Peto izvestje
mestiie realke
v Idriji
za šolsko leto 1905/6.
□	□
Izdalo ravnateljstvo.
V	IDRIJI 1906.
Založila mestna realka. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Peto izvestje
mestne realke
v Idriji
za šolsko leto 1905/6.
□	□ □
Izdalo ravnateljstvo.
V	IDRIJI 1906.
Založila mestna realka.
Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Limiisii
Vsebina:
Stran
Nekaj fizikalnih poizkusov. Spisal Julij Nardin........................................... 5
Učni načrt za telovadbo na realkah. Preložil Iv. Bajželj ....	19
Šolska poročila. Sestavil ravnatelj dr. S. Beuk ...................................
I. Učiteljski zbor..................................................................... 37
II. Učni načrt......................................................................... 39
III. Učne knjige za 1906/7 ............................................................ 42
IV. Domače in šolske naloge............................................................ 45
V. Učila............................................................................... 45
VI. Statistika......................................................................... 57
VII. Podpora učencev..................................................................... 59
VIII. Najvažnejši odloki c. kr. šolskih	oblastev ....................................... 60
IX. Kronika .........................................................................   61
X. Kako se je pospeševal telesni	razvoj	mladine................................... 62
XI. Imenik učencev..................................................................... 63
XII. Naznanilo o začetku šolskega	leta	1906/7	  66
.
Nekaj fizikalnih poizkusov.
Spisal Julij Nardin.
V	naslednjem opišem nekatere fizikalne poizkuse, ki sem jih proizvedel v tem šolskem letu. Ker nisem imel prilike, da bi pregledal vso tozadevno literaturo, ne morem trditi, da so naslednji poizkusi izvirni. Akotudi niso izvirni, nič ne de, ker je bolje, da se objavi zanimiva stvar večkrat, kakor nobedenkrat. Vsaj meni se zde ti poizkusi zanimivi in sicer ne samo zaradi pojavljajočih se prikazni, temveč tudi vsled tega, ker se jih na lahek način modificira. Zaradi zadnje lastnosti upam, da bodo ti poizkusi posebno tistemu kolegu strokovnjaku dobro došli, ki hoče navajati svoje dijake k samostojnemu raziskavanju.
Prva vrsta poizkusov.
Pri poizkusih, ki sem jih proizvajal z električnim influenčnim strojem,* sem opazil, da se velikost žarečega šopka, ki se prikaže na koncu osti pozitivnega vodila, včasih znatno izpreminja. Ta prikazen me je zanimala, ker sem upal, da mi bo mogoče, kadar spoznam vzrok povečanja, napraviti z enostavnimi pripravami slične poizkuse kakor s Teslovim transformatorjem. Vzrok povečanja sem kolikor toliko spoznal, in sledeči poizkusi kažejo, da se mi je tudi nada, če ne popolnoma, vsaj deloma uresničila.
*	* *
Prvo delo je bilo iskati vzrokov, vsled katerih se poveča žareči šopek. Težko ni bilo uvideti, da je šopkova velikost odvisna skoraj samo od električne napetosti. Nato pa je nastalo vprašanje po načinu povečanja električne napetosti na vodilu s kovinsko ostjo. Direktno se to težko doseže, na sledeči način pa z lahkoto. Pred krogljo p pozitivnega vodila postavimo v razdalji d krogljo
*	Influenčni Töpler-Vossov stroj, s katerim sem proizvajal poizkuse, je dajal v ugodnih okoliščinah še iskre v 12 cm veliki izkrodalji.
k nahajajočo se v elektrovodni zvezi z ostjo o, in zvežimo negativno vodilo n z zemljo. S tem dosežemo, da elektrika ne more skočiti od kroglje p na krogljo k, predno ni dosegla določene
tr
Slika 1.
napetosti, ki je odvisna od razdalje d. Ako napravimo d = ot pojavi se konec osti majhen vijoličast šopek. Ako raste d, postaja tudi šopek večji. Seveda se more d povečati le do gotove meje, ki je odvisna od stroja in od različnih okoliščin. Na ta način sem dobil šopke, ki so imeli do 4 cm dolgi polumer. Ti šopki pa se znatno povečajo, ako jim približamo roko. Njih polumer doseže velikost do 10 cm.
Ako približamo osti o namesto roke kovinsko ploščo pl, potem ko smo jo elektrovodno zvezali z negativnim vodilom n, dobimo še večje šopke. Sedaj pa se mora paziti, da plošča ne
Slika 2.
pride preblizu osti, v katerem slučaju bi dobili eno samo iskro namesto žarečega šopka. Poizkusi so pokazali, da je minimalna 6
razdalja dx rtastega konca osti od plošče, pri kateri razdalji še nastajajo šopki, odvisna od iskrodaljice d, in sicer se da ta odvisnost izražati s sledečo enačbo:
1)	č/,	=	a	d.
Pri tem pomenja a konstanto, ki je odvisna od okoliščin, ki se v njih vrši poizkus. Seveda velja ta enačba, dokler ne prekorači razdalja d gotove velikosti, kakor se vidi iz sledečih števil, ki sem jih dobil pri eni vrsti poizkusov.
Za d = 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 16, 18 mm je bil dl = 3, 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 26, 37, 47, 59, 62, 74 mm. Pri tem vzgledu je a = 3, in velja enačba le še za d = 8 mm.
Da bi določil mejo za d, napravil sem mnogo poizkusov. Pri nekaterih sem našel mejo večjo, pri drugih manjšo kot 8 mm Vse je kazalo, da je ta odvisna od mnogih okoliščin, ki jih nisem mogel natančno spoznati zaradi pomanjkanja merilnih priprav.
[V svrho kratkega izražanja smatrajmo enačbo 1) kot splošno veljavno.] Žareče šopke dobimo vedno, ako je dx > a d. Pri konstantnem dy dobimo najmanjše, kedar je d = o. Šopek se poveča v istem razmerju, v katerem d raste. Najbujnejša je pa prikazen, ko je zmnožek a d enak daljici dx.
Ako nadomestimo krožno ploščo s kovinskim obročem, znači dr razdaljo med najbližjo obročevo in palično točko.
c
Slika 3.
Rtasti konec osti lahko premaknemo v obročevo središče, ko je dl manjši kot obročev polumer. V tem slučaju dobimo lepo rozeto od žarkov, ki se razprostirajo od osti radijalno k obroču. Kadar je n. d enak daljici du tedaj je prikazen najlepša. Žarki segajo namreč do obroča v največji gostosti, in ako ska-
7
čejo iskre med krogljama p in k hitro zaporedoma, zdi se gledalcu, da se vrti rozeta krog palice. Ako odmikamo ost polagoma od obroča, švigajo žarki še vedno k njemu, tvorec stožcev plašč, ki se pri gotovi razdalji odtrga od obroča in se polagoma izpre-minja v navaden šopek, ki se čedalje bolj manjša. Pomikamo li v središču se nahajajočo ost naprej, tedaj nastane najprej obrnjen stožec s šopkom na temenu, ki postaja večji in večji in se tako izolira, da njegovi žarki ne švigajo več k obroču. K temu se
Slika 4.
spenjajo le žarki, tvarjajoči se na onem delu palice, ki se nahaja v obročevi bližini.
Slika 5.
Pri teh poizkusih je bila palica s pozitivnim, obroč pa je bil z negativnim vodilom v elekrovodni zvezi. Z menjavanjem vodil se prikazen nekoliko predrugači. Ako je obroč* s pozitivnim,
*	Obroč, ki sem ga rabil pri teh poizkusih, je imel 15 cm velik premer in je bi! kakor tudi vse druge priprave napravljen iz 2 mm debele železne žice.
8
=0=
Slika 6.
palica pa z negativnim vodilom v zvezi, sikajo žarki v šopkih, ki so po obročevem obodu enakomerno razdeljeni, deloma k palici, deloma pa v zrak, kakor kaže slika 6. Konec palice pa se žari.
Podobno lepe prikazni se pojavljajo, ako nadomestimo še ost pozitivnega vodila z majhnim obročem, ki ga ravno tako premikamo, kakor ost pri prejšnjih poizkusih. Sedaj pomenja dl
Slika 7.
razdaljo med najbližjima obročevima točkama. Ko se nahaja mali obroč sredi velikega, dobimo krasen žareči kolobar. Če oddaljujemo obroča drug od drugega, dobimo vedno daljše stožčeve odseke, ki se polagoma odtrgajo od velikega obroča, da nastane naposled krog pozitivnega, to je majhnega obroča, lep žareč venec.
Ako nadomestimo obroča z dvema vzporednima palicama, tedaj sikajo žarki od ene palice normalno na drugo in tvorijo žareč trak.
Zanimive prikazni dobimo tudi, če nataknemo na ost pozitivnega vodila reakcijsko kolesce. Ako napravimo d = o, opazimo najprej, da se prikažejo na koncu kolesovih osti majhni žareči šopki, ki se začenjajo takoj vrteti in se vrte z vedno večjo brzino. Nekoliko pozneje zapazimo, da se pričnejo šopki bolj in bolj širiti, dokler se ne združijo v žareč kolobar. Širjenje šopkov se godi v tistem razmerju, v katerem raste brzina kolesovega vrtenja. Kakor hitro pa d povečamo, razpade kolobar v majhne, a v mnogoštevilne šopke, ki postajajo z d vedno večji, a njih število pojema. Najmanjše število, v katerem se morejo šopki pojavljati, je enako številu kolesovih osti.
Na podlagi prejšnjih poizkusov uvidimo, da nastanejo vsaki-krat, ko se pojavi iskra v iskrodalji d, šopki na koncu osti reakcijskega kolesca, in da so šopki tem večji, čim večji je d. Vzrok drugih prikazni je pa protiučinek odbijajočega se elektrizovanega zraka in trajnost svetlobnega vtiska.
Omenjene prikazni si pojasnimo z reakcijskim kolescem z eno ostjo. Kakor vemo že od prej, nastane konec osti trajni šopek, če je d = o. Ta šopek se začne vedno bolj vrteti in tudi vedno bolj širiti v ločnati obliki. Ako znači s dolžino žarečega loka, r kolesov polumer, v brzino vrtenja in - čas trajnosti svetlobnega vtiska, dobimo sledečo enačbo:
2.)	s	= -rv.
Ako ost na potu s ne žari trajno, temveč v p presledkih, tedaj vidimo na loku s p ali p 4-1 šopkov, ki sc nahajajo, če so presledki vsi enaki, drug od drugega v enakih razdaljah 5. Tako dobimo drugo enačbo:
3.)	s	= pl.
Iz enačbe 2) in 3) dobimo enačbo:
4.)	p3	= Trv;
iz te se da p preračuniti, tedaj tudi število šopkov. Raste li v tako, da nastane ravno popolen žareč kolobar, tedaj imamo
5.)	s	=	2-r	in
6.)	-v	= 2*.
Te enačbe niso le v pojasnjevanje, temveč tudi v izvajanje praktičnih posledic. Kakor se razvidi iz zadnje enačbe, moramo poznati samo količino v za določevanje trajnosti svetlobnega vtiska.
10
Na bolj natančen način se določi t, ako ima kolesce m osti, ki oklepajo enake kote.'V tem slučaju dobimo že žareči kolobar z m-krat manjšo brzino vrtenja, kot v prejšnjem slučaju. To se zgodi seveda, če je d = o. Je pa d > o, tedaj se pojavljajo šopki v različnem številu. Z regulacijo iskrodalje d in brzine vrtenja v, se doseže, da se pojavi na kolobarju 2 m stalnih šopkov. Za ta slučaj velja enačba
7.)	-=-tn,
kjer znači t periodo isker, ki se pojavljajo v iskrodalji d, n pa celo število, ki je odvisno od v.
