasi RADIOKLUB MOZIRJE Vsak večer se družijo preko radijskih valov Člani Radiokluba Mozirje pod vodstvom predsednika Uroša Krajnerja so se konec marca udeležili tekmovanja CQ WPX SSB. Do sedaj je to vsako leto potekalo na klubski ravni, a je letošnje zaradi epidemije dobilo drugačno obliko. V času karantene so se udeleženci namreč javljali iz svojih domov. Sicer pa tudi v času epidemije delo radioamaterjev ni zamrlo. KORONA SKED ZA POPESTRITEV KARANTENE »Glede na aktualne dogodke in ker se ne moremo dobivati v živo, imamo vsak večer neobvezen tako imenovani »korona« sked, da se »srečamo« vsaj na radijskih valo- vih in si popestrimo ta čas karantene. S tega stališča imamo radioamaterji kar velik privilegij, da se lahko vseeno družimo, ko se ostala društva in klubi ne morejo,« je povedal predsednik Krajner in poudaril, da v teh dneh aktivnost usmerjajo tudi na področje vzpostavljanja radijskih vez preko državnih mej in celin. Nekatere države so namreč sprožile aktivnosti za pridobitve diplom na temo »korona-19« in podobnih tem. Na enak način, z javljanjem, so obeležili tudi svetovni dan radioamaterjev, ki je bil 18. aprila. Zadnji »normalni« aktivnosti kluba sta bili izvedba tečaja za nove člane, vendar ti niso uspeli op- GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Gasilci brez Florjanovih maš S ponedeljkom, 4. maja, so v okviru rahljanja ukrepov ob epidemiji koronavirusa svoja vrata za vernike ob določenih varnostnih omejitvah odprle slovenske cerkve. Kljub temu da ta dan godu-je zavetnik gasilcev sveti Florjan, se je vodstvo Gasilske zveze Slovenije odločilo, da tradicionalne prireditve in udeležbe pri Florjanovih mašah tokrat odsvetuje. Podobna je bila tudi odločitev Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. KONČNA ODLOČITEV NA STRANI DRUŠTEV V posebnem dopisu, ki sta ga naslovila na vsa tukajšnja prostovoljna gasilska društva, sta predsednik Janko Žuntar in poveljnik Miro Brezovnik zapisala: »V zvezi z dopisom GZ Slovenije ter prepovedjo zbiranja v skupinah priporočamo, da se Florjanove maše ne organizirajo. Zadeva se nam zdi POPRAVEK INFORMACIJE V 17. številki Savinjskih novic smo pri članku o aktivnostih Čebelarske zveze Saša pod fotografijo pomotoma objavili napačen podpis. Podpis bi se moral pravilno glasiti: Udeleženci ekskurzije so pazljivo prisluhnili izkušnjam čebelarskih kolegov iz Bosne in Hercegovine. (Fotodokumentacija ČZ SAŠA). Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo Člani Radiokluba Mozirje so še uspeli izvesti letošnji občni zbor. (Foto: arhiv kluba) raviti izpita in si pridobiti licence, bljanju so bile izbrane v povezavi z zaenkrat še preuranjena. Vzemite si to kot priporočilo, odločitev pa je na strani PGD.« ZAHVALNA MAŠA ZA VSA DRUŠTVA ZVEZE? Florjanove maše so v naši dolini doslej potekale v več cerkvah, ponekod se je ene maše skupaj udeležilo več društev, zlasti tam, kjer je več društev v eni občini. Predsednik Zuntar je povedal: »Na žalost smo tokrat po več kot treh desetletjih ostali brez Florjano-vih maš, ki se jih radi udeležujejo tudi ostali verniki, ne samo gasilci. Po obredu je bila vedno tudi priložnost za druženje in izmenjavo mnenj. V vodstvu naše gasilske zveze razmišljamo, da bi poskušali to nadomestiti s skupno mašo in druženjem za vsa zgornjesavinjska gasilska društva, ko bodo razmere to dopuščale.