„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto 5 gld. 20 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Gosposki trlici M. 9 ir Oglasi se plačujejo za tristopno petit -vrsto: enkrat. dvakrat trikrat . 8 kr. 14 . 18 , večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgrovorni urednik; A. Gabršček. —- Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odguvoren Josip Krmpotič). Novo šolsko poslopje podgorsko. (Izv. dop.) M. Gotovo ni nič prijetnega pisati o prašanju, ki je vnelo dokaj ostro, da ne rečem celo trmoglavo nasprotje mej veliko večino podgorskih Občinarjev in manjšino, na katere strani je tudi komisija, ki je bila za to poslana v Podgoro. Toda uprav radi lega vidi se nam potrebno, napisati par resnih in odkritosrčnih vrstic, katere naj izvolijo prev-dariti oni, ki so poklicani za to v prvi vrsti. Vemo, da vloga posredovalca je nehvaležen posel, da se često celo nasprotni stranki združiti proti — posredovalcu; vendar dobri stvari na ljubo smo zastavili svoje pero ! Sklenilo se je zgraditi v Podgori novo šolsko poslopje ; ali ob prašanji, kje naj se postavi, se je vskresalo ostro nasprostvo mej ono komisijo in nadkriljujočo večino podgorskega prebivalstva, katero je že večkrat prosilo postavnim potem, naj se ne vresniči komisijskega sklepa. Zastonj. Komisija se noče umakniti, vstraja pri svojem odločilu — in naprošene oblasti so, kakor čujemo, odbile omenjene prošnje. To je vzburkalo ljudske duhove in, kakor navadno, so porabili to priliko nekateri bolj ali manj znani hujskači, da so ljudsko nejevoljo netili in razburjali, tako, da sedaj slabo posvetovano ljudstvo preobrača nepremišljene kozolce, katerih ne le ne moremo odobravati, ne, tako ravnanje se obsoja samo. Le mimogrede bodi omenjen oni obhod na pepelnično sredo, a zamolčali ne smemo in ne moremo, da so mnogi stariši odtegnili svojo deco domači slovenski šoli ter jih vrinili v „legin“ zavod! Tako more ravnati le zaslepljen človek! Tega se nismo nadejali od Podgorcev; vedno smo jih čislali kot vestne in verne branitelje in mejaše slovenske narodnosti proti ptujemu navalu, ki skuša priboriti italijanskemu duhu čim več tal, tako, da ne bi bili prisiljeni ni Italijani niti poitalijančeni prekoračiti' slovenskih tal, da pridejo v „furlansko glavno mesto", kakor se je poljubilo nazivati našo Gorico prejasnemu gospodu goriškemu županu, pardon, podesta! Ta prenagljeni, da ne rečem neznačajni korak podgorskih starišev nas mora navdati s srčnim gnjevom in mi pričakujemo od zavednih Občinarjev, da odpro tem zaslepljenim rojakom oči, ter jim pokažejo, zevajoči propad, v kateri sami vrtoglavo drve in ki žuga pogoltniti slovenski značaj Podgore, ki je že itak precejena s ptujim duhom. Stvar, vzrok je v resnici premalenkosten da bi mogel kdo zategavoljo preskočiti ’ sovražni tabor. Zato se nadejamo, da ne bod dolgo trpelo, ko bodemo z veseljem čuli, d; je ta narodni greh poravnan. Pa kakor obsojamo nepremišljene ko rake zapeljanih podgorskih starišev in nezreli! mladeničev, takisto no moremo umeti posto panja one komisije, oziroma dotičnih oblastij ki so dali ljudski že obstoječi nejevolji novi snovi, odbivši omenjene prošnje. Zakaj pa se drži komisija tako trdovratni svojega prvotnega sklepa ? V čem je vteme Ijeno postopanje oblasti proti ljudski želji ii vtemeljeni prošnji ? Kaj pa, ako je prostor izbran po nad kriljujoči večini Občinarjev primernejši, celi v zdravstvenem obziru manj izpostavljen ugovorom ? Ako ga primerjamo prostoru, določenemu za šolsko poslopje od dotične komisije, moramo odkritosrčno reči, da ne razumevamo, zakaj se oblasti tako trdo drže za prostor, izbran od komisije, provzročevaje tako mej ljudstom srd, rastočo nejevoljo, ko bi pač bila — po našem nemerodajnem mene-nju — naloga njihova : pomiriti vzburkanost. Kdor nam noče pritegniti, naj se le potrudi v Podgoro, in prepričani smo, da se nam pridruži. Vidi se nam odveč opisavati oba prostora, tako risanje vtruja čitatelja, in kdor se za stvar zanimlje, si lahko sam ogleda oba prostora. Z ozirom na vse, kar smo rekli, iskreno želimo, da bi se prepir prernenil v spo-razumljenje mej prizadetimi: oblastim v čast in