Označena prikazen, ki nastane pri najmanjšem v, to je za n = /, nam omogoči najti t s tem, da najdemo t. Za uporabo iskroštevca, ki ga hočem opisati na drugem mestu, določimo t na priprost način.
Na reakcijskem kolesu so prikazni bujne, ako se nahaja kolesce v središču kroga, ki je v zvezi z negativnim vodilom. Tu moram še omeniti, da kolesovo vrtenje neha, ako je prerioda skakajočih isker velika. Da moremo tudi v tem slučaju določiti pomagamo si s centrifugalnim strojem, ki vrti kolesce v poljubni hitrosti.
K tem poizkusom hočem uvrstiti še naslednja dva.
Ako držimo Geissler-jeve cevi poleg palice ali druge priprave, ali še bolje med dvema pripravama, se zasvetijo cevi vsakikrat, kadar se pojavi iskra v iskrodalji d.
Za drugi poizkus rabimo žarnico z odtrgano nitko. Ako jo napolnimo z elektriko in dahnemo nanjo, tedaj zafosforescira zelenkasto od znotraj. Intenzivnost fosforesciranja je odvisna od trajnosti prikazni in sicer je tem večja čim krajša je ta. Trajnost fosforesciranja je včasih manjša, včasih pa večja kakor sekunda; odvisna je od množine vlage, ki se vsled dahnenja vleže na žarnično površje. Žarnica se mora polniti z jako napeto elektriko, kar se doseže tako, da skačejo iskre iz neke daljave na žarnični ovratnik. [Jasno je, da se mora žarnica polniti le v suhem zraku, da se ne izproži sprotoma.] Elektrika sikne skozi nit v skoraj brezzračni prostor in se vleže na notranjo stran stekla. Zunanja stran postane pa vsled razdelbe nasprotno električna. Vlaga, ki se vleže na žarnično površino, zveže elektrovodno vse zunanje električne delce z nitko, po kateri se polagoma spaja notranja elektrika z zunanjo. Fosforesci-
11
ranje, ki se pri tem pojavi, je posledica nepretrganega izproževanja notranje elektrike. Taka žarnica nam služi tedaj kot akumulator elektrike, ki se spremeni na lahek način v svetlobo. Ta poizkus je tudi pripraven za pojasnjevanje fosforesciranja stekla pri Rčntgen-ovih in drugih poizkusih."
Iz opisanega razvidimo, da so te prikazni slične onim, ki se proizvajajo s Teslovim transformatorjem. Razlika med temi in onimi prikaznimi izvira iz tega, ker proizvaja pri opisanih poizkusih stroj istomerne toke z jako majhno gostoto, transformator pa izmenične toke z razmeroma veliko gostoto. Ravno radi omenjene lastnosti zde se mi poizkusi s strojem posebno pripravni za proučevanje prikazni napete elektrike. Pri teh poizkusih se vidi, da nastanejo veliki žarki le na pozitivni pripravi.
Druga vrsta poizkusov.
Iz opisanih poizkusov napravimo druge tem analogne, ako obkolimo osti, obroče in plošče s kako osamljajočo tekočino. Kjer so se prej pojavljali svetli žarki, pojavljajo se sedaj večjidel tekočinini žarki. Ti poizkusi bi nam jako lepo ilustrirali prejšnje, ako bi ne bilo tekočinine kohezije in vztrajnosti, ki pro-vzročujeta nove prikazni. Kjer smo dobili prej krasne šopke, dobimo sedaj le curke, ki včasih ne gredo na nasprotno električno pripravo, kakor bi se pričakovalo, ampak mimo nje. Od velikega števila teh poizkusov, ki sem jih napravil, hočem le par zanimivejših opisati. Predno pa to začnem, naj omenim še, da me je prof. Šantel opozoril na njih proizvajanje s tem, da mi je pokazal slične poizkuse, ki jih je opisal v izvestju goriške gimnazije leta 1883. Zanimali so me s teoretiškega stališča. Sestavil sem si neko teorijo, iz katere sem izvajal posledice, ki so bile glavni povod poizkusom te vrste.
Da obkolimo pripravo z osamljajočo tekočino, rabimo širokolijasto stekleno posodo z zamaškom, skozi katerega vtaknemo rtasto železno palico. To zvežemo elektrovodno s krogljo k, ki se nahaja v razdalji d pred pozitivnim vodilom p električnega stroja. Nad palično ostjo o pa pritrdimo majhen železen obroč z vertikalno palico, ki je v elektrovodni zvezi z negativnim vodilom n. V posodo vlijemo toliko terpentinovega olja, da se pokrije palična ost. Ako zaženemo stroj, ko smo napravili d = o,
*	Slične poizkuse čitam tudi v mesečniku „Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht“ leta 1905 na str. 31.
12
se vzdigne curek od osti, smukne skozi obroč in se razprši v mnogo kapljic. Večji del teh kapljic skoči na obročevo palico, in sicer ali naravnost ali pa še le potem, ko so se parkrat zavrtile
Slika 8.
krog nje; druge pa poskačejo na bližnje predmete (posebno na dobre prevodnike elektrike). Lepo se vidi vrtenje kapljic krog palice, ako je ta v bližini osti dvakrat pravokotno upognjena, kakor kaže slika 9.
TP
TTTrrnn*
Slika 9.
Tekočina, ki se vleže na palico, provzročuje novo prikazen. Normalno na palici zrastejo iz tekočine dolge niti, ki se sučejo krog palice po njej navzdol polzeč. S povečanjem daljave d dosežemo, da se curek razprši v večje kapljice.
Ako nadomestimo obroč s kovinsko krožno ploščo, nabere se vsa curkova tekočina na spodnjo stran plošče in se razširi navadno do roba, od koder se odstrani v radijalnih nitih, ki tvorijo večjidel med seboj enake kote. Ako je plošča v posodi,
ffffrmf
Slika 10.
segajo niti do tekočininega roba, ki se nahaja, ko je stroj v teku, vedno višji nego takrat, ko stroj miruje. Ako prekorači iskrodalja d gotovo veličino, se pojavi med ostjo oziroma ploščo iskra pri prvem in pri drugem poizkusu. To pojavljanje iskre provzročuje v temi lepe efekte. V hipu, ko švigne iskra, se zablišče kapljice, niti in curki kakor demanti. Ako d še povečamo, vname se curek v zraku, in zdi se nam, da vidimo pred seboj majhen bljuvajoč ognjenik. Posebno lepa je prikazen, ko se vname tekočina tik pod krožno ploskvijo le za trenotek.
*	*
Vzrok postanka žarkov v pripravah vseh opisanih poizkusov so stoječi električni valovi; žarek nastane vedno tam, kjer se nahaja vrh vala. To trditev dokažemo na sledeči način: Vzemimo železen obroč s '/2 m dolgim premerom. Na dveh njegovih točkah pa pritrdimo Geisslerjevo cev tako, da se nahaja njena os v tetivi, ki veže obe točki. Ako zvežemo obroč s krogljo k, ki se nahaja v gotovi razdalji pred krogljo p pozitivnega vodila električnega stroja, in ako zvežemo negativno vodilo z zemljo, se utegne sledeče pripetiti. Ko se pojavi med A: in p iskra, se zasveti cev ali skozinskoz, ali le na koncih, ali pa se sploh ne zasveti.
14
Cev se zasveti skozinskoz, ako se nahaja eno pritrdišče na vozlu, drugo na vrhu vala, na koncih se zasveti, kadar sta obe pritrdišči na vrhih, nikjer pa se ne zasveti, ako sta pritrdišči na vozlih. Ti valovi se širijo seveda v prostoru, in jih moremo zasledovati s kohererjem ali z drugo pripravo. Za njih zasledovanje uporabljam telefon, na katerem sem pritrdil kovinski obroč tako, da sta konca pritrjena vsak z enim telefonovim vijakom. Električni val se pojavi v telefonu s pokom. Širjenja valov nisem mogel preiskati natančno, ker sem sam proizvajal poizkuse. Toliko pa sem mogel konštatirati, da je v največji daljavi učinek tistikrat največji, ko se nahajata oba obroča s svojima središčema v premici, stoječi pravokotno na njihovi ravnini. Telefon kaže valove tudi, ako pritrdimo premo kovinsko kratko žico samo z enim vijakom, ali še celo brez vsakeršne priprave.
V zadnjem slučaju je telefonova občutljivost nekoliko manjša. Občutljivost pa moremo v vseh slučajih znatno povečati, ako elekriziramo telefon, kar napravimo tako, da skoči nekoliko iskric na vijaka. Pri tem ima telefon vlogo kondenzatorja, na katerega vplivajo valovi z veliko intenzivnostjo.
X- X- *
Vetromnogozvok.
Opremljen s telefonom, na katerem je bil velik obroč iz
1	mm debele žice, sem šel k odprtemu oknu. Ko je pripihal lahen vetrič, slišal sem iz telefona krasne zvoke. V prvem tre-notku se mi je zdelo, da igra nekje polifon, a kmalu sem se prepričal, da izvablja veter te zvoke iz obroča. Tolefon je tu le resonančna skrinjica. Ti glasovi se izvabljajo umetno z rahlim pihanjem na obroč.
Iskroštevec.
Pri mnogih preiskavah električnih učinkov je potrebno vedeti, koliko isker se pojavi v sekundi med vodiloma električnega stroja.
V	ta namen nam služi v naslednjem opisana priprava.
Ta priprava, ki jo hočemo imenovati „iskroštevec“, v bistvu ni nič drugega kot kondenzator z eno stalno in z eno gibljivo ploščo, ki je pritrjena na prožni palici. Deluje po principu interference. Ako zvežemo elektrovodno eno ploščo z enim, drugo pa z drugim vodilom električnega stroja, privlačuje, — ko deluje stroj —, stalna plošča gibljivo, ki pa takoj odskoči, ko se ploskvi
15
izprožita, to je, ko se med vodiloma prikaže iskra. Razvidno je, da vsak izprožljaj takorekoč sune gibljivo ploskev, ki niha potem vsled prožnosti dalje, in da niha ta ploskev tistikrat z največjo amplitudo, ko imajo pojavljajoče se iskre enako periodo, kakor ploskvini samonihaji. Za našo pripravo je važno to, da moremo sklepati iz maksima amplitude tudi na periodo isker, ki je v tem slučaju enaka periodi nihajev. Ta se pa more določiti enkrat za vselej. Ni težko uvideti, kako se da ta priprava izpopolniti. Najprej napravimo več gibljivih ploskev, od katerih vsaka niha z drugo periodo, potem opremimo še vsako palico teh ploskev s porivalom (Schieber), da jih poljubno skrajšamo oziroma zdalj-šamo. Tako dobimo pripravo, ki nam omogoči v določenih mejah
Slika 11.
spoznavati vsako periodo pojavljajočih se isker. Seveda morajo imeti porivala kazalce, ki kažejo na skalo z empirično določenimi periodami. Šematična slika 11. nam predstavlja iskroštevec brez porival, a pomenja stalno ploskev, ki je z žico c v zvezi z vodilom p, b so pa na prizmi d pritrjene gibljive plošče, ki je z njimi in z vodilom n v elektrovodni zvezi.
Termomagnetična priprava.
Ta priprava nam kaže, kako se pretvarja gorkotna energija v mehanično gibanje. Sestavljena je iz lahko se vrtečega kolesca k z bakrenimi šprikljami in z železnim obročem, dalje iz močnega magneta m in iz gorilca g. Kolesce je vrtljivo krog stalne verti-
16
kalne osti o v vodoravni ravnini, v kateri se nahaja tudi magnet, ki leži z enim polom pčleg kolesovega kolobarja.