« Marija Lebar ter udeležba na izobraževanju Aron - aktivnost radioamaterjev ob nesrečah in drugih nevarnostih na Igu. Slednjega je pripravila njihova krovna organizacija Zveza radioamaterjev Slovenije. Udeleženci so prisluhnili temam, ki so obravnavale načine dela na frekvencah, ki so primerne za komuniciranje v izrednih razmerah. Teme na usposa- vajo SIQUAKE 2020, ki je bila predvidena za mesec maj. V vaji bi na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja ob potresu sodelovale tudi enote radioamaterjev, mo-zirska ekipa radioamaterjev spada pod celjski regijski center za reševanje. A zaradi vsem znane epidemije ta ne bo izvedena. Marija Šukalo Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 17 Gospodarstvo, Organizacije S 1. MAJEM ODPRT TUDI MOZIRSKI GAJ Cvetlični biser vabi med mavrično obarvane gredice S sprostitvijo gibanja med občinami se je upravljavcem zdelo smiselno odpreti park ob Savinji za obiskovalce. V Mozirskem gaju še vedno cvetijo številni tulipani in drugo cvetje, saj so pridne roke z namenom, da pred 1. majem zacveti v polni lepoti, ob drugem cvetju posadile tudi okoli 10.000 mačeh in 200.000 tulipanov. Med njimi tudi čudovite in edinstvene tulipane sorte Mozirski gaj. OB PRIPRAVAH NA SEZONO EPIDEMIJE ŠE NI BILO Ob normalnih razmerah bi park na široko odprl vrata teden ali dva prej, kljub temu pa je predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele zadovoljen, da se je lahko odprl vsaj sedaj. Ko so se ukvarjali z zasaditvi- Prvi obiskovalci so se skozi park sprehodili na praznik dela. jo gredic za pomladno razstavo, o epidemiji novega koronavirusa še ni bilo ne duha ne sluha. 1. MAJA ŽE PRVI OBISKOVALCI Na dan odprtja parka so vanj z navdušenjem vstopili prvi obiskovalci ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov, vključno z obveznim razkuževanjem rok na vhodu. Gneče ni bilo, saj so se ljudje v času karantene navadili biti doma ali nedaleč stran. Kljub temu je bil Bele na dan odprtja poln dobre volje in optimizma. Park namreč ponuja čudovite prizore, nešteto barv in mir, po katerem je znan. Ob manjšem številu obiskovalcev so slednjega tisti, ki so vseeno zbrali pogum in prišli na ogled, lahko dodobra izkusili. OMEJITVE ŠE VSAJ NEKAJ ČASA Etnografski objekti so sicer še zaprti za javnost, prav tako še ni dovoljeno posedanje po klopcah. Oboje se zna ob ugodnih rezultatih spoprijemanja z virusom sprostiti v kratkem času. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Velikonočna jajca so zaradi epidemije ostala nepobarvana. Ob vstopu v park so obiskovalce pozdravili tulipani vrste Mozirski gaj, ki cvetijo samo na tem prostoru. POTOMKI SVETOVNO SLAVNE TRTE V MOZIRSKEM GAJU ZA ZDAJ DOBRO KAŽE Mihael Fajfar zdaj skrbnik vseh vinskih trt V času, ko so v Mozirskem gaju potekala različna vrtnarska in vzdrževalna dela kot priprave na praznično odprtje parka, je mo-zirski trški viničar in skrbnik slavne modre kavčine Mihael Fajfar opravil svoje delo v vinogradniškem vrtu. Gre za spomladansko rez brajde potomke stare trte z Lenta ter dveh Steyerjevih trt. SIMBOLIČNA TRGATEV PONOVNO V NAČRTU Povedal je, da bo po lanskoletni izgubi Daniela Grudnika, skrbnika Steyerjevih trt in viteza evropske- ga reda vitezov vina, vse trte v tem kompleksu vzgajal in negoval prav on. Tako ponovno načrtujejo simbolično trgatev ob prisotnosti večjega števila članov celjskega viteškega omizja z gosti. Vse bo potekalo v sodelovanju z županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršni-kom, vinogradništvom Steyer in Sadjarskim društvom