ponos, Podgorcem pa v pomirjenje. Goriške novice. Naša poslanca. — Visokor. g. Alfred grof C o r o n i n i je dobil štiritedenski dopust, ker je nekaj boleham Tudi nekateri drugi člani njegove rodbine so zboleli na zimski bolezni, a je zdaj vse zopet dobro. Veleč. g. dr. A. Gregorčič je došel v petek domov, kor so ga čakala tukaj nujna opravila pri „Slogi" in „Slov. bralnemu in podpornemu društvu". Na Dunaj odpotuje najbrže že drevi „Narodni Dom v Gorici". — Članek pod tem naslovom v zadnji „Soči" je zbudil veliko zanimanja. Priobčila sta glavne misli tudi „Narod" in „Edinost"; zadnja priporoča to misel tudi tržaškim Slovencem. — Pa tudi v slovenskih krogih je zanimanje prav živo. Pri nas so se že oglasili "rodoljubi, ki dajo po 150, 300 in 500 gld. v ta namen. Razgovori so prav živi, kako bi se dala uresničiti ta krasna misel. Načrtov je več. — Najbolj nam ugaja načrt, naj bi „Goriška ljudska posojilnica" prevzela amortizacijo one glavnice, katero bo treba vrniti. Ko posojilnica vse izplača, bo „Narodni Dom" njena last proti zavezi, da bodo imela štiri narodna društva v njem svoje prostore brezplačno ali proti majhni odškodnini, toliko da se plačajo davki in da hiša ponese vsaj 4% čistega dohodka. Namesto da posojilnica svoj vsakoletni dobiček prišteva reservnepm zalogu, naloži ga v h i š i, ki bo še varnejši reservni zalog nego posojen kje na kako kmečko bajto. Dobra misel ! Izvršljiva je, samo če hočemo ! Pokažite jim vrata. — Vse sovražijo, kar je slovansko. Posebno naših denarnih zavodov ne morejo videti, ker vedo, da taki zavodi so najboljša opora narodnemu razvitku. — Zato pa izpodrivajo naše denarne zavode, kjer le morejo, a pri takem zlobnem delu jim je dobra vsaka laž. — Takim uzrokom je pripisovati tudi ono rogoviljenje mnogih agentov raznih židovskih zavarovalnic proti banki „Slavi ji". Med seboj so si prijazne, proti „Slavij!" so pa kar složne. O takih rovanjih njihovih agentov nam često dohajajo poročila z dežele. Ljudje jim pogosto sedejo na limanice, a pozneje se marsikdo kesa. Pokažite jim vrata! Lov na slov. otroke v Gorici se še vedno nadaljuje. Med šolskim letom, dasi je to prepovedano, sprejemajo v mestne šole otroke iz „Sloginih" zavodov. — Mi nabi- ramo zanesljive podatke, kdo so oni lakonski junaki, ki so silili revne slov. stariše, da so dali otroke v laške šole. Opozarjamo slov. ljudstvo na nje! — Čujemo, da med take agitatorje je zašel sam mestni župan dr. Venuti. Vedno hujši boj napovedujejo goriški Lahi Slovencem. Voda jim gre v grlo in v obupu so začeli na vse sile brcati okoli sebe. — Rojaki: sprejmimo boj in izbojujmo ga do konca! Požar v Šturijak. — V petek zjutraj je pogorela do tal žaga g. Štefana Poljšaka iz Žapuž. Iz Šmarijc, 10. marca — Le poredkoma pride iz našega kraja kateri dopis v cenjeni Vaš list, a tudi ta pot nimam povedati veselih novic. V četrtek 7. t. m. umrla je obče spoštovana, šmarskim revežem velika dobrotnica Jožefa Poljšak, tako imenovana „stara F r a n c e 1 j n o v k a", mati dveh čč. gg. duhovnikov iz naše nadškofije. Kdo v Vipavski dolini ali na bližnjem Krasu ne pozna Franceljnove hiše v Šmari-jah! Kdo je stopil čez prag omenjene hiše, da ne bi mu postregla dobra mamica ? Ni mi mogoče našteti vseh dobrot, ki jih je skazala; naj bi jej milostljivi Bog vse stoterno poplačal na onem svetu. Pogreb je bil dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne jako slovesen. Veliko ljudstva je prišlo od blizu in daleč, da skaže poslednjo čast rajnici, katero smo vsi spoštovali in ljubili. Vdeležila se je istega tudi šolska mladina z učiteljstvom; domači pevci so pa pod vodstvom pevovodje odpeli tri žalo-stinke. Sprevod je bil v resnici tak, kakoršen Šmarije le redko vidijo. Počivaj v miru blaga dobra mamica „Dokler skupaj snidemo, Se na večno združimo!" Tvoj časten spomin pa ostane vedno med reveži, ki se te bodo spominjali v molitvi. Iz Ccrkna, 10. marca. Dne 5., 6. in 7. t. m. so se vršile tukaj nove volitve občinskega starešinstva. Voljeni so v vseh treh volilnih razredih soglasno kandidatje „mlade ali bele" stranke. Kakor viharne in burne so bile predzadnje volitve 1. 