Slika 12.
Kolobar postane po razdelbi magnetičen in se postavi tako, da je, recimo, njegov južni pol najbližji severnemu polu s stalnega magneta m. Ako ogrejemo obroč poleg njegovega južnega pola do razžarenja, tedaj se pomakne ta nekoliko proti žarečemu delu in posledica tega je, da se kolesce zasuče v smeri od go-rilca proti magnetu. Ako je gorilec vedno na enem mestu, se ponavlja prikazen enakomerno, in sicer se vrši gibanje nepretrgoma ali v skokih. Na prvi način se vrši to, ako je gorilec bolj oddaljen od njega. Skoki so tem večji, čim oddaljenejši je gorilec od magnetnega pola. Ko je bila razdalja pri nekaterih poizkusih približno četrtino kroga velika, začelo je kolesce se sukati na nasprotno stran. Te prikazni nisem mogel natančno zasledovati, ker je bilo kolesce, s katerim sem proizvajal te poizkuse, jako primitivno. Kolobar, ki sem ga navil s ‘/a mni debelo žico, je bil 2 mm debel in je imel 7 cm velik premer.
•V i -.X*-’
m&yZ:
Äs
UM»
' * -t 4 *	i
r>' H* '-1*
JMH » •: ftfjjjMPw ••• •	-r..-1
iE m . Inh Mfül«
:%ag
Učni načrt
za telovadbo na realkah.*
Preložil Iv. Bajželj.
Smoter.
Vsestranska in enakomerna okrepitev telesa, utrjenje zdravja; duševna bodrost in svežost, vzgoja k zavednemu, volji pokornemu kretanju, k spretnosti, pogumu, vztrajnosti in redu.
I.	razred.
2 uri na teden.
Redovne vaje. Uvrstitev. Izmena ustopa z obrati. Urejeno premikanje. Stoj! z obratom. Enostavne vrstitve. Razmak.
Proste vaje. a) V navadnem ustopu in v koračnih ustopih enostavne vaje z laktmi in bedri, pa tudi v zvezi. Poskakovanje na mestu. Vpogibanje trupa, tudi v zvezi z vajami lakti.
b) Postopna hoja. Hoja s koračno izmeno. Zibalna hoja. Zibalni tek. Trajni tek do 3 minut.
c) Vaje z lesenimi palicami. Enostavni načini dviganja lakti, tudi ena lakt skrčena.
*	Ministrstvo za uk in bogočastje je izdalo z odlokom z dne 12. februarja 1897, št. 17.261 ex 1896, učni načrt za telovadbo na gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah. V opombi omenja odlok, da se vaje, ki so določene za osmi gimnazijski razred, razmeram primerno porazdelijo v sedmi realčni razred. Zato sem sprejel v ta učni načrt dokaj vaj iz osmega razreda v sedmi razred.
Pri prevajanju sem se mnogo oziral na terminologijo, ki jo rabi Brunet v svoji knjigi „Telovadba za ljudske šole". Nekaj izrazov mi je dal gosp. prof-dr. Jos. Tominšek, ki je pregledal tudi rokopis. Za oboje mu izrekam najiskrenejšo zahvalo. Druge izraze pa sem poiskal sam.
Pripomnim naj še, da ne smatram te terminologije kot edino prave in dovršene, ampak naj je le prispevek k enotni slovenski terminologiji za telovadbo, ki si je želimo. Učnemu načrtu sem dodal tudi del inštrukcij, ki so bile izdane tudi z zgoraj omenjenim odlokom od ministrstva za uk in bogočastje.
19
Dolga kolebna vrv. Izpodtekanje. Poskakovanje v vrvi, tudi z obrati. Vtek in poskakovanje. Tekanje pod vrvjo. Odtek. Vtek, poskoki in odtek. Tek črez vrv. Skok pod vrv in poskoki do „trenutka pod vrvjo“.
Prosti skok. Iz stoje do 1 m, z zaletom do 2 m daleč. V drugem tečaju z zaletom do 90 cm visoko.
Razovne lestve. Vesna stoja. Stegnjena vesa. Vaje z bedri v vesi. Veskanje v stegnjeni vesi z raznimi prijemi (izvzemši podprijcm). Skrčena vesa z odpahom v raznih dobah. Spuščanje iz skrčene vese.
Poševne lestve. Stopanje po lestvi vzlic in vznak. Veskanje v enostavnih načinih.
Navpične lestve. Stopanje po lestvi vzlic.
Plezala. Predvaje za plezanje. Plezanje po enem drogu. Izmena plezalnega sklepa na enem drogu in na dveh drogih. Skrčena in stegnjena vesa na enem in na dveh drogih (vrveh).
Bradia. Stranska upora. Stranski sed. Notranji prečni sed za roko, tudi s premikanjem navzad. Upora. Vaje z bedri. Sukanje trupa. Predvaje k prevratu.
Igre, razne.
II.	razred.
2 uri na teden.
Redovne vaje. Hoja v čelni vrsti. Hoja v zastopu po raznih črtah, tudi v vrstni zbor. Vrstitve prvega reda. Kroženje. Zavoji. Obrati med hojo.
Proste vaje. a) V raznih ustopih in iz njih, tudi v stoji na eni nogi: vaje z laktmi in bedri in poskoki. Izmena ustopov s poskoki. Vaje trupa.
b) Hoja z dviganjem kolen, z iztezanjem in z noževanjem. Trokoračno poskakovanje. Trajni tek do 4 minut.
c) Vaje z lesenimi palicami. Dviganje lakti, posebno z istočasnim krčenjem druge lakti.
Dolga kolebna vrv. Izpodtekanje in tek črez vrv istočasno dveh učencev. Poskoki na eni nogi.
Prosti skok. Iz stoje do 1'5/b, z zaletom do 2-5//; daleč; z zaletom do 100 cm visoko.
Koza. Razkreča črez kozo prve velikosti vzdolž in na šir do 120 cm na visoko.
20
Razovne lestve. Sukanje trupa. Kratko kolebanje. Skrčena vesa. Izmena prijema s ’/4 zasukom lakti. Kolebanje v vesi. Ve-skanje, posebno na klinih.
Poševne lestve. Poskakovanje kvišku po lestvi. Veskanje navzgor v večji meri, tudi navzdol.
Navpične lestve. Poskakovanje kvišku po lestvi. Zdrk-njenje nizdol. Stopanje z obkroževanjem.
Plezala. Plezanje po eni vrvi. Plezanje s prijemom na dveh drogih (vrveh). Vprečno plezanje. Prevrati.
Drog. Izmena prijema in vese v vesni leži, v enostavnih načinih. Vesna leža in vesna izmena iz vesne stoje. Skrčena vesa z odpahom. Poskok v uporo. Kolobarni odkoleb. Kolenja ležna vesa iz vesne stoje. Prevrati, tudi s pretezo ene noge ali obeh.
Krogi. Spuščanje v vesno stojo. Kroženje v vesni stoji. Krčenje lakti v vesni leži in iz vesne stoje. Guganje v vesi. Kratko kolebanje. Kolebanje z odpahom. Vesa na spodnjih lakteh. Vesa na zgornjih lakteh. Prevrati. Guganje v previsnih vesah (poizkusoma).
Bradi a. Notranji prečni sed pred roko, tudi s premikanjem naprej. Vaje z bedri v upori. Predvaje za kolebanje v upori. Enostavni prevrati.
Igre, razne.
III.	razred.
2 uri na teden.
Redovne vaje. Vrstitve k srednjim. Vrstitve s kroženjem. Vrstitve med hojo. Zavoji okrog srede. Zavoji v bočnih vrstah. Zavoji med hojo. Vrstitve in hoja v zastopu iz kroga. Zveza obratov, vrstitev in zavojev.
Proste vaje. a) Vaje z laktmi in bedri in poskakovanje, posebno v stoji na eni nogi. Tek z noževanjem. Poskakovanje v počepu. Izstopi s krčenjem stojnega ali izstopajočega bedra. Izpad vstran in naprej. Vaje trupa tudi v zvezi z izstopi.
b) Hoja z mahanjem beder, tudi po iztezanju. Poskok v zvezi z znanimi koračnimi načini. Dvojno trokoračno poskakovanje. Trajni	tek do 5 minut.
c) Vaje	z ročki. Za prvi in	drugi razred	določene proste
vaje se izvajajo z ročki, po 1 kg težkimi.
č) Vaje	z lesenimi palicami.	Stopanje na	palico. Noženje
črez	palico v	predkoračni ustop brez privzdiganja rok ali z njim.
Prestopanje. Prestopanje in noženje v izmeni.
Prosti skok. Iz stoje in z zaletom do 3 m daleč. Iz stoje do 90 cm in z zaletom do 110 cm visoko. Skok v daljavo in višino, tudi s '/4 'n V2 obratom ob doskoku.
Koza. Poklek. Odskok naprej iz pokleka. Razkreča z zaletom črez kozo prve velikosti do 130 cm visoko.
Razovne lestve. Dvoveskanje na mestu. Izmena prijema, tudi s 7s zasukom lakti, v enostavnih načinih. Kolebno veskanje na mestu. Vrtenje v vesi. Veskanje na dveh lestvah.
Poševne lestve. Stopanje na spodnji strani. Povlek navzgor v ležni opori na spodnjih lakteh. Veskanje navzgor po klinih.
Navpične lestve. Veskanje navzdol v skrčeni vesi s pritisnjenimi nogami ob lestvenicah. Vesa vznak. Stopanje vznak.
Plezala. Iz sklepa na enem drogu izmena v razpelo veso na treh drogih. Plezanje na enem drogu ali na dveh drogih z istočasnim prijemom (le navzgor). Vprečno plezanje z izogibanjem. Veskanje navzdol in navzgor v stegnjeni vesi na dveh drogih ali vrveh. Plezanje v razpeti vesi. Oklepni in upiralni sklep in plezanje v njih.
Drog. V vesni leži izmena prijema in vese enolahč, pri nekaterih vajah obelahč. Veskanje in dvoveskanje v razpeto veso. Trajna skrčena vesa, tudi kot prečna vesa. Izmena prijema v vesni stoji. Izmena vese obelahč v vesni stoji. Kolebanje v stegnjeni vesi (zmerno). Vesa na spodnjih lakteh vznak. Izmena prijema v kolenji leži s kolebom ali brez njega. Kolenji vzkoleb poleg rok ali med rokama. Odnožni sed poleg roke. Kolobarili vzkoleb (poizkusoma). Zasuk v sed med rokama, tudi s sednim odkolebom vzad. Kolebanje v vesi na spodnjih lakteh in v vesi na zgornjih lakteh s prijemom. Prevrati.
Krogi. Kolebanje v skrčeni vesi. Odskok na koncu zako-leba iz skrčene vese. Kroženje v stegnjeni vesi, pričeto iz vesne stoje. Kolebanje v stegnjeni vesi z določenim ustopanjem. Kratko kolebanje, kolebanje v krogu in kolebanje (z odpahom) v vesi na spodnjih in na zgornjih lakteh. Prevrati, posebno guganje v previsnih vesah.
Kolotek. Galopno poskakovanje v stran. Tek in vzlet v vesi in v vesi na spodnji lakti s prijemom. Tek z noženjem v loku. Tek s sukanjem. Zvon.
Brad la. Dviganje trupa. Izmena zunanjega seda pred roko brez medkoleba. Koleb v upori tudi z držami beder in z vajami beder. Premikanje navzad z zunanjimi sedi. Zmnožka iz koleba
22
in iz zunanjega seda pred roko. Prevrati navzad iz vesne stoje in iz razkrečnega seda z mezinčnim prijemom.