Franca Prap-rotnika Mozirje. NEGOTOVO PREDVIDEVATI LETINO Fajfar je dejal, da je za zdaj negotovo predvidevati letino, saj je Miha Fajfar skrbi za vse trte v vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja. bilo hladno spomladansko vreme s pozebami in do nedavnega sušo neugodno za rast in razvoj vinske trte. Ob ogledu pa je bilo videti, da ob letošnji 15-letnici od posaditve potomke najstarejše trte na svetu v Gaju vse trte dobro uspevajo. Prvič bodo cepljence »vnukinje« potomke stare trte iz Mozirske-ga gaja podarili Marjanu Podrižni-ku iz Lepe Njive ter občinama Luče in Nazarje. Ti so med prvimi izkazali interes za posaditev te posebne trte v svojih okoljih. Tekst in foto: Jože Miklavc 18 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Kultura, Organizacije GASILCI PRISKOČILI NA POMOČ KULTURNIKOM Glasbeniki se prilagajajo obdobju epidemije »Vsako leto smo se veselili, da vas prebudimo. Ker letos zadeva ni izvedljiva, smo vam pripravili virtualno budnico,« so zapisali godbeniki Zgornje Savinjske doline na svoji FB strani. Namesto igranja v živo je v duhu aktualnih ukrepov Godba Zgornje Savinjske doline posnetek budnice objavila kar na portalu YouTube. Godbeniki so na ta način občanom zaželeli lepo praznovanje praznika dela in obljubili, da se naslednje leto ponovno vidimo v vseh občinah naše doline. GASILSKA VOZILA S KORAČNICAMI Za izvedbo prvomajske budnice so se letos povezali tudi na Zvezi slovenskih godb in Gasilski zvezi Slovenije. Ob 6. uri so gasilska vozila pričela z vožnjo izpred matičnih gasilskih domov tudi v krajih Zgornje Savinjske doline ter prebivalce s predvajanjem koračnic in prazničnim nagovorom spomnila na dolgoletno tradicijo. 5EKBAND NAD MONOTONOST KARANTENE Prijatelji po večini še iz šolskih dni gojijo lepo navado, da se družijo ob petkovih večerih. Prekaljeni glasbeniki, ki so v preteklosti sestavljali Godba Zgornje Savinjske doline je posnetek budnice objavila na YouTubu. band ali delovali oziroma še delujejo v različnih glasbenih skupinah, so se povezali in na daljavo iz svojih domov odigrali priredbo pesmi Hvala izvajalca RattleSnake. Priložnostni 5ekBand v sestavi Janez Marolt, Tomaž Dobrovc, Borut Repše, Rok Planovšek in Matej Kranjc so dolgčas in monotonost omejevanja stikov, ki jih narekujejo ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe za kratek čas razblinili s pomenljivo spodbudnim besedilom »Hvala ti za jutro po dolgi temi, hvala za objem pod svodom neba,« in sodeč po ogledih na YouTube poželi navdušenje. Barbara Rozoničnik, foto: YouTube Člani 5ekBanda so iz svojih domov odigrali priredbo pesmi Hvala. ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE Čas epidemije izkoristili za obnovo okolice igrišča Na volilnem občnem zboru nazarskega Spor-tnega društva Vrbovec v februarju je dosedanjega predsednika Mateja Planovška zamenjal Matija Vučina. Ta je s svojo ekipo hitro poprijel za delo. V času epidemije so namreč prepoved druženja na igrišču izkoristili za prenovo nekaterih objektov. Tako so uspeli obnoviti tribune in igrala za najmlajše. Zamenjali so pesek v pe-skovniku in postavili gugalnico. Postavili so tudi mrežo za odbojko. ZASADITEV SIVKE Največji izziv sta bila zasaditev sivke in ureditev zelenice od gasilskega doma do igrišča. Po strojnih delih, ki so jih opravili različni donator-ji, so člani poravnali zemljo in posadili več kot štirideset sadik te okrasne rastline. Tako bo ob prihodu do športnih