1891. ter, dasi ste se na letošnje volitve pripravljale obe stranki na odločilen boj, vendar so se izvršile popolnem mirno in redno, ker se nasprotna „stara ali črna stranka" niti na volišče ni prikazala. Vso čast zavednim volilcem, da so se prvi dan vkljub slabemu vremenu in visoko zapadlemu snegu tako mnogobrojno udeležili volitve, da je nasprotni stranki kar sapo zaprlo. V tretjem razredu je bilo oddanih 275 glasov, v drugem 97 in v prvem 39 glasov za kandidate mlade stranke, a še mnogo volilcev je bilo pripravljenih glasovati, ako se nasprotna stranka le prikaže na volišče; videči pa, da niso več potrebni, zdržali so se glasovanja. Čast zavednim volilcem, da so tako mirno in redno prihajali na volišče, a po izidu te se prav tako mirno in tiho razšli. Slava volilcem bukovske in novaške občine, ki so se z malo izjemo združeni v vsej občini in skoro do zadnjega vsi voliici volitve udeležili, ne plašeči se slabih polij, ne visoko zapadlega snega. Občudovanja vredni pa so volilci iz Masore; nihče ni od tam koga pričakoval, ker kdo bi si mislil, da bi se upali raztreseni volilci po nevarnih poteh in čez hrib po 3-4 m. visoko zapalem snegu. Pa glej, izvzemši par volilcev so vsi drugi prišli na volišče ter pripovedovali, da so že preje dva dni si delali pot s „kremplji" eden do druzega, da so dan volitve mogli na volišče. Ni čuda, da pri taki odločnosti in vzajemnosti volilcev prevzame nasprotno stranko strah in da se pred bojem poskrije. Slava vsim volilcem, ki ste svoje glasove oddali; kakor onim, ki ste se glasovanja izdržali, pa bili pripravljeni, ako se nasprotnik prikaže. S temi volitvami je upanje, da se zopet povrne toli potrebni mir in red v našo občino. Vi novovoljeni občinski starešini pa se prizadevajte, delovati v prid in blagostanje občine, ker s tem najbolje pokažete, da ste v resnici vredni zaupanja volilcev. Tržne cene. — Kava Santos 152 do 156, sandomingO 168, java '168, cejlon 188, moka 196, sladkor 29V2 — Špeh 52 do 60, petrolij v sodu 18 */2, v zaboju 5-75. do Maslo surovo 72. kuhano 88 — Moka št. 0 gld. 11-90. I. 11-50,11. 10-90, III. 10-50, IV. 9-50. — Turšiča navadna 7\50 do 8. — Oves 7 do 7.50 — Otrobi debele 4-90, drobne 5-50. Listnica. — Dop. iz Medane: Dopisa ne moremo priobčiti, ker je preveč krajevnega pomena in poln osobnostij. Tamošnji najnovejši prepir moramo iskreno obžalovati ! Gosp. župan je bil povsod čislan kot značajen in vseskozi pošten mož ter vrl narodojak, zato nam je naravnost neumljiv njegov obžalovanja vredni korak 5. febr. v Korminu, o katerem smo dobili poročilo že iz Kormina. Upamo, da tujcem na ljubo ne bo mazal svojega imena ! —o— €• kr. kmetijska družba je imela 7. t. m. slavnostno sejo v deželnozborski dvorani v proslavo 25-letnice predsedništva Njeg. Prevzv. g. Fr. grofa G o r o n i n i j a.—Iz Trsta je došel baron C o n ra d kot zastopnik vlade.— Po dovršenem dnevnem redu spregovori podpredsednik vitez Boli e, ki omenja ob kratkem zgodovino društva in 25-letno predsedovanje grofa Goroninija. Na to razkrije sliko in prosi predsednika, naj jo blagovoli sprejeti v ta spomin. Za njim sta govorila še č. g. Jos. Mašera, vikarij v Št. Mavru, v imenu Slovencev, baron Gonrad pa v imenu vlade; oba sta laskavo naglašala delavnost predsednika Goroninija v teku dolgih 25 let. Dr. Pajer je govoril v imenu dežele! Oglasil se je tudi dr. Verzegnassi. Naposled je predlagal D o 11 o r i, naj zbor z vsklikom zopet izvoli predsednikom grofa Franca Coronini-ja, far se je tudi zgodilo med soglasnim ploskanjem. — Grof Goronini se je zahvalil za izkazano čast; bil je vidno ginjen vsled dokazov tolikega spoštovanja. Radodarni doneski. — Za „Slogine" zavode je dalje došlo.