Igre, razne.
IV.	razred.
2	uri na teden.
Redovne vaje. Zavoji z večjimi vrstami. Zavoji okrog raznoimenskih kril. Zavojna zvezda. Za V4 obratom vrstitve. Hoja v poševnih vrstah. Osminka obrata med hojo. Hoja v osmici. Tvoritev vrstnega zbora z istočasnim obratom več učencev.
Proste vaje. a) Vaje z bedri med poskakovanjem. No-ženje v loku. Kroženje z bedri. Noženje s hipnim krčenjem nog in kolen. Iz počepa: izstopi, poskakovanje v razne ustope in izpadi. Istočasno sukanje in vpogibanje trupa.
b) Mahalni poskok. Trajni tek do 6 minut.
c) Vaje z ročki. Za drugi in tretji razred določene proste vaje se izvajajo z ročki, po 1 kg težkimi.
č) Vaje z železnimi palicami. Vaje, ki so predpisane za
I.	razred z lesenimi palicami, se vadijo zdaj z železnimi, po 2 kg težkimi.
Prosti skok. Iz stoje in z zaletom, zadnje do 3'5 m daleč.
V	višino iz stoje, z zaletom do 120 cm. V daljavo z zaletom, od 80 do 100 cm visoko. Prosti skok iz stoje s '/4 in */a obratom, z zaletom samo s '/2 obratom in sicer z odpabom iste noge, kamor se izvrši obrat, do 2 m daleč.
Naskakovanje. Skok z zaletom črez zgornji rob deske, ki je od 60 do 110 cm visoka. Takisto črez vrvco, od 90 do 170 cm visoko.
Koza. Počep na obeh nogah. Z zaletom kreča črez kozo druge velikosti do 130 cm visoko. Pri zmerni visokosti kreča s V4 obratom na doskočišču. Kreča iz stoje do 120 cm visoko.
Razov n e lestve. Razpeta vesa in vaje z bedri v tej vesi. Izmena vese. Izmena prijema, posebno s */» zasukom lakti. Zasuki v vesi (Vi in ’-/»). z eno roko se spusti in po zasuku zopet prime. Prevrati. Veskanje v stegnjeni vesi, tudi ena roka s spodnjim prijemom. Veskanje v razpeto veso in v razpeti vesi. Dvo-veskanje na lestvenicah. Veskanje z zasukom, zasuk vselej v nasprotno stran, s premikanjem naprej.
Poševne lestve. Upirkanje spredaj navzdol v ležni upori vznak. Povlek navzgor s preprijemanjem v ležni upori na spodnjih
23
lakteh vzlic. Upirkanje zadaj navzdol v ležni upori vzlic s preprijemanjem. Veskanje navzgor, tudi na klinih. Stopanje na spodnji strani z istoročnimi prijemi.
Navpične lestve. Stopanje vzlic, tudi s prestopanjem dveh klinov. Stopanje vzlic s prijemom ene roke. Stopanje navzdol v vesni stoji. Veskanje navzdol v skrčeni vesi s pritisnjenimi nogami ob lestvenicah. Istoročna izmena prijema v vesni stoji na klinu. Stopanje vznak z raznoročnimi prijemi.
Plezala.	Krčenje	lakti v vesi na dveh	drogih. Veskanje
navzdol in navzgor na dveh drogih (vrveh). Veskanje navzdol na enem drogu. Veskanje navzdol in navzgor na eni vrvi. Dvove-skanje navzdol na dveh vrveh.
Drog. Krčenje lakti, izmena prijema in vesno sukanje v stegnjeni vesi. Kolebanje v vesi na zgornjih lakteh s prijemom in na spodnjih lakteh. Kolenje kolo, zgornja lakt na drogu. Od-nožni sed, tudi	med roki. Kolenje kolo med	rokama in	poleg
rok. Kolenji vzkoleb z dvojnim in s spodnjim prijemom. Kolenja ležna vesa, obe bedri poleg rok. Kolobarni vzkoleb z raznimi prijemi in pri različni višini droga. Kolobar vzlic navzad. Zasuk v sed poleg rok. Kolebanje v stegnjeni vesi. Prevrati, tudi v pre-veso. Kolebanje v previsni vesi.
Krogi. Kroženje v stegnjeni vesi, v vesi na spodnjih in zgornjih lakteh. Kolebanje v stegnjeni vesi brez odpaha, tudi s sunkom beder. Kolebanje v stegnjeni vesi z odpahom in obratom pri	predkolebu.	Krčenje	lakti, tudi z vajami	in držami	beder.
Kratko kolebanje in kolebanje v skrčeni vesi. Izteza lakti v skrčeni vesni leži vznak. Iz kolebanja v stegnjeni vesi odskok koncu za-koleba. Prevrat, tudi iz kratkega koleba v stegnjeni vesi. Prevrat iz stojne vese na spodnjih lakteh vzlic in vznak. Preveša. Iz kolebanja v skrčeni vesi z odpahom pri predkolebu prevrat v previsno veso.
Kolotek. Navidezni tek naprej. Kroženje vstran in naprej na dveh lestvah.
Bradla. Upirkanje	in uporno poskakovanje v ležni	upori
in v upori. Kolebno upirkanje na mestu. Premikanje naprej z zunanjimi sedi. Zunanji sedi pred roko in za njo v izmeni. Izmena ježe za roko brez medkoleba. Zanožka in prednožka, tudi po kolebanju z vajami beder. Upora na spodnjih lakteh. Prevrat navzad iz krečnega seda s palčnim prijemom. Iz stoje prevrat na-
24
vzad s palčnim ali mezinčnim prijemom v krečni sed. Iz krečnega seda prevrat navzad v krečni sed (vreteno).
Igre, razne.
V.	razred.
2	uri na teden.
Redovne vaje. Najvažnejše že znane redovne vaje, posebno za razmaknjeno nastavo.
Proste vaje. a) Obrati med poskakovanjem v razne ustope. V stoji na eni nogi krčenje beder in hipno krčenje kolen z istočasnimi vajami prostega bedra. Trajno poskakovanje na eni nogi z istočasnimi vajami prostega bedra. Vaje trupa s poskakovanjem in z obrati med poskakovanjem.
b) Trajni	tek do 8	minut.
c) Ročki.	Za III. in	IV. razred	določene proste vaje	se izvajajo z ročki,	do 1'5 kg	težkimi.
č) Železne palice. Za II. razred z lesenimi palicami določene vaje se izvajajo z železnimi, po 2 kg težkimi palicami, tudi v protistopu z enakimi ali neenakimi vajami.
Prosti skok. Iz stoje in z zaletom, zadnje do Ani daleč. Skok v višino	iz stoje in	z zaletom,	zadnje do 130 cm.	V	višino
in daljavo črez	dve vrvci	z zaletom.	Skok z zaletom in	obratom
2’5 m daleč, 110 cm visoko.
Naskakovanje. Skok z zaletom črez zgornji rob, od 60 do 120 cm visoke deske. Črez vrvco, od 100 do 180 cm visoko.
Koza. Kreča z zaletom črez kozo druge velikosti do 140 cm, iz stoje do 130 cm. Pri zmerni visokosti kreča s '/4 in 7, obratom na doskočišču. Skrčka ne preveč visoko (pomoč!). Zanožni od-koleb. Kreča črez kozo vzdolž pri odpahnjeni deski.
Konj. a) Iz ježe za rokama in pred njima sklepanje beder. Strig za roko in pred njo. Kroženje enega bedra iz ježe.
b) Konj všir. Upora, z vajami beder, z dviganjem trupa. Odnožni sed. Previs. Počep. Skrčka. Počep z odnoženjem. Skrčka z odnoženjem. Krečna stoja. Prednožni sed. Prednožka. Odbočka. Skrčena zanožka. Zanožka. Previs v zvezi s skrčko in odnoženjem.
c) Konj vzdolž. Odnoženje z enim bedrom. Prednožka z odpahom ene noge. Ježa z zanožnim odkolebom. Stranska upora, z odnoženjem in odnožnim sedom.
Podkolebna drogu. Iz vesne stoje črez vrvco, od 80 do 120 cm visoko.
Razov n e lestve. Raznoročna izmena prijetna s pol zasukom lakti med dvema lestvama. Istoročna izmena prijema s ‘/4 zasukom lakti. Prevrat iz kratkega koleba. Veskanje v stegnjeni vesi, posebno med dvema lestvama, na eni lestvi s spodnjim prijemom obeh rok. Veskanje z izmeno prijema in '/* zasukom lakti. Veskanje v skrčeni vesi na klinih.
Poševne lestve. Upirkanje spredaj navzgor v ležni upori vzlic s poprijemanjem. V ležni upori vznak upirkanje vzad navzgor. Veskanje navzdol s spodnjim prijemom. Dvoveskanje navzdol na lestvenicah.
Navpične lestve. Stopanje vzlic z istoročno izmeno prijema. Veskanje navzdol v skrčeni vesi s poprijemanjem. Stopanje navzdol v vesni stoji. Dvoveskanje navzdol z oklenjenimi bedri. Veskanje navzdol v skrčeni vesi s pritisnjenimi nogami ob lestvenicah in s prekprijemanjem.
Plezala. Plezanje z oklepnim in upiralnim sklepom. Veskanje navzdol v skrčeni vesi.
Drog. Izmena prijema in vese v stegnjeni vesi. V stegnjeni vesi razpenjanje in dvoveskanje v razpeto veso. Zasuki v vesi, z eno roko se spusti in po zasuku zopet prime. Kolenja ležna vesa iz naskoka z raznimi prijemi. Kolenja ležna vesa na enem bedru poleg raznoimenske roke. Kolenji vzkoleb navzad iz kolebanja v kolenji ležni vesi. Odnožni sed poleg roke in med rokama, nato kolenji vzkoleb ali kolenje kolo. Kolebanje v previsnih vesah iz vesne stoje, nato kolenji vzkoleb. Kolobarni vzkoleb ali vznos v razovno ležo vzlic. Kolobar vzlic navzad. Naupor sunkoma iz vesne stoje z zgornjim prijemom. Kolebanje v vesi na spodnjih lakteh in v skrčeni vesi. Prevrati iz skrčene vese.
Krogi. Izmena vese na spodnjih lakteh vzlic in vznak. Kratko kolebanje v vesi na spodnjih lakteh vznak. Iz kolebanja v skrčeni vesi (v pravem kotu) popolno krčenje lakti. Iz kolebanja v stegnjeni vesi krčenje lakti v pravi kot. V skrčeni vesi izteza ene lakti. Kolebanje v zapleteni upori. Krčenje lakti v ležni upori vznak. Prevrati iz skrčene vese in iz vese na spodnjih lakteh.
Ko lote k. Tek navzad. Kroženje vstran in naprej, tudi v vesi na eni lestvi.
Brad la. Upirkanje in uporno poskakovanje v razpeto uporo. Kolebno upirkanje na mestu. Uporno poskakovanje med kolebom na mestu v zunanje sede. Iz krečnega seda za roko vzkoleb in sklep beder. Izmena sedov za roko brez medkoleba. Strig za
26
roko. Zanožka iz zunanjih sedov za roko. Prednožka z obratom. Zunanji sedi pred roko in za njo s kolebanjem v upori na spodnjih lakteh, tudi s premikanjem naprej. Zanožka iz koleba v upori na spodnjih lakteh brez odpore. Izmena iz stegnjene upore v uporo na spodnjih lakteh (najprej v ležni upori). Predvaje h kroženju desnega bedra v levo in levega v desno stran (na koncu bradle). Iz krečnega seda prevrat naprej v vesi na spodnjih lakteh.
Igre, razne.