površin moč uživati v vonju zdravilnega zelišča in zgledno urejeni zasa- ditvi. Da bo športni prostor za rekreacijo v kolektivnih športih še bolj urejen, bodo poskrbeli tudi za obnovo talnih označb in preplastitev poti do igrišča. Seveda vsega tega ne bi zmogli, če jim s finančnimi sredstvi ne bi pomagali domača občina in sponzorji. Marija Šukalo Največji izziv sta bila zasaditev sivke in ureditev zelenice od gasilskega doma do igrišča. (Foto: arhiv društva) Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 19 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI Odpadle vse aktivnosti, ki so jim bogatile vsakdan V Društvu upokojencev Šmartno ob Dreti se pod vodstvom Štefana Turka v času epidemije ukvarjajo z osamljenostjo posameznikov, saj so odpadle vse aktivnosti, ki so jim pogosto obogatile vsakdan. Med temi je bil načrtovan tudi občni zbor, ki ga zaradi omejitev gibanja niso uspeli izvesti, se pa zato med seboj pokličejo in bodrijo. ENERGIJO USMERJALI V ŠPORT IN DRUŽENJE V preteklem letu so svojo energijo usmerjali v šport in druženje. V društvu delujeta sekciji balinanja, ki združuje moške, in pikada, ki je domena žensk. Balinarji so skozi vse leto dobro trenirali in se udeleževali številnih turnirjev na domačem terenu in po dolini. Ljubiteljice pikada pa so svoje znanje in spretnost pokazale na pokrajinskem tekmovanju v Mozirju. OBISKOVALI BOLNE IN ONEMOGLE Na vsakoletno ekskurzijo so se podali v Predsednik društva Štefan Turk je povedal, da se člani v času epidemije pokličejo in bodrijo. Ljubljano, kjer so obiskali Dneve medgene-racijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču. Dan so zaključili z ogledom živalskega vrta in obiskom Smarjetne gore in Zbiljske-ga jezera. Udeležili so se tudi srečanja upokojencev celjske regije v Podčetrtku, ki ga je pripravila Pokrajinska zveza društva upokojencev Celje. Za druženje in sproščanje članov so v septembru pripravili piknik, v decembru pa ogled lučk v Ljubljani. Leto so zaključili z obiskom svojih bolnih in onemoglih članov na domovih in v domovih starejših občanov ter jim izročili manjše pozornosti. Tekst in foto: Marija Šukalo Lansko leto so zaključili z obiskom svojih bolnih in onemoglih članov na domovih in v domovih starejših občanov ter jim izročili manjše pozornosti. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Izvedli velikonočne delavnice »na daljavo« Junija so v Nazarjah pripravili etno-folklorno prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Epidemija novega koronavirusa je zaznamovala tudi delo Turističnega društva Nazarje. Predvidenega občnega zbora sredi marca niso uspeli izpeljati, so bili pa ob velikem številu obiskovalcev uspešni pri izvedbi otroške maškara-de na pustno nedelje. VELIKONOČNE DELAVNICE »NA DALJAVO« Omejevanje druženja pa ni bila ovira za izvedbo velikonočnih delavnic »na daljavo«. Predsednica društva in vodja delavnic Vanja Hofbauer je pripravila 60 ustvarjalnih paketov za delo doma s starši po danih navodilih in šablonah. Odziv je bil tako s strani otrok kot njihovih staršev zelo pozitiven. Sicer pa je bil tudi v preteklem letu moto članov društva prijetno, delovno in akcijsko druže- Predsednica društva Vanja Hofbauer je pripravila 60 ustvarjalnih paketov za delo doma s starši. nje ter izpeljava različnih akcij za poživitev lepot v njihovi okolici, medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. POMAGAJO ŠTEVILNI PROSTOVOLJCI Tako je bil februar