- P. B. v G. 2 gld. — Gosp. Fran Sivec v G. 1 gld. — Gosp. Iv. Hausner v G. 2 gld. — G. kr. notar g I. Kavčič 1 gld. — Gosp. Ant. Koren v G. 1 gld. — S. A. v G. 1 gld. — Preč. G. Pavlica Andrej, stolni vikar v G., izročil nabranih 34 gld. 10. kr. (med temi v zadnjem „Primorcu" naznanjeni dar občine Rihemberg 24 gld.). — Gosp. Martin Štrukelj v Šempasu 1 gld. Šmarski klub zbral ob treh prilikah 22 kron. — V veseli družbi 24. febr. v Kozani zložili: zavedne Medanke in Medanci v roke g. Mužiču 2 gld. 41. — Temu znesku je doložil g. Anton Jerkič, fotograf v Gorici, 1 gld. Pri kosilu na dan poroke gospoda Franca Bandel-a v Dornbergn, nabrala je gospa Bizjakova za Slogine učne zavode 8 kron 80 vin. A. P. iz Rihemberga je poslal mesečnino za 11 mesecev v znesku 5 gld. 50 kr. Po položnici poštne hranilnice je došlo 13 gld. 62 kr., katere je poslala: „Hranilnica in posojilnica v Cerknem" in „dudlarji pri čitalniški veselici dne 24. febr." Presrčna hvala blagim dobrotnikom! Bog poverni! — Potrebe naše so vedno večje, torej: vstrajajmo v dobrem! Zopet potrgani lepaki v Gorici. — Zadnjič smo poročali obširno, kako zasleduje neka sodrga v Gorici vse lepake, ki so tiskani zraven italijanskega še v ostalih deželnih jezikih (mej te pa ne štejemo nemščine). Po pogrebu nadvojvode Albrehta je izdalo Njegovo Veličanstvo zahvalo svojim narodom, ki so sočustvovali s prejasno vladarsko hišo. Primorsko namestništvo je doposlalo tudi v Gorico več takih lepakov-zahvalnic in smo jih videli prilepljene v torek pred mestno hišo, v sredo pa po vsej Gorici. V četrtek zjutraj jih večinoma ni bilo več! Ako je slučajno bil kakošen tu ali tam, je bil pa tako potrgan, da je bilo mogoče čitati samo italijanski del. To se je zgodilo celo pred mestno hišo in na Travniku zraven kavarne „Evropa", torej v glavnih mestnih ulicah in v bližni c. kr. redarstvene straže! — Kdaj bodemo mogli poročati, da so zasledili to sodrgo, ki ima častno nalogo, trgati slovenske lepake!! — To je zavisno seveda največ od slavnega vodstva tukajšnjega oddelka c. kr. redarstva, v katerega milosti leži osoda slo-vensko-nemških lepakov v Gorici. Ali nam ros hoče usiliti prepričanje, da rado vidi taka lopovstva? Ples v postu. — Goriški kavarna rji so imeli v torek ples. Ali še so imeli preveč denarja, da so zložili za „Lego" 27 kron 23 vin. — To je dokaz, da kavarnarstvo ni najslabša obrt v Gorici, ko gospodje niti v postu ne morejo dati miru. Ali ni nobenega Slovenca, ki bi otvoril elegantno kavarno v Gorici ? Izhajal bi gotovo dobro! „Goriški pridelki" — Pod takim naslovom opisuje prof. Rudolf Bock v „Lutzow’s Zeitschrift fur bildende Kunst" ono sliko, katero je naročila goriška „c. kr. kmetijska družba “ za 25-letnico svojega predsednika grofa Franca Goronini- ja. Kritik zelo hvali delo in pravi, da slikar je bil ob enem tudi skladatelj in pesnik. V krasnih skupinah so naslikani v živih barvah vsi pridelki naše dežele. Vidi se tudi grofov gradič v Št. Petru. Kritik izreka nado, da slikar izloži to krasno delo na prihodnji umetniški razstavi na Dunaju. Trgovcem na deželi. — Dobili smo po nizki ceni 150.000 trgovinskih zavitkov in 50.000 pol trgovskega črtanega papirja. Kdor potrebuje tako blago, poslužimo mu jako po ceni. 1000 zavitkov s tiskano firmo vred stane od 2 do 4 gld. Umestna pohvala. — Tudi predzadnji „P. L." je pohvalil našega fotografa g. A. Jerkiča, ki je zdaj prvi fotograf v Gorici. Kdor se hoče prepričati, kak6 daleč je napredoval g. J. v tej umetnosti, naj si ogleda njegove krasne izložbe. Stanuje na Travniku št. 11., nekoliko dalje od škofijske kapele. Prepovedano petje. — Tudi letos je izdalo glavarstvo prepoved, da mladeniči ne smejo peti, ko pridejo k naboru v Gorico. Torej tiho. žalostno naj gredo mladeniči prisegat zvestobo cesarju in državi ! To je nenaravno ! Taka prepoved je jako po godu irredentovcem, ki ne marajo slišati slovenskih in patrijotičnih pesmij ! — Svetujemo pa slovenskim mladeničem, naj se drže te prepo vedi. mi pa bomo pazili, ali se je bodo držali goriški Lahi. Glas iz občinstva. — Iz Gorice nam pišejo : Goriške branjevke skrbno love naše kmetice, ko prinašajo blago v mesto. Na Starem trgu nobena kmetica ne more uiti tem ženskam. Branjevke pogosto kar zgrabijo za jerbas in neso, a kmetica tava za njimi. Tako kupujejo goriške branjevke ; umeje se, da ne v svojo škodo, pač pa v našo, ki bi blago kupili naravnost od kmetic, katerim bi blago tudi nekoliko draže plačali. — Taka usiljivost goriških branjevk se godi pred očmi mestnih stražnikov ! Ali tržni komisar ničesa ne vidi ? ! Novi grobovi. — 28. febr. je umrl v tukajšnji norišnici bivši vodja laške deželne kmetijske šole g. Jos. V