VI.	razred.
2 uri na teden.
Redovne vaje. Najvažnejše oblike za razmaknjeno na-stavo, potrebno pri prostih vajah in za vaje med hojo po teku.
Proste vaje. a) Izstopi s krčenjem stojnega bedra in z istočasnim obratom. Izpadi z obratom. Protiustopi. Vaje z bedri v počepu in iz počepa.
b) Trajni tek do 10 minut.
c) Vaje z ročki. Za IV. in V. razred določene proste vaje se izvajajo z ročki, po 1'5 kg težkimi.
č) Železne palice. One vaje, ki se izvajajo v III. razredu z lesenimi palicami, se vadijo v tem razredu z železnimi, po 2 kg težkimi, in sicer v protiustopu in različne vaje.
Prosti skok. Skok v daljavo in v višino iz stoje in z zaletom, zadnje črez 4 m daleč, oziroma črez 130 cm visoko. Skok črez dve vrvci. Skok z obratom, z zaletom, v daljavo do
3	m, v višino do 120 cm. Skok med dvema vrvcama.
Naskakovanje. Skok črez zgornji rob deske, od 60 do 130 cm visoko. Črez vrvco od 100 do 200 cm visoko.
Koza. Kreča črez kozo druge velikosti do 150 cm, skrčka do 120 cm. Kreča s l/A in */2 obratom na doskočišču do 130 cm visoko. Kreča z odrinjeno desko in tudi črez vrvco, (napeto med kozo in desko), od 80 do 120 cm visoko. Prosti skok (črez kozo prve velikosti vzdolž) z odpahom ene noge in z razkrečo pri zmerni višini.
Konj. a) Izmena prečnega seda za roko in pred njo. Kroženje z bedri iz prečnega seda. Zanožka in prednožka iz prečnega seda za (pred) roko. Prednožka iz ježe za roko. Previsna upora in upirkanje v tej.
b)	Konj všir. Odnožni odsed (s privzdigom roke). Prek-nožji zased. Skrčka iz upore.. Rogovila. Skrčka z odnoženjem v
27
uporo vznak. Krcča (pomoč!). Prednožni odsed. Odbočka, tudi v uporo vznak. Stoja z vpognjenim trupom. Skrčka z zanožnim od-kolebom. Odnožni sed z odpahom ene noge in s prijemom ene roke. Enostavno kolebanje. Predvaje k prostemu skoku s hipnim prijemom (pomoč!).
c)	Konj vzdolž. Odnožka. Prednožka z odpahom obeh nog. Ježa, počep in sed vzad brez zanožnega odkoleba in z njim. Počep z uporo lakti. Prosti skok v ježo. Odskok iz počepa in iz ježe.
Podkoleb na drogu. Iz vesne stoje in iz kolebanja v skrčeni vesi črez vrvce, od 90 do 140 cm visoko.
Skok s krogov. Po skrbni pripravi skok iz vzvišenega prostora (konj, koza) črez vrvco, od 90 do 150 cm visoko.
Skok črez bradi o. Predvaje k zanožki. Zanožka (kot stranski skok).
Razovne lestve. Raznoročna izmena prijema s 1/2 in % zasukom lakti. Sukanje v vesi (eno roko spusti in po zasuku zopet prime), poizkusoma tudi s sli zasuki. Kolebno dvoveskanje na mestu. Prevrati iz stegnjene vese. Veskanje v stegnjeni vesi, posebno s spodnjim prijemom in na dveh lestvah. Veskanje z izmeno prijema, tudi s ‘/2 zasukom lakti, Veskanje v skrčeni vesi, tudi na klinih. Dvoveskanje v stegnjeni vesi, vsaj ena roka na lestvenici. Dvoveskanje v skrčeni vesi na lestvenicah. Veskanje v ležni vesi. Veskanje z zasukom, zasuk vselej v nasprotno stran, s premikanjem navzad.
Poševne lestve. V ležni opori vzlic upirkanje spredaj navzdol in spredaj navzgor s preprijemanjem, zadaj navzgor s poprijemanjem, zadaj navzdol s prekprijemanjem. Veskanje navzdol v skrčeni vesi na lestvenicah. Dvoveskanje navzdol in navzgor na lestvenicah.
Navpične lestve. Veskanje navzdol v skrčeni vesi s pod-prijemanjem. Veskanje navzgor v skrčeni vesi s pritisnjenimi nogami in s poprijemanjem. Dvoveskanje navzdol z obnoženjem.
Plezala. Veskanje navzgor in navzdol v skrčeni vesi s preprijemanjem. Dvoveskanje navzdol v skrčeni vesi na dveh drogih (vrveh) ali na enem drogu (vrvi).
Drog. V vesni stoji z razpetimi laktmi krčenje lakti. Ko-lenji vzkoleb naprej in navzad iz naskoka. Kolenje kolo naprej s spodnjim prijemom. Preknožji odkoleb navzad. Sedni odkoleb navzad, nato kolenji vzkoleb naprej. Preveša vznak. Iz upore v previsno veso, nato kolenji vzkoleb. Krčenje lakti v upori vzlic 28
in v ležni upori vznak. Skrčena upora vznak iz skrčeno-uporne stoje vznak. Mednožni-odkoleb in kolenji vzkoleb, poizkusoma tudi mednožni vzkoleb. Kolobar v z 1 i c navzad v razovno ležo. Kolobar za kolobarnim vzkolebom v razovno ležo. Kolobarni pre-koleb (poizkus za posameznike). Nartni odkoleb naprej z eno nogo. Kolebanje v zmerni razpeti vesi. Kolebanje v stegnjeni vesi z dvojnim prijemom. Med kolebanjem razpenjanje v razpeto veso, izmena vese enolahč v veso na spodnji lakti.
Krogi. Odskok iz skrčene in stegnjene vese pri prvem do petem predkolebu. Kroženje v vesi na spodnjih lakteh vznak. Izmena vese na spodnjih lakteh iz vzlic v vznak z odpahom pri predkolebu. Kolebanje v stegnjeni vesi s hipnim krčenjem lakti. Kolebanje v stegnjeni vesi z odpahom in popolnim krčenjem lakti. Izteza lakti v skrčeni vesi. Krčenje lakti v ležni upori vzlic. Kolebanje v polzapleteni stegnjeni upori. V stegnjeni ležni upori vznak razpenjanje ene lakti. Stegnjena upora in skrčena upora iz stoje. Guganje v skrčeni upori.
Kol o tek. Tek naprej, tudi s sukanjem, navidezni tek in tek naprej v vesi na spodnji lakti ene lakti. Tek navzad s sukanjem. Kroženje navzad. Kroženje vstran in naprej v zapleteni stegnjeni upori.
Brad la. Poskakovanje v upori med kolebom. Koleb v stegnjeni upori z malim krčenjem lakti pri zakolebu. Ježa za roko in izmena seda z nadkrižanjem in s podkrižanjem bedra brez medkoleba. Koleb v previsno uporo. Zanožka iz seda z nad-križanim bedrom. Izrrtena iz stegnjene upore v uporo na spodnjih lakteh istolahč. Premikanje naprej in navzad z zunanjimi sedi in z odporo iz upore na spodnjih lakteh pred sedom. Krčenje lakti v ležni in stegnjeni upori. Izmena skrčene upore iz stoje. Trajna skrčena upora. Predvaje h kolebanju v skrčeni upori. Kolebanje v vesi na zgornjih lakteh s prijemom, tudi v razovno ležo na zgornjih lakteh. Kroženje enega bedra na koncu bradle (obraz proti bradli) raznoimensko bedru, tudi v zunanji sed obeh beder. Iz opore na koncu bradle (hrbet proti bradli) kroženje enega bedra raznoimensko bedru, v doskok. Iz krečnega seda in iz kolebanja v stegnjeni upori prevrat naprej z malim krčenjem lakti in z uporo na zgornjih lakteh. Iz kolebanja v stegnjeni upori na koncu bradle prevrat naprej v doskok (pomoč!).
Igre, razne.
VII.	razred.
2 uri na teden.
Redovne vaje. Najvažnejše oblike za razmaknjeno na-stavo, posebno pri prostih vajah in za vajo med hojo po teku.
Proste vaje. a) Vaje z laktmi, bedri in trupom v raznih ustopih in z istodobnim poskokom, s sukanjem v stoji in med poskokom.
b) Trajni tek do 10 minut.
c) Vaje z ročki. Za V. in VI. razred določene proste vaje se izvajajo z ročki, po 1.5 kg težkimi.
č) Vaje z železnimi palicami. Kakor prej s palicami, po 2 kg težkimi v protiustopu, posebno prestopanje in noženje črez palico, tudi z dviganjem raznoimenske roke do kroženja z bedrom, dalje sukanja lakti enolahč iz podprijema v posilni mezinčni prijem. Dviganje in sukanje lakti z enoročnim prijemom palice.
Prosti skok. Skok v daljavo in višino iz stoje in z zaletom. Skok črez dve vrvci. Skok z obratom. Skok med dvema vrvcama.
Naskakovanje. Kakor prej. Vrhutega skok z enim stopom na deski.
Koza. Kreča, tudi s 1', in '2 obratom na doskočišču do 150 cm, skrčka do 130 cm visoko. Kreča z odrinjeno desko in črez vrvco do 130 cm visoko. Prosti skok (črez kozo prve velikosti) z odpahom ene noge in z razkrečo. Kreča z oporo ene lakti. Skrčka iz stoje.
Konj. a) Strig iz prečnega seda /a roko in pred njo. Prednožka iz ježe za roko. Sklep beder, zanožka in strig iz raz-krečne previsne upore. Upirkanje naprej in navzad, uporno poskakovanje naprej v razkrečni previsni upori. Iz ježe za roko vzkoleb in sklep beder z istočasnim poskokom v upori naprej.
b)	Konj všir. Odsmučanje. Skrčka z obratom. Skrčka pri odpahnjeni deski. Prednožni sed, tudi po previsu. Prednožka z obratom. Odbočni sed in stransko kolebanje do striga med laktmi. Zanožka z vpognjeniin trupom. Prevrati (pomoč!). Odnožni in prednožni sed z odpahom ene noge in s prijemom ene roke. Kolebanja. Kroženje z enim bedrom. Odbočka in prednožka iz previsa. Skrčka, skrčka z odnoženjem in prednožka v zvezi s prednožnim sedom na vrat ali hrbet konja. Prosti skok s hipnim prijemom. Skrčka, skrčka z odnoženjem in prednožka s 1/, obratom v uporo in odnožnim sedom. Odbočka v uporo vznak in iz
30
upore vznak. Zanožni vzkoleb in zanožni sed iz pokleka ali počepa na eni nogi in iz previsne upore. Zanožni sed s strigom.
c)	Konj vzdolž. Prednožka z obratom, z odpahom enega bedra ali obeh. Enako prcdnožni sed s strigom. Odnožni sed s strigom. Počep z uporo lakti. Stranska upora, prijem na ročajih, in razni sedi. Odbočka. Kreča naprej.
Podkoleb na drogu. Posebno iz naskoka v skrčeni ali stegnjeni vesi črcz vrv, od 100 do 200 cm visoko, iz upore do 150 cm visoko vrv.
Skok s krogov. Iz koleba s prevratom pri zakolebu črez 100 do 200 cm visoko vrvco.
Skok črcz bradi o. Zanoža, pri različni višini bradle. Priprava prednožke (stranski skok) do prednožkc črez bradlo, pozneje prednožka v bradlo.