pustno obarvan. Pripravili so priljubljeno maškarado za najmlajše. Aprila so sodelovali v očiščevalni akciji in pripravili velikonočne delavnice za otroke. Maja so sooblikovali Lončarski praznik v Kokarjah. Junija je v Nazarjah sledila etno-folklorna prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Na Srednjeveški gostiji pred gradom Vrbovec v juliju so najmlajše obiskoval- ce učili izdelovati krone, nakit, sablje ... Za šolarje so pripravili aktivne počitnice in teden dni ustvarjali ter se sproščali na različnih področjih. Na strokovno ekskurzijo so se podali novembra v slovensko Istro. Leto so zaključili s tradicionalnim miklavževanjem in prednovoletnimi delavnicami. Realizacija akcij in prireditev društva, ki so doprinos dobrega počutja v nazarski občini in širše, po besedah predsednice Hofbauerjeve ne bi bila mogoča brez številnih prostovoljcev in donatorjev ter domače občine. Tekst in foto: Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 Ljudje in dogodki ŠOLANJE NA DALJAVO SKOZI OCI STARŠEV Brez sproščanja v družbi vrstnikov primanjkuje koncentracije za učenje Epidemija novega koronavirusa je poskrbela za številne preizkušnje. Velik izziv je gotovo učenje od doma, kar se je učencem sprva zdelo še zabavno, a so s časom ugotovili, da to zahteva veliko samodiscipline, reda, odgovornosti in doslednosti. DONATORJI IN ŠOLA PRISKRBELI OPREMO »Kot starš osnovnošolke Loti in gimnazijke La-ure sem dvomila v ta način poučevanja, čeprav se že od vsega začetka strinjam s tem, da ima tudi tak način dela pozitivne plati. Nastane pa težava že v samem štartu - vsi učenci nimajo enakih pogojev za delo,« nam je povedala Irena Budna DOSLEDNOST UČITELJEV IN SKRB ZA REDEN KONTAKT Loti rešuje zahtevane naloge, jih prepiše in slika ter jih pošlje. Tiskalnika namreč nimajo. »Moram pohvaliti doslednost učiteljev, ki redno obveščajo o vseh spremembah, pošiljajo povratne informacije. Prav tako tudi specialne pedagoge in socialne delavce, ki delajo z otroki z določenimi prilagoditvami na posameznih področjih. Tudi moja mlajša ima to pomoč in lahko le pohvalim njihovo zavzetost in skrb ter reden kontakt,« ni skoparila s pohvalami mamica in dodala, da ima starejša hčerka Laura pri Navodila na računalniku je potrebno skrbno prebrati, da se lahko rešujejo naloge v delovnih zvezkih. in dodala, da so vsem tistim, ki so potrebovali računalnike, pomagale šole. Odzvali so se tudi do-natorji, ki so prispevali tehnično opremo za učence. Težavi, s katerima so se soočali vsi, sta bili povezava in registracija na šolske strani. SLABA INTERNETNA POVEZAVA V Nazarjah, kjer živi družina Škorjanc Pečnik Budna, je po njihovih besedah slabša internetna povezava, zato je sredi dela prihajalo do številnih prekinitev. »Da smo se uspeli registrirati v sistem, je trajalo dva dni, da nas ni iz omrežja »metalo«, pa je trajalo še dolgo in je pogosto sredi dela, sredi nalaganja nalog, sistem enostavno zatajil. Sledilo je novo vpisovanje, vse je bilo potrebno začeti znova - in ob internetni povezavi, kot jo imamo mi, je nalaganje in pošiljanje fotografij skoraj misija nemogoče,« je povedala Budnova. Partner Joco, ki od 14. dneva omejitev gibanja hodi v službo, pri šolanju na daljavo rešuje predvsem tehnične težave z nalaganjem potrebnih programov in brskalnikov, da lahko Loti nemoteno sledi video pouku na daljavo in opravlja zahtevane naloge. svojem delu predvsem video seje in je v dnevnem stiku z učitelji. Šola