e 1 i c o g n a, zapustivši precej številno rodbino. — 4. t. m. je umrla mati goriškega župana gospa Jožefa Venuti roj. Lapanja, rodom Šlovenka iz Solkana. Sijajen pogreb se je vršil v sredo. — Skladatelju g. Hrabroslavu Volariču, nadučitelju v Devinu, je umrl nade-polni 5-letni sinček. Naše iskreno sožalje! — V Solkanu je umrl g. Andrej G a-b r i j c 1 č i č, bivši dolgoletni župan, v 76. letu starosti. V občinskem zastopu je bil nad 40 let. Bil je vseskozi poštenjak, zato pa zelo spoštovan mož. Naj v miru počiva! V Oblokah je umrla matič. g. vikarija Marijana Uršič r. Devetak. V- Tolminu je umrl g. Ivan Tuzulin iz znane narodne rodbine. V Šmarijah je umrla 7. t. m. mati obeh čč. duhovnikov Poljšakov. Več v dopisu v prih. „Primorcu". V Gorici je umrl v sredo ob 3. pop. nadepolni mladenič Jakob Kopač, brat vrlega našega svečarja g. Jerneja K. Bil je dobro izučen sladčičar in nameraval je ustanoviti se v Gorici, kar bi pomenilo zopet napredek za gor. Slovence. Bolehal je na prsih; ali zadnje dni se je pridružila še neka druga bolezen, ki je v par dneh uničila mlado življenje vrlega mladeniča. Pogreb danes ob 2. pop. izpred bolnišnice v stolno cerkev in od tam na pokopališče. N. v m. p.! — V Ravnah pri Gerknu je umrl 8. t. m. širokoznani g. Ivan Kofol. V obč. starašinstvu je bil 36 let. Presv. cesar ga je odlikoval z zlatim zaslužnim križcem. Star je bil 67 let. N. v m. p.! Pometajte pred svojim pragom! — Predzadnji „P. List" se huduje na g. Ivana Hribarja zaradi izraza „politični kapucini", češ: evo najnovejše „narodne psovke". Smešno! Ne vemo sicer, pri kaki priliki je rabil g. H. ta izraz, ali naj bo že kakorkoli, psovka to ni. Kako naj pa imenujemo take kapucine, ki politikujejo ? Nam se zdi tako zaznamovanje celo jako primerno, vsekakor pa prav nič razžaljivo. — Kaj naj rečemo pa o „P. Listu", ki par vrst dalje zabrusi g. H. in sploh narodni stranki v obraz — politično pobalinstvo? Torej „politični kapucini" je strahovita psovka, „politično pobalinstvo" pa — duhteča rožica z vrta c. kr. katolikov! Pometajte pred svojim pragom! Veliki mlin baronov Ritterjev v Stračicah je propadel; dne 11. t. m. so sklenili gospodarji, da ustanovijo delo, in takoj so odpovedali vsem uradnikom službo. Veliko rodbin bo zdaj nakrat brez kruha. — Da mora' priti do takega poloma velikega obrtnega podjetja, bilo je že davno znano vsem onim, ki so natančneje poznali notranje razmere, katerih pa mi ne bomo opisovali. Vrhu tega je nastala velikanska kunkurenca od strani ogerskih mlinov, ki preplavljajo vso Avstrijo s svojo moko. Naša vlada drži roke križem, ko madjarska na vse kriplje podpira svojo obrt. Madjarji izvažajo svoje pridelke in izdelke veliko ceneje v daljave nego naši obrtniki in pridelovalci, da je poštena konkurenca ž njimi nemogoča. Dalje je pa tudi znano, da uprav mnogi ogerski mlini niso posebno vestni, da z žitom meljejo tudi druge tvarine, ki so često škodljive cel6 zdravju. Zato so pa cene lahko nižje od naših. - To konkurenco so bridko občutili baroni Ritlerji. Pred leti so namleli 12 do 13 vagonov na dan, zadnji čas je pa padlo to število na 3 do 5. Naravno, da so morali propasti. — Za Gorico in okolico je to hud udarec. Ali naši Goričani dožive najbrže se drugih udarcev. Oni skrbe edino za to, kako bi zvezali Gorico s Furlanijo in Italijo, od koder nimajo pričakovati niti toliko dobička, da bi plačali premog za kurjavo, do-čim se upirajo zvezam po Vipavski in Soški dolini, od koder dobiva Gorica 99 % sredstev za svoje življenje. Ako bi imela Gorica ugodniše zveze na vshod in sever, mogel bi tudi Ritterjev mlin lože tekmovati z ogersko moko, dočim bi moral propasti tudi z desetimi železnicami ali tramvaji v Furlanijo. — Kakor se je zgodilo Ritterjem, tako se zgodi še drugim, ako se kaj kmalu ne od-pro nova pota na sever in vshod, po katerih pridemo v boljšo zvezo z onimi deželami in ljudstvi, ki bi dali Gorici zaslužka. S furlansko polento in pelagro pa nam ne bo pomagano! „Slovanska knjižnica". Izšel je 36. snopič, ki prinaša na 8 tisk. polah (128 str.) krasno povest Božene Nemčeve «V gradu in pod gradom». — Toliko berila za 15 kr.! Glas iz občinstva. — Iz