Razove lestve. Istoročna izmena prijema s */* zasukom lakti. Sukanje v vesi (ena roka spusti, po zasuku zopet prime) s 3/i, poizkusoma s celim zasukom. Veskanje z izmeno prijema in >/, ali 8'4 zasukom lakti. Veskanje v skrčeni vesi na klinih, tudi na dveh lestvah. Veskanje v previsni vesi. Dvoveskanje z imeno prijema in 1/4 zasukom lakti. Dvoveskanje v ležni vesi. Dvoveskanje med kolebom. Veskanje z zasukom, zasuk vselej v isto stran.
Poševne lestve. V ležni upori vzlic upirkanje spredaj navzgor s prekprijemanjem, zadaj navzgor s poprijemanjem. Veskanje navzdol v skrčeni vesi na klinih. Veskanje navzgor z me-zinčnim prijemom med dvema lestvama. Dvoveskanje navzdol v skrčeni vesi na lestvenicah.
Navpične lestve. Veskanje navzgor in navzdol v skrčeni vesi s pritisnjenima nogama in s prekprijemanjem. Dvoveskanje navzgor s pritisnjenima nogama. Dvoveskanje navzdol v skrčeni vesi s palčnim prijemom, navzgor pa s pritisnjenima nogama.
Plezala. Veskanje in dvoveskanje navzgor na dveh drogih ali vrveh in na enem drogu ali vrvi.
Drog. V vesni stoji z razpetimi laktmi in v razpeti vesi krčenje lakti, tudi tako, da ostane ena lakt stegnjena. Kolenja ležna vesa in kolenji vzkoleb iz stegnjene vese. Mednožni vzkoleb. Po kolobarnem vzkolebu v previsno veso, pa tudi kolenji vzkoleb. Poskakovanje v upori. Naupor sunkoma iz vesne stoje z dvojnim in spodnjim prijemom. Naupor sunkoma iz naskoka. Izmena iz upore v veso. Tezni naupor enolahč iz vesne stoje in iz vese, obelahč iz vesne leže vznak k drogu in iz vesne stoje vznak in
31
raznolahč iz vese. Izteza lakti v lcžni skrčeni upori vznak in v skrčeni upori vznak. Krčenje lakti v upori vznak. Kolebanje v skrčeni upori vznak (spodnji prijem). Iz skrčene upore vznak izmena v previsno veso ali z zasukom v uporo vzlic. Nartni od-koleb naprej. Izmena vese v razpeto veso med kolebom obelahč. Izmena vese med kolebom v veso na spodnjih ali zgornjih lakteh. Kolebni uaupor iz vese na spodnjih lakteh. Zasuk v vesi med kolebom. Kolcnji vzkoleb, prevrat in kolobarili vzkoleb iz kolebanja v vesi. Iz upore podkoleb v koleb v vesi. Kolobar vzlic navzad v razovno ležo. Vzkoleb in naupor vznak. Za sednim od-kolebom, vzkoleb vznak. Kolebanje v razpeti vesi. Iz kolebanja v stegnjeni vesi, roki skupaj, izmena vese obelahč v veso na zgornjih lakteh s prijemom in iz te kolebni naupor. Iz kolebanja v skrčeni ali stegnjeni vesi kolebni naupor. Kolenji ali mednožni vzkoleb iz kolebanja v vesi. Kolobarni vznos iz stegnjene ali razpete vese. Kolobarni vzkoleb iz vesne stoje s posilnim mezinčnim prijemom.
Krogi. Krčenje lakti med kolebom v stegnjeni vesi brez odpaha. Izmena vese na spodnjih lakteh iz vzlic v vznak pri pred-kolebu brez odpaha. Izteza lakti v ležni skrčeni upori in v skrčeni upori. V ležni stegnjeni upori vzlic razpenjanje lakti enolahč. Kratko kolebanje in kolebanje v skrčeni upori. Krčenje lakti v upori. Prevrat iz stegnjene vese s krčenjem lakti ali brez krčenja. Iz kolebanja v skrčeni vesi prevrat pri zakolebu brez odpaha v previsne vese. Iz skrčene upore prevrat navzad, tudi z guganjem. Guganje in kolebanje v stegnjeni upori. Kroženje v skrčeni upori. Iz kolebanja v skrčeni upori odpora z odpahom ali brez njega. Izmena iz skrčene upore v skrčeno veso. Iz kolebanja v stegnjeni vesi s krčenjem lakti ali brez krčenja prevrat v previsne vese pri zakolebu. V skrčeni upori prevrat naprej.
Bradi a. Poskakovanje v upori med kolebom. Vaje v previsni upori. Izmena seda z nadkrižanim in podkrižanim bedrom brez medkoleba. Zanožka iz seda z nadkrižanim in podkrižanim bedrom za rokama. Iz koleba v upori na spodnjih lakteh odpora pri predkolebu in zunanji sedi za roko. Zunanji sedi iz kolebanja v skrčeni upori. Iz stoje na koncu bradle (obraz proti bradli) področenje z obema bedroma v zunanji sed, oziroma do pred-nožke. Področenje z obema bedroma v krečni sed pred roko. Iz krečnega seda in iz stoje prevtat navzad z uporo na zgornjih lakteh. Iz kolebanja v stegnjeni upori prevrat naprej, tudi v razovno ležo na zgornjih lakteh in vzklopka v krečni sed. Enako
32
prevrat s privzdigom trupa. Na koncu bradle prevrat naprej v doskok, in sicer iz krečnega seda za roko, iz kolebanja v upori na spodnjih lakteh in s privzdigom trupa. Prednožka, zanožka in zanožka z obratom iz stoje in iz upore. Stoja na spodnjih lakteh. Predvaja h kolebanju s krčenjem lakti. Koleb s krčenjem lakti. Poskok v upori med kolebom v skrčeni upori. Izmena iz stegnjene upore v razovno ležo na zgornjih lakteh, tudi vzklopni naupor v zunanje sede pred roko. Iz kolebanja v vesi na zgornjih lakteh s prijemom prevrat navzad. Izmena iz koleba v skrčeni upori v koleb v vesi na zgornjih lakteh s prijemom, nato vzklopni naupor ali prevrat navzad. Stoja na ramah in stoja na zgornjih lakteh iz koleba v skrčeni upori.
Igre, razne.
Odlomek iz inštrukcij.
(Odlok ministrstva za uk in bogočastje z dne 1. marca 1899, št. 5546.)
I.
Telovadba je glede na harmoniški razvoj vseh zmožnosti in v dosego ravnotežja med duševno in telesno delavnostjo neizogiben del vzgoje in pouka vobče.
Izpolnjevanje posebnih nalog telovadbe, ki so „pospeševanje zdravja, razvoj moči, poguma in spretnosti, vztrajnost in samo-zatajevanje,“ naj se vedno vrši z upoštevanjem vzgojnih nalog šole sploh in posebej z vplivom, ki odgovarja izobrazbi srednješolske mladine.
Telovadba bodi zaraditega namenu šole primerna, duševni šolski vzgoji prirejena, časih pa tudi podrejena; pomaga naj jo dopolnjevati in izpopolnjevati. Iz tega izvira, da bi bila zadovoljitev same potrebe pregibanja pri mladini ali samega razvijanja moči ravno tista enostranost, kakor urjenje samih umetnih telovadnih vaj ali gojitev šolskemu življenju tujih, odcepljenost predmeta zahtevajočih teženj.
Ko mladina razvija svoje duševne zmožnosti, naj obenem tudi krepi svoje telo, in sicer z neprestanim, pod vplivom volje
33
storjenim delom, in naj izkuša telo ukloniti volji. Na ta način bo tudi duh volnejši in za delo zmožnejši, pouk v šoli pa uspešnejši.
Vrhutega zbudi pri telovadbi pridobljena moč, zavednost in samozatajevanje -lastnosti moškega značaja, ki sicer niso čisto telesne narave, pač pa odvisne od močnega, volji podrejenega telesa.
Pri istočasnem opravilu večje množ ce nastajajo ovire gibanja, ki jih posamezniki glede na svojo duševno in telesno zmožnost tudi različno občutijo.
To odvisnost posameznika od večje družbe in enakopravnost vseh morajo učenci občutiti, da se tudi za življenje priuče disciplini in spoznajo potrebo omejitve svoje osebne svobode v družabnem življenju.
Da se učence vzgoji za življenje v družbi sploh ter za strp-ljivost in za medsebojne ozire posebej, daje ravno telovadba mnogokrat priložnost.
Gotovo ni nemale važnosti dejstvo, da so pri telovadbi izvajane vaje tako izbrane, da gre praviloma za premoč raznih uporov, in sicer največkrat z mrtvo naravo, le redkokdaj z živimi močmi, tako da pravi boj med osebami ne pride v poštev, kvečjemu v obliki vesele igre, pri kateri se združijo vse moči v dosego skupnega namena, pri čemer pa pride tudi spretnost posameznika v poštev.
Dalje je za praktiško življenje važno, privaditi razvijajočo se mladino na ono svobodno ravnanje, ki sloni na premišljenosti in ki se označuje po pravi izbiri sredstev. Priložnosti za to je pri telovadbi dovolj.
Izvrševanje vsake kretnje pri telovadbi s povelji bi bilo, če je izvedljivo, protinaravno in zamudno. Le po povelju — večali-manj mehaniško — in četudi še tako natančno in strumno izvršene kretnje naj se prizadeva doseči kvečjemu pri urjenju, nikakor pa ne pri vzgoji. Zatorej je način vojaškega poveljevanja in v tem smislu prenapeto posnemanje pri šolski telovadbi nedopustno; zakaj čim vestnejše ustrezamo postavljenemu smotru šolske telovadbe, tembolj bo mladina pripravljena ne samo za vojaško službo, ampak tudi za vse druge položaje v življenju.
Vaje šolske telovadbe ne smejo biti nikdar same sebi namen, ampak le sredstvo, da se potom premišljenega šolanja vzgoji z razvijajočo se močjo in urnostjo uporabno, odporno in trpežno mladino za izvrševanje vseh, v poznejšem življenju naloženih dolžnosti.
34
Tako razumevanje telovadbe zahteva, da se prava umetna telovadba in vsak šport; ki služi le v tekmovanje, iz šole odstrani, in telovadni pouk izkušaj zadoščati le idealni, vzgojni nalogi.
Za uspeh telovadnega pouka je v vsakem oziru največje važnosti, da ugajajo učencem le lepe in vzorno izvedene posamezne vaje.
Razvoj čuta za lepoto potom telesne delavnosti ne ostane brez vpliva na celotno nravno smer mladine; samostojnost, razvita s telesnim delom, dovaja k pravi cenitvi lastnega znanja, k skromnosti.
II.
Telovadbe se oproščajo taki učenci, ki se sicer lahko udeležujejo duševne naobrazbe v šoli, ki pa niso zaradi telesnih hib zmožni začasno ali trajno prenašati telesnih naporov. Nasprotno pa neopravičena bojazljivost staršev, lenoba ali upornost učencev, posebno po prebiti disciplinarni kazni, nikakor niso zadostni vzroki oprostitve od telovadbe.
Ugled šole zahteva, da je pri takih slučajih, kjer izkuša pravi vzrok zakriti telesna hiba, omogočena vestna in nepristranska odločba. Nasprotno pa pride učitelj tudi v položaj, da prepusti to odločbo le zdravniku. Zdravniško preiskavo je zahtevati v slučajih, če je telesna hiba znana, če jo učenec naznani, oziroma če jo učitelj sluti.
Za oprostitev od telovadbe veljajo te-le določbe:
1. V začetku vsakega tečaja naj se zberejo pri prvi uri telovadbe vsi učenci dotičnega razreda. Oni učenci, ki žele biti oproščeni, se javijo učitelju telovadbe, ki jih pouči o potrebnih korakih.