jim je dodelila tudi elektronske naslove šolskega centra in brezplačen dostop do vsebin, ki jih potrebujejo za lažje delo, kar jim zagotovo olajša delo od doma. VSI STARŠI NISO TEHNIČNO PODKOVANI »Ne predstavljam si, kako bi vse skupaj izgledalo, če bi vsi učenci imeli video pouk, saj nima vsak otrok svoje sobe, nekatere družine imajo majhna stanovanja. Tudi v našem primeru imata punci skupaj sobo. Zdaj še ni takšen problem, medtem ko starejša predeluje snov preko video pouka, mlajša rešuje naloge, ki jih pošiljajo učitelji. Zagotovo je težava pri delu od doma tudi v tem, ker niso vsi starši tehnično dovolj podkovani, da bi ob kakšni nastali težavi pomagali otrokom, prav tako nekateri nimajo dovolj znanja, da bi otrokom priskočili na pomoč, ko jo potrebujejo,« je dejala Budnova, ki je prepričana, da je delo na daljavo zelo težko pri socialno ogroženih družinah, kjer gre za različne stiske. VELIK STRES, KJER SO SOCIALNE STISKE Velikokrat slišimo, da so otroci veseli, da lahko gredo v šolo, saj imajo tam zagotovljen vsaj topel obrok ali jim je šola zavetje pred morebitnim nasiljem, ki se lahko odvija za štirimi stenami doma. Zdaj so ti otroci za marsikaj prikrajšani in jim delo od doma povzroča stres in še večje socialne stiske. Med otroci ni socialnih stikov, ni druženja med vrstniki, ni sproščenega preživljanja prostega časa v družbi. To precej vpliva na koncentracijo dela za šolo. Dlje kot traja samoizolacija, dlje ko so otroci odrezani od socialnega življenja, ki so ga poznali, manj je motivacije za delo. Kljub izpostavljenim problemom je Budno-va pohvalila celoten šolski sistem, ki je hitro vzpostavil ta, do zdaj vsem neznan način poučevanja - v takšnih okoliščinah in v obliki, v katero smo bili vsi nehote primorani. Marija Šukalo, foto: družinski arhiv V Nazarjah, kjer živi družina Škorjanc Pečnik Budna, je po njihovih besedah slabša inter-netna povezava, zato je sredi dela prihajalo do številnih prekinitev. V času epidemije je nastal zanimiv herbarij. Savinjske novice št. 19, 8. maj 2020 21 Šport, Ljudje in dogodki ŠPORTNIK LETA 2020 ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NAZARJAH? Le tri mesece po razglasitvi športnikov leta 2019 Milovanovič snuje 5. letnik Čeprav je čas novega kronavirusa zaznamoval športne prireditve, so se športniki vseeno pripravljali s kondicijskimi treningi za vzdrževanje forme. V tem času se pripravlja na novo prireditev tudi ekipa projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline (ZGS). Tokrat je po izjavi Iva Milovanoviča nekaj zamude, saj je zastal ves športni svet, tako da pri nas ni bilo izvedenih nobenih tekmovanj. Tudi naši predstavniki v tujini so mirovali. NAČRTUJEJO POTREBNE AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO PROJEKTA Medtem bi bilo iluzorno iskati pokrovitelje in donatorje med podporniki športa in športnikov med podjetniki. Ker se sproščajo omejitve zaradi epidemije in se bo verjetno postopoma življenje normaliziralo, skupina sodelavcev z vodjem projekta Milovanovičem načrtuje potrebne aktivnosti, spremljanje športnikov in vzpostavitev spletne strani Športnik ZGS z letnikom 2020. V času do poletja bo organizator poskrbel, da bodo po občinah naše Vodja projekta Športnik leta 2020 Zgornje Savinjske doline Ivo Milovanovič pričakuje zaključno prireditev v nazarski športni dvorani. doline preverili pripravljenost svojih predstavnikov v komisiji za izbor športnikov ali imenovali nove. PETA