Gorice: Svinjina je lahko nevarna človeškemu zdravju, ako nismo previdni. Trakulje in trihine pridejo v človeka po svinjskem mesu. — Zato je zapovedano, da vsakega prešiča mora pregledati izvedenec, ko ga mesar zakolje. Ali čudno: v Gorici se ne brigajo za take predpise. Poznam mesarja, ki je zaklal letos do 60 prešičev, a živinozdravnika ni bilo blizu. Mesar sam se jezi nad toliko nemarnostjo ! Zopet novo poslopje v Gorici. Za novim gimnazijskim poslopjem dobimo ko-nečno vendarle enkrat tudi spodobno poslopje za okrožno in okrajno sodišče. Ministerstvo je baje to že sklenilo. — S tem se uresniči zahteva našega poslanca dr. Gregorčiča, katero je izrekel in utemeljil že pred tremi leti v državnem zboru. Učiteljsko društvo za goriški okraj je imelo občni zbor dne 7. t. m. Pri njem je vskipela nejevolja proti zavlačevanju z zboljšanjem gmotnega stanja učiteljstvu. Samo toliko omenimo, da se je obrnila ost nejevolje uprav tjekaj, kjer bi bilo nasprotno potrebno. Porotniki. — Prihodnje zasedanje go-riške porote začne 25. aprila. Predsedovali bodo, kakor doslej, gg. dvorni svetnik S b i s a in dež. svet. Goriup in Flegar. — Z veliko radovednostjo pričakujemo, kako se bo vrtelo tisto znamenito „kolo sreče", o katerem smo obširneje govorili predzadnjič. Draga kurjava. — Zadnjih par tednov skoro ni bilo dobiti v Gorici ne drv, ne premoga ne ogl ja. Bili smo ločeni od vseh stra-nij, koder dobivamo kurjavo. Vse je bilo jako drago. Bila so celo kar zaprte vse produ-jalnice premoga. Ni ga bilo dobiti za noben denar ! Enake pritožbe so se čule v Trstu. Duhovske premembe. — Pod Turn (k sv. Boku) pride za župnika proč. g. dr. Karol Baubela; v Dornberg na mesto umrlega Filipa Kramarja preč. g. Lovro Juvančič iz Šlovrenca; v Gepovanu je potrjen preč. g. Jakob Rejec, na Št. Viški gori pa preč. g. Ignacij Valentinčič. „Prim. List", ki se silno rad zadira v narodnjake v svoji veliki skrbi za sv. vero, ni rekel niti besedice o imenovanju dr. Bau-bele k sv. Roku, dasi bi mu ne smelo biti neznano, da ta gospod je povsem pregnal slovenščino iz cerkve, kar je gotovo v škodo verskemu življenju tistih Slovencev, ki hodijo v ono župno cerkev. Slovenci smo pač uboga para povsod: v šolah, v uradih in v — cerkvi. Cerkev bi morala biti uzor pravice in nepristranosti, a v resnici je v Gorici bolj pristranska v korist Italijanom nego katerikoli c. kr. urhd! Slovenščina se razlega sicer tudi v naših cerkvah, ali skoro vseskozi ob takih časih, ko Lahi še spijo. Pritožbe v tem pogledu so čedalje gostejše; zato naj se nihče ne čudi, ako sliši, da mnogi Slovenci zanemarjajo poslušanje besede božje. — Hic Rhodus! Mod ra logika. — Zadnji «Pr. List* je razodel veliko novico, češ: «Raje s Sclnve-geluom nego z Mahničem*, kar je vskliknil baje dr. Tavčar v deželnem zboru kranjskem. Dalje modruje: Torej raje z nemškutarjem in liberalcem nego s katoličanom! «Vsled tega veže zdaj tudi goriške Slovence, ki «s o v e-z a n i p o resolucijah zaupnih mož*. -No torej, kaj hočete več ! Resolucije z a u p-n i h m o ž nas vežejo, ne pa kak izrek jed-nega ali drugega poslanca v medsebojni praski. — Sicer pa nismo še čitali graje v «Pr. Listu* proti Klunu in njegovi družbi, ki je. res zvezan z nemškutarji in liberalci proti slovenskim narodnjakom. Gemu.se torej vedno obregate ob narodnjake, pometajte vendar pred svojim pragom, kjer je toliko smetij, da jih ne pometejo leto in dan vsi goriški ulični pometači! Velikodušen dar. — Nadvojvoda Albreht je zapustil, naj se iz njegovega premoženja zgradi v Gradežu poslopje za 60 do 70 ubožnih dunajskih otrok, ki bi se zdravili v morskih kopeljih. Zavetišče mora ostati pod vodstvom usmiljenih sester. Naše železnice. — «Železo treba kovati, dokler je gorko !» Te prislovice se drži tudi agitacijski odsek za predelsko železnico v Bolcu. Stopil je v zvezo z enakim odsekom v Solnogradu in spodbudi! prizadete občine, da odpošljejo večjo deputacijo na Dunaj. Deputacija je že izvoljena. Naj bi se ji posrečilo, kar namerava! — V državnem zboru je govoril tudi koroški poslanec dr. Steinvvender za drugo železnico od severja v Trst in sicer prav za ono čez Ture in Predel. — Graška «Tagespost» je pa prinesla novico, da se je že sestavil neki kon-sorcij, ki hoče na svoje stroške zgraditi železnico od Jesenic ali Javornika ob Rudolfovi železnici na Gorenjskem mimo Bleda in Bohinja do Sv. Lucije in od tam v Gorico. Podal je že vladi prošnjo za koncesijo. — Jedna ali druga, da bi le kmalu dobili! Ako dobimo bohinjsko železnico, s tem še ni rečeno, da bi za kako leto ne prišla predelska na vrsto. Bohinjska železnica bi bila bolj za vojake, predelska pa za svetovno trgovino, ki bi morala priti tudi kdaj bolje v poštev in ne vedno in povsod le vojaki ! Rupnikovo vilo v Šempasu je kupil z inventarjem vred Žid Amadeo Bolaffio po sramotno nizki ceni. Guje se, da gospodar je ni hotel prodati drugim za večjo ceno. Gudno! — Šempasci bodo imeli torej tudi židovsko rodbino v svoji sredi ! Sv. maše-zadušnice za pokojnim nadvojvodo Albrehtom so bile v raznih krajih na deželi, skoro da povsod, kjer je bilo le mogoče. Zato ne bomo podrobno poročali o teh sv. mašah, ker je to povsod jednako. Iz Tolmina nam pišejo: V Tolminu je bila sv. maša-zadušnica za pokojnim nad-I vojvodom Albrehtom 2. trn. ob 9. uri zjutraj; daroval jo je preč. g. dekan v spremstvu obeh kaplanov. Poleg mnogega občinstva in šolske mladine z učitelji, udeležili so se te slovesnosti tuk. c. kr. uradniki („častno" izjemo je delal le eden c. kr. uradnik; — Bog ne daj, da bi o tem zvedel „Cor-riere. ....!) — “ Nesreče. — Dne 3. t. m. so našli pri Pod-melcu v snegu zmrzlega očeta nekaterih otrok. — Med Bazovico in Sežano so našli mrtvega v snegu 23-letnega zidarskega pomočnika Franca Kumarja iz Rodika, ki je šel peš domov. — Pod Medano se je vtopi! v močvirju Jožef O b i d iz Št. Lenarta Slovanskega v beneški Sloveniji. Šel je k svoji sestri, ki je omožena v Medani; zgrešil je najbrže pot, zašel v močvir in se zadušil v vodi. Iz Kobarida : Na cesto proti Staremu-selu je prjdrvilo doli z „Ozkega", 800 metrov visoko, silno veliko skalovja , ki je drvilo dalje do stare struge Idrije in še čez. Dva moža sta sekala drva v hribu in sta se komaj otela. Iz Idrskega pri Kobaridu: Pustni torek je zdrčal velik plaz snega na cesto; več ur so morali pridno delati, da so naredili vozovom pot. Ali to so le osamljeni slučaji, kajti le redko se pripeti, da bi bil na tej cesti promet za več časa ustavljen. Žalosten konec veselice.— V Bregi-nju je priredil krčmar B. ples, pri katerem je skupil okoli 250 gld. denarja. Ko je hotel drugo jutro denar pobrati — ni ga bilo več; nekdo je bil bolj uren od njega in ga je že odnesel. V naših hribih je tatvina zelo redek slučaj! S Srednjega nad Ročinjem smo dobili dopis, kako lepo da so peli mladeniči in mladenke pustni ponedeljek v neki krčmi. Dopisnik svetuje, da bi se začelo * kaj bolj gojiti umetno narodno petje. Toži tudi, da ljudje tamkaj premalo čitajo. Z Livka poročajo: V obmejni vasici Jevšček je neki finančni stražnik zbijal razne šale in igral se z nabito puško. Na peči so sedeli trije možje in pes. Puška je počila in zadela — p s a, a možje so se zelo prestrašili. Stražnika so naznanili pristojni oblasti. V Trstu je bil obsojen pri okrožnem sodišču 17 - letni Jos. F. zaradi hudodelstev proti nravnosti in zaradi javnega nasilstva na dva meseca ostre ječe. V Vidmu imajo zaprtih več jjudij iz naših krajev zastran ponarejenega denarja. Jeden je baje iz Ljubljane, drugi s Tolminskega. Hodili so na Laško kupovat za dober denar večje število ponarejenega ; kupčija je kazala velik dobiček, ali zgrabili so jih in deli na varno pod ključ, kjer zdaj premišljujejo o poštenosti svoje kupčije. — Ker nekateri ne razumejo dosti laščine, tolmači g. prof. Ivan T r i n k o. Na Srednjem bi se bila ob zadnjem snegu kmalu pripetila nesreča. Neki sosed je šel obiskat bližnjega soseda. Ko se je pa vračal domov, pridrvi plaz snega s hriba ter ga vleče seboj. Sreča je bila, da se je ustavil blizo neke hiše, kjer so slišali njegov klic in prihiteli na pomoč, ker drugače bi bil ostal v snegu; prosto je imel samo glavo in razven tega si je spahnil eno nogo in eno roko. V Golcnci nad Kanalom so imeli pustno nedeljo neizogibljivi ples; in kakor navadno, končal je s pretepom. Eden je težko ranjen; porezali so mu glavo in eno roko; a tudi drugi bodo pametovali, kedaj so plesali na „debelenco". Sodišče v Kobaridu. — Uradna „Wie-ner Zeitung" je že objavila ministarsko naredbo, s katero se osnuje c. kr. okrajno sodišče v Kobaridu. Ž njo dobi Kobarid tudi davkarijo in samostojen cestni odbor. Prijazni kobariški trg je s tem veliko pridobil.