2. Oprostitev se izvrši na podlagi izpričevala, ki ga izda v javni službi službujoč zdravnik. To izpričevalo naj obsega učenčevo ime, njegovo bolezen v razumljivih besedah in mnenje zdravnikovo o času in obsegu oprostitve. V gotovih slučajih, posebno če gre za bolezni, ki zahtevajo daljša opazovanja, ali pa po dolgih boleznih zadostuje izpričevalo zdravnika, ki je učenca zdravil, vendar pa se lahko tudi zahteva mnenje uradnega zdravnika.
3. Vsa zdravniška izpričevala naj se oddajo brez izjeme osebno učitelju telovadbe, ta jih pa predloži ravnatelju s svojim
35
nasvetom v končno rešitev. Proti ravnateljevi odredbi je mogoč priziv na deželni šolski svet.
4. Dokler ni prošnja o oprostitvi rešena, mora biti učenec pri pouku navzoč, ni mu pa treba izvajati telovadnih vaj, tudi se ga ne sme k temu siliti.
5. Od telovadbe se lahko oprosti vsak čas, tudi med šolskim letom.
Oprostitev je lahko po obsegu a) popolna ali b) delna, po času pa a) trajna, b) za eno leto, c) za en tečaj, č) za nekaj mesecev ali tednov in d) za nekaj ur.
Popolna oprostitev, če je trajna, ali za eno leto ali za en tečaj, odveže učenca dolžnosti, da bi bil pri pouku navzoč. Pri delni ali začasni oprostitvi pa se mora učenec pouka udeleževati in je klasifikovan.
6. Za posamezne ure oprosti učitelj telovadbe sam, če se pa taki slučaji pogostoma ponavljajo, se priporoča, da se zahteva zdravniška preiskava.
Šolska poročila.
i.
Učiteljski zbor.
a)	Izpremembe.
Pred začetkom šolskega leta 1905/6 so izstopili iz učiteljskega zbora:
Makso Pirnat, pravi realčni	učitelj,	imenovan	z	odlokom	c. kr. naučnega
ministrstva z dne 30. avgusta 1905, št. 30.379, pravim učiteljem na državni gimnaziji v Kranju.
Jožef Reisner, pravi realčni	učitelj,	imenovan	z	odlokom	c. kr. naučnega
ministrstva z dne 29. avgusta 1905, št. 30.402, pravim učiteljem na drž. gimnaziji v Novem mestu.
Dclimir Glazar, namestni učitelj, in
Otmar Novak, namestni učitelj za telovadbo.
Vstopili pa so v učiteljski zbor:
Baltazar Baebler, profesorski	kandidat,	kot namestni učitelj	(c. kr.	dež. š.
svet 7. sept. 1905, št. 4541).
Ivan Bajželj, c. kr. učitelj na rud. lj.	šoli v Idriji,	kot pravi	učitelj za telovadbo (mest. zast. idrijski, 12. okt.	1905; c.	kr. dež. š.	svet 26. okt.	1905, št. 5560).
Oskar Kamenšek, profesorski kandidat, kot namestni učitelj (c. kr. dež. š. svet, 7. sept. 1905, št. 4541).
Dragotin Lapajne, profesorski kandidat, kot namestni učitelj (c. kr. dež. š. svet, 7. sept. 1905, št. 4541).
Dr. Josip Mencej, profesorski	kandidat,	kot namestni učitelj	(c. kr.	dež. š.
svet, 3. okt. 1905, št. 5044).
Julij Nardin, namestni učitelj	na drž. gimnaziji v Gorici, kot	pravi	realčni
učitelj (mest. zast. idrijski, 12. okt. 1905; c. kr.	dež. š. svet, 26, okt. 1905, št.	5560).
b) Člani učiteljskega zbora koncem šolskega leta 1905/06.
A)	Realčni razredi.
Št.	Ime	Varih	Raz- red- nik	Je poučeval	Število tedenskih ur
1	Dr. Stanislav Beuk, ravnatelj	prirodopis-nih učil	—	prirodopis v I., II. in V. r., fiziko v III. in IV. r.	11
2	Baltazar Baebler, nam. učitelj	kemiških učil •	—	kemijo v IV. in V. r., matematiko v I. razr., aritm. v II. r., vaje v anal, kemiji v V. r.	15
3	Ivan Bajželj, pravi učitelj	telovadnega in igralnega orodja	—	telovadbo v pr., I, II., III., IV. in V. r., proštov, telovadbo, dijaške šolske igre	11+4
4 5	Oskar Kamenšek, nam. učitelj	učiteljske in dijaške knjižnice	II. r.	nemščino v II, III., IV. in V. r., slovenščino v I. r.	19 15
	Dragotin Lapajne, nam. učitelj	—	IV. r.	francoščino v III., IV. in V. r., lepopisje v I. in II. r.	
6	Vincencij Levičnik, pravi učitelj	učil za prostoročno risanje	—	prostoročno risanje v I., II, III., IV. in V. r.	19
7	Dr. Josip Mencej, nam. učitelj	—	I. r.	slovenščino v II., III, IV. in V. r, nemščino v I. r.	17
8	Julij Nardin, pravi učitelj	fizikalnih in geometri-ških učil	V. r.	matematiko v V. r, aritm. in geometrijo v II, III. in IV. razr, opis. geometr. v V. r.	21
9	Matija Pirc, pravi učitelj	zgodovinskih in zemljepisnih učil	III. r.	zemljepis v 1, II, III. in IV. r, zgodovino v 1,11, III, IV. in V. r.	18
10	Andrej Plečnik, pravi veroučitelj in propovednik	—	—	verouk v pr, I, II, III, IV. in V. razr.	12 + 2
					
B)	Pripravljalni razred.
1	Engelbert Gangl, razrednik pripr. razr., učitelj prostega predmeta petja	je poučeval slovenščino, nemščino, zemljepis, računstvo, prostoročno risanje in lepopisje	23 + 6
—	Andrej Pečnik, pravi veroučitelj in propovednik	je poučeval verouk	2
—	Ivan Bajželj, pravi učitelj	je poučeval telovadbo	1
II			
Šolski sluga: Valentin Albrecht.
Pomožni sluga in kurjač: Anton Podobnik.
11.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je normalni učni načrt za realke (objavljen z razpisom c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 28. aprila 1898, št. 10.331), v kolikor ne nasprotuje posebnemu učnemu načrtu za mestno nižjo, oziroma višjo realko, ki sta odobrena z odloki c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 7. junija 1901, št. 13.152, in z dne 5. julija 1905, št. 23.775.
Po tem načrtu je učni jezik slovenski, deloma nemški. V naslednjem pregledu predmetov, razvrščenih po posameznih razredih in tedenskih urah, kažejo oklepaji pri številkah, da se poučuje dotični predmet v dotičnem razredu v nemškem učnem jeziku. Terminologijo je podati v vseh predmetih v obeh jezikih. Neobvezni predmet petje se poučuje v slovenskem učnem jeziku.
Predmet	Prip. razr.	I.	II. III. razred		IV.	Skupaj 1 i	V. razr.
1 Verouk 		’ 2	2	2	2	2	8	n
Slovenščina		4	3	3	3	3	12	3
Nemščina		11	(5)	(5)	(4)	(4)	18	(3)
Francoščina		_	—	—	(5)	(4)	9	(4)
I Zemljepis		1	3	(2)	(2)	(2)	9	—
Zgodovina		—	—	2	2	2	6	(3)
Matematika	 .	4	—	—	—	—	4	(5)
Aritmetika ........	—	(3)	(3)	(3)	(3)	12	—
Prirodopis 		—	2	2	—	—	4	(2)
Fizika		—	—	—	3	2	5	—
Kemija								(3)
Kemija in mineralogija ....	—	—	—	—	3	3	—
Opisna geometrija								(3)
Geometrija in geometriško risanje	—	(1)	(2)	(2)	(3)	8	—
Prostoročno risanje		2	4	4	4	4	16	3
Lepopisje		1	1	1	—	—	2	—
Telovadba 		1	2	2	2	2	8	2
Skupaj .	26	26	I 28 1	32	34	120	33 j
A.	Obvezni predmeti.
Podrobni učni načrt za pripravljalni razred in prve štiri realčne razrede je priobčen v lanskem izvestju, str. 27 do 33.
V petem razredu se je poučevalo po naslednjem učnem načrtu:
1. Verouk. Cerkvena zgodovina.
2. Slovenščina. Najvažnejše točke iz slovotvorja; imenska in glagolska debla; 2ložena imenska debla. Epika, narodna in umetna. Čitanje dotičnih beril s posebnim ozirom na epsko narodno slovstvo. — Privatno berilo. — Učenje na izust in predavanje. — Vsak mesec ena naloga, enkrat šolska, drugič domača.
3. Nemščina. Čitanje epiških, liriških in didaktiškili pesmi kakor tudi pro-zaiških beril, ki so po vsebini v zvezi z drugimi učnimi predmeti tega razreda, nadalje sem spadajočih odlomkov iz staroklasiškega slovstva, posebno iz Homerja. — Na podlagi tega beriva najvažnejše o epiških, liriških in didaktiških pesniških in najznamenitejših prozaiških umetnih oblikah. — Naloge iz prečitane snovi ali iz učne tvarine drugih predmetov. — Vaje v disponiranju. — V vsakem polletju dve šolski in tri domače naloge.
4. Francoščina. Slovnica: Ponovitev oblikoslovja. Izpopolnitev sintakse: najvažnejše o rekciji, naklonili in časih. Verbes auxiliares. Ločila. — Čitanje prozaiških in pesniških sestavkov; v zvezi s temi ustne in pismene vaje, prestavljanje v francoščino, učenje na izust. — Pomnožitey besedne zaloge in po-rabnih fraz v zvezi z vzetimi glagoli. — Domače vaje. — V vsakem polletju
štiri šolske in štiri domače naloge. Odgovori na vprašanja v francoščini; obnovitev kratkih, lahkih sestavkov; prestavljanje iz nemščine v francoščino.
5. Zgodovina. Zgodovina starega veka, osobito grška in rimska s posebnim ozirom na kulturno zgodovino in vedno v zvezi z zemljepisom.
6. Matematika. Obča aritmetika : Nedoločne enačbe prve stopnje z dvema neznankama. Potence in koreni. Iracionalna števila. Imaginarna enota. Enačbe druge stopnje z eno neznanko in višjih stopenj z eno neznanko, pa le take, ki se morejo pretvoriti v kvadratiške enačbe. Najenostavnejše kvadratiške enačbe z dvema neznankama. — O logaritmih.
7. Geometrija. Planimetrija: Oeometriški osnovni liki. Teorija o vzporednicah. Trikotnik, skladnost; štirikotnik in mnogokotnik. O krožnih kotih in tetivah. Krogu očrtani in včrtani trikotniki in štirikotniki. Razmernost daljic in podobnost likov in nanje se naslanjajoča pravila o trikotniku in krogu. Trikotnikova transverzala, harmoniške vrste točk. O enakosti površja, nekoliko o pretvorbi ploščinsko enakih likov in njih delitvi; določitev površja. Pravilni mnogo-kotniki, krog. Nekaj algebraiških v geometriji porabnih nalog.
8. Prirodopis. Botanika: Popis rastlinskih skupin po naravni razvrstitvi na podlagi zunanje in, če potreba, tudi notranje oblike in sestave; o življenju rastlin. Družinski znaki na podlagi opisa posameznih zastopnic brez posebnih sistema-tiškili podrobnosti.
9. Kemija, anorganiška: Izpopolnitev v četrtem razredu preučene učne snovi z ozirom na pravilnost kemiških pojavov. Izvajanje pravil na podlagi poizkusov.