RAZGLASITEV ŠPORTNIKOV V NAZARJAH? Ob zaključku projekta leta 2019 na letošnji prireditvi v Lučah so bili z županom občine Nazarje Matejem Pečovnikom ponovno opravljeni razgovori s prirediteljem. Tokratni zaključni dogodek naj bi bil v Športni dvorani Nazarje v sodelovanju z vodstvom občine. Kot nam je dejal Milovanovič, je potrebno pravočasno poskrbeti tudi za vse druge priprave in predvsem zagotoviti zadostna sponzorska sredstva, ker brez pomoči športu prijaznih lastnikov podjetij in posameznikov ta ne more biti izvedena, čeprav veliko sodelavcev opravlja svoje delo in poslanstvo prostovoljno. O terminu zaključka akcije leta 2020 bo odločalo več dejavnikov in na predlog prireditelja koordinacija županov občin Zgornje Savinjske doline. Tekst in foto: Jože Miklavc NEKDANJA ODBOJKARICA VALENTINA ZALOZNIK Ukrepi v Združenih državah Amerike so po njenem podobni kot v Sloveniji 28-letna Valentina Založnik z Ljubnega ob Savinji je nekdanja slovenska odbojkarska re-prezentantka. Študirala je na univerzi v San Franciscu, kjer je dokončala študij marketinga. Nato je nekaj let poklicno igrala odbojko v Franciji, Švici in nazadnje v Nemčiji. Trenutno jo je v mestu Charlotte v Severni Karolini v Združenih državah Amerike, na obisku pri izbrancu, zaradi pandemije zadržala prepoved potovanj. VIRUS JO JE ZAUSTAVIL V AMERIKI V Severni Karolini je Valentina že od januarja. »Imela sem namen priti domov konec aprila, vendar zaradi izbruha novega koronavirusa ne morem. Tako da bom tukaj ostala še nekaj časa, dokler se vse malo ne umiri.« Sama se večinoma zadržuje v stanovanju. LJUDJE POSTAJAJO NESTRPNI Za naš časopis je še povedala: »Ven grem samo, ko grem v trgovino po hrano ali na sprehod. Večina ljudi jemlje situacijo resno, a se vedno najdejo ljudje, ki ne upoštevajo predpisov. Glede na to, da je Amerika zelo potrošniška država, Zaradi odpovedi letov je Valentina Založnik bivanje v ZDA nepričakovano podaljšala. (Foto: osebni arhiv) bo težko imeti dolgo časa vse zaprto, saj ljudje postajajo nestrpni. VEČINA DELA OD DOMA Samo v tem mestu je tisoč ljudi pozitivnih na virus. Vse restavracije, bari in neživilske trgovine so zaprte. Vseeno pa lahko greš iskat hrano v restavracijo ali ti jo dostavijo na dom. Tako da je približno tako kot pri nas v Sloveniji. Ljudje delajo od doma, če le lahko. Veliko ljudi je bilo odpuščenih, tako da je nezaposlenost narastla.« RAZMIŠLJA O TRENERSKEM DELU V mestu Charlotte si bo v prihodnosti ustvarila dom in družino. Kaj bo tam počela, še ni čisto prepričana, saj so časi za nove začetke težki in služb ni na pretek. »Bomo videli, kako bo, ko se vse počasi vrne v »normalo«. Odbojko sem nazadnje igrala v Nemčiji pred kakim letom in pol. Mogoče me sedaj pot zanese v trenerske vode. Bomo videli. Trenutno je vse v negotovosti zaradi novega koronavirusa, tako da tudi sama nimam nekih fiksnih planov za prihodnost.« Štefka Sem 22 Savinjske novice št. 20, 15. maj 2020 Zahvale, Oglasi Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je zapustila draga Marjanca ROBNIK iz Spodnje Rečice 5. 12. 1973 - 21. 4. 2020 Zahvaljujemo se Vam za izrečena sožalja in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Še posebej se zahvaljujemo za prejete darove. Damj'an z otrokoma, mama in brata z družinama Pogrebna služba - cvetličarna 4H MOHAN A Tel: 03 7000 440 vi GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 tvwwjrw ritmi ,it E-mail: ínfí)(SimararTa.ii Al«ksai:der S