—Tudi od glavarstva bo vsak mesec hodil jeden uradnik v Kobarid. K novemu okr. sodišču bodo spadale županije : Kobarid, Kred, Breginj, Sedlo, Livek, Drežnica in Ljubušnje iz dosedanjega tolminskega okraja in Trnovo iz bolškega okraja. Tekom letošnjega leta bodo najbrže dovršene že vse priprave ; ko se to zgodi, razglasi se posebe dan, kdaj začne poslovati novo sodišče. S Trnovega : «Naše starešinstvo je soglasno sklenilo, poslati pravosodnemu mini-sterstvu spomenico proti sklepu lahonskih odvetnikov, in zahtevati v nji slov. uradovanje pri sodiščih v Gorici in pri državnem pravdništvu. V ponedeljek It. t. m. je bila po raje nem nadvojvodi Albrehtu sv. maša zadušnica, katere se je udeležilo c. kr. gozdno oskrbništ-vo, občinsko starešinstvo, šolska mladina in veliko ljudstva. Ob tej priliki je starešinstvo izrazilo potom glavarstva Njegovemu Veličanstvu sožalnico in neomejeno udanost". Iz Rihemberga, 11. marca. — V zadnjem „Primorskem Listu" sem staknil novico, češ. da pri nas uganjajo letos pusta v postu. Ali to ni res, ker v naši občini ni bilo ne godbe ne plesa ne mask že nad deset let, to pa gre naj več hvala'naši duhovščini, ker je take nespameti s svojimi nauki odpravila. Čudimo se pa, da duhovski list le prerad verjame vse, kar bi našo občino, posebno pa naše vrle duhovnike, pripravilo ob dobro ime. In tak list se pri nas po nekem I. P. tako usiljuje, da kdor ga noče skozi vrata, mu ga pa skozi okna usiljujejo. Kdor hoče torej ostati in v njih rosr trobiti, mora pri nas gotovo biti naročen na ta list. — Tudi vam naznanim, gospod urednik, da pri nas bodo kmalu občinske volitve. Kakor drugod tako tudi pri nas ste dve stranki, ena „črna", druga „bela". „Črni" gre strašno v slast „Primorski List" ; čegava je pa «bela», lahko uganete. Z dežele. (Zakaj propadajo k m e t i j e ?) — Na vseh koncih odmeva tužen jek: „kmetije propadajo čedalje bolj". Uzroki te prikazni so mnogoteri in različni. Skoraj da kmet je dandanes najzadnji, ko mu je treba pomagati. Za navadne delavce se več stori v postavodajalnih zastopih, nego li za kmeta-trpina. Temu se ni čuditi, ker kmet je bolj • mirnega in tihega značaja, in kar je še največ, brez organizacije, dočiin so delavci združeni v društvih in zadrugah, drug drugemu si pomagajo v stiskah in nadlogah. Zato pa glas zadnjih je postal mogočen in glasan, tako, da ga višji slišijo in se pred njim tresejo. Le naš ubogi kmet je popolnoma osamljen, nima pomoči in podpore. Ni čuda, ako so zemljiške knjige vse prekrižane in ako kaj pogosto boben poje. Pred seboj imamo plačilni nalog, s kojim so dediči umrlega posestnika povabljeni, naj plačajo pristojbine o čistem premoženju. Celo premoženje je vredno blizu 1000 gld. V svojem testamentu je pustil ženi sobo in pa '/4 '‘tra “'leka vsak dan; I hčeri je volil 350 gld. Žena je prinesla k j hiši 300 gld. Nevknjiženih dolgov je omenil 540 gld. Zdaj pa poglejmo, koliko pristojbine morala je plačati revna bajta po rajnem očetu : Od čiste dedščine, za volilo udovi gld. 6-80 25 % doklada . n P70 Od dolgov’ 540 gld. 8% . v 43-20 25 % doklada . Od prenosa nepremičnin od n 10 80 1200 gld. 173% ... n 18.— kolek za oporoko 1-— šolski zalog . . n 2.40 Skupaj .... n 83-90. Ne le to, da je moral rajni plačevati 6% obresti od dolgov, zdaj morajo dediči tudi pristojbino plačati, ker niso dolgovi vknjiženi. Če odbijemo od premoženja volila (kar ima žena v hiši, in dolgove), morda ostane tri sto čistega premoženja. Vkljub temu morajo plačati dediči celih gld. 83-elo _L\ j .» j < j v -> j > ■> j j j.j jjjjijj j j' j j 1 I Laneno-oljnati Arnež ^ najboljše vrste prodaja na debelo in drobno Hauptmann tovarna firnisa v Ljubljani. Ilustrovane cenike o potrebščinah za obrt, šolo in hišo pošiljam na zahtevanje brezplačno in poštnino prosio. j ’■ j ii J -4 it, 4.'dej V ■4.-i l©l