—	Natančnejši podatki o vodiku, kisiku, dušiku, ogljiku in njihovih spojinah; dalje o kloru, bromu, jodu, fluoru, žveplu, boru, fosforju, arzenu, antimonu in siliciju. — O kovinah vobče; posebej opis onih kovin, ki so v teoretiškem ali praktiškem oziru posebno važne.
10. Opisna geometrija. Ponovitev najvažnejših pravil o ležali premic in ravnin, prilično tudi o križnici. — Osnovne naloge iz opisne geometrije o točkah, premicah in ravninah. — Projekcija ravnih likov in določevanje njih sence na projekcijske ravnine. — Konstruktivno načrtavanje kroga iz prevrnitve. Najvažnejše lastnosti elipse iz sličnih krogovih lastnosti v zvezi z njegovo prevrnitvijo.
11. Prostoročno risanje. Figuralno risanje: Razlaga anatomije človeške glave; najvažnejše o razmerjih in starostnih razlikah. Vaje v konturah, potem v polsencah in polnih sencah; risanje po predlogah in modelih iz mavca.
12. Telovadba. Redovne vaje; proste vaje; skakanje; razovne, poševne in navpične lestve; drogovi in vrvi za plezanje; konj, koza, drog, krogi; kolebna vrv; bradlja; igre. [Podrobnejši načrt glej spredaj!]
B.	Neobvezni predmeti.
1.	Petje.
Za pouk o petju sta bila uvedena dva tečaja. V vsakem tečaju so se vadili učenci po dve uri na teden. V prvem tečaju so se seznanili z notami, interval^ takti, dur-škalami in dinamiškimi znamenji. V drugem tečaju so ponovili, oziroma izpopolnili snov prvega tečaja. Za podlago pevskemu pouku je služila Foer-sterjeya .Pevska šola*.
Gojenci obeh tečajev so se naučili peti več cerkvenih, narodnih in umetnih pesmi za moške in mešane zbore. Pri šolskih mašah so oskrbovali petje deloma v moških, deloma v mešanih zborih ter priredili tekom šolskega leta dva javna koncerta, kjer so izvajali pevske in glasbene točke. Zato sta imela oba tečaja skoro vsak teden skupno pevsko vajo.
Udeležba I. tečaja: v prvem polletju 52, v drugem polletju 52 učencev ;
II. tečaja: v prvem polletju 30, v drugem polletju 28 učencev.
2.	Analitiška kemija.
Prvi tečaj za V. razred; obisk: 7 učencev. Predelana tvarina: Analiza enostavnih spojin najvažnejših elementov. Reakcije z važnimi reagenciami na podlagi kemiških enačb. Sistematiška analiza baz.
Kanon pesmi,
ki jih je priporočil c, kr. dež. šol. svet z odlokom z dne 19. aprila 1904, št. 985, za učenje na izust.
I. razred. 1.) Srčni deček. Levstik. 2.) Na moje rojake. Vodnik. 3.) Odlikovanje. Gregorčič. 4.) Brodnik. Aškerc. 5.) Limbarska gora. Nar. Hicinge.r. 6.) Pomlad. Stritar. 7. Mavrica. Gregorčič. 8.) Veseli pastir. Gregorčič. 9.) Sraka in mlade Vodnik. 10.) Mornarska. Umek.
II. razred. 1.) Zlata ptička. O. Zupančič. 2.) Slovenski svet. Freuens-feld. 3) Cerkvica. Levec. 4.) Sirota Jerica. Nar. Valjavec. 5.) Rada. Pagliaruzzi. 6.)	Turki na Slevici. Stritar.	7.) Lastovkam.	Gregorčič.
III. razred.	1.) N a j 1 e p š i dan. Aškerc. 2.) Za dom med	bojni grom.
Gregorčič. 3.) Mejnik. Aškerc. 4.) Godčeva balada. Aškerc. 4. Avstrija moja. Končan. 6.) Pomladni izprehod. Levstik. 7.) Nazaj v planinski raj. Gregorčič.	8.) O nevihti. Gregorčič.	9.) Vaška lipa.	Aškerc.
IV. razred.	1.) Ljudmila. Vilhar. 2.)	Voj a ki n a po tu.	Gregorčič.	3.)
Ponočna potnica. Aškerc. 4.) Izprehod. Jenko. 5.) V srce si glej. Gregorčič. 6. Orglar. Prešeren. 7.) Memento mori. Prešeren.
V. razred. 1.) Lepa Vida. Nar. A. Smole. 2. Mutec osojski. Aškerc.
3.) Svetopolkova oporoka. Aškerc. 4.) Smrt carja Samuela. Pagliaruzzi. 5.) Jeftejeva prisega. Gregorčič. 6.)Ubežni kralj. Levstik.
III.
Učne knjige,
ki bodo služile pri pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1906/7:
Za pripravljalni razred.
Srednji katekizem ali krščanski nauk. — Lesar-Schuster, Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. — Škel-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. — Josin-Gangl, Tretje berilo za štirirazredne in večrazredne obče ljudske šole. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Schreiner-
42
Bezjak, Druga nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole. — Dr, K. Kümmcr-Branky-Hofbauer, Lesebuch für österreichische allgemeine Volksschulen.
II. Teil. — Regeln und Wörterverzeichnis für die deutsche Rechtschreibung. — Močnik, Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh stopnjah. Druga stopnja.
Za prvi razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole — Šket, Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. — Willo-mitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches Lesebuch für die I. und II. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen — Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. — Richter, Schulatlas. - Močnik-Neumann, Lehr- und Übungsbuch für die unteren Klassen der Realschulen. I. Heft.
— Pokorny-Erjavec, Prirodopis živalstva s podobami. — Paulin, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. — Menger. Geometrische Formenlehre für die I. Klasse der Realschulen.
Za II. razred.
Lesar, Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. — Šket, Čitanka za II. razred srednjih šol.
— Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches Lesebuch für die I. und II. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen. - Richter, Lehrbuch der Geographie für die L, II. und III. Klasse der Mittelschulen. — Richter, Schulatlas. — Meyer - Kaspret, Zgodovina starega veka. —- Putzger, Historischer Schulatlas zur alten, mittleren und neueren Geschichte. — Močnik-Neumann, Lehr- und Übungsbuch für die unteren Klassen der Realschulen, II. Heft. — Pokorny-Erjavec, Prirodopis živalstva s podobami.
— Paulin, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. — Menger, Grund-lehren der Geometrie.
Za III. razred.
Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi za nižje razrede srednjih šol. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. — Šket, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen. — Weizenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, I. Teil. — Richter, Lehrbuch der Geographie für die I., II. und
III. Klasse der Mittelschulen. — Richter, Schulatlas. — Mayer-Kaspret, Zgodovina srednjega veka. — Putzger, Historischer Schulatlas zur alten, mittleren und neueren Geschichte. — Močnik-Neumann, Lehr- und Übungsbuch für die unteren Klassen der Realschulen. III. Heft. — Senekovič, Fizika za nižje gimnazijske razrede. — Menger, Grundlehren der Geometrie.
Za IV. razred.
Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi za nižje razrede srednjih šol. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. — Šket, Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches Lesebuch für die IV. Klasse slo-
43
venisch-utraquistischer Mittelschulen. — Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, I. und II. Teil. — Mayer, Geographie der österr.-ung. Monarchie (Vaterlandskunde) für die IV. Klasse der Mittelschulen. — Richter, Schulatlas. — Mayer-Kaspret, Zgodovina novega veka. — Putzger, Historischer Schulatlas. — Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra nebst einer Aufgabensammlung für die oberen Klassen der Realschulen,— Senekovič, Fizika za nižje gimnazijske razrede. — Hemmelmayr-Brunner, Lehrbuch der Chemie und Mineralogie für die IV. Klasse der Realschulen. — Menger, Grundlehren der Geometrie.
Za V. razred.
Kržii A., Zgodovina sv. kat. cerkve. — Šket, Slovenska čitanka za V. in
VI.	raz. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica. — Jauker-Noe, Deutsches Lesebuch für Realschulen, I. Teil. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österr. Mittelschulen. — Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache I. und II. Teil. — Ploetz, Schulgrammatik der französischen Sprache. — Zeehe-Rebhann, Lehrbuch der Geschichte des Altertums für Realschulen. — Putzger, Historischer Schulatlas. — Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen. — Močnik-Spielmann, Lehrbuch der Geometrie für die oberen Klassen der Realschulen. Jelinek, Logarithmische Tafeln. — Wettstein, Leitfaden der Botanik. — Hemmelmayr, Lehrbuch der anorgan. Chemie. — Menger, Lehrbuch der darstellenden Geometrie. — Heller, Method. geordn. Sammlung von Aufgaben.
Za VI. razred.
Ktlhnl A., Lehrbuch der kath. Religion für die oberen Klassen der Realschulen, I. Teil: Glaubenslehre. — Šket, Slovenska čitanka za V. in VI. raz. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica. — Kosovo, srbske nar. pjesme. St Novakovič. — Jauker-Noi, Deutsches Lesebuch für Realschulen II. Teil. — Willomitzer, Deutsche Grammatik. — Lessing, Minna von Barnhelm, Gräserjeva izdaja.
—	Goethe, Götz von Berlichingen. Freytagova izdaja. — Ploetz, Schulgrammatik der französischen Sprache. — Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, II. Teil. — Zeehe-Rebhann, Lehrbuch der allg. Geschichte des Mittelalters von der Neuzeit bis 2. Ende des 30 jährigen Krieges. -- Putzger, Historischer Schulatlas. — Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen. —- Močnik-Spielmann, Lehrbuch der Geometrie für die oberen Klassen. — Jelinek, Logarithmische Tafeln. — Graber-Latzel, Leitfaden der Zoologie. — Rosenberg, Lehrbuch der Physik für die oberen Klassen. Ausgabe für Realschulen. — Hemmelmayr, Lehrbuch der organischen Chemie. — Menger, Lehrbuch der darstellenden Geometrie.
Domače in šolske naloge.
V. razred.
a) Iz slovenščine.
1.) O pomenu narodnega pesništva. — 2.) „Da smo očeta enega sinovi, — ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, — da ljubit’ mor’mo se, prav’ uk njegovi.' Prešeren. — 3.) Zakaj je morala umreti Asan-Aginica? — 4.) Zlatemu maliku se vse klanja. (Nar. preg.) — 5.) Kaj pripoveduje zgodovina o Urošu in Mrljavče-vičih in kaj narodna pesem? — 6.) Stolica kranjske dežele Ljubljana, kot geografsko, kulturno in narodno središče Slovencev. — 7. a) Katere zgodovinske junake opeva slovenska epska pesem? b) Kake zveze so bile med Slovenci in Ogri za poslednjih celjskih grofov? — 8.) Zakaj se bore kmetje v Aškerčevi „Stari pravdi“, kaj jih vzpodbuja k uporu, kako hočejo doseči svoje pravice, kake uspehe ima njih upor? — 9.) „Hvaležen za razne darove — res človek Bogu naj bi bil; — al’ vendar ni ’z roke njegove — od upa nič boljega vžil." Levstik. — 10.) Posebni znaki živalske pravljice. — 11.) Kakršna setev, takšna žetev.	Dr.	Josip Mencej.
b) Iz nemščine.
1.) Der Herbst — ein Wohltäter. — 2.) Andromachens Schicksale. (Ilias V. 394 ff).
— 3.) Der Tod des Patroklos. — 4.) Was berechtigt uns, Uhlands Gedicht „Das Glück von Edenhall“ als Ballade zu bezeichnen? — 5) Taillefer als Sänger und Held. — 6.) Kudruns Wiedersehen mit Ortwin und Herwig (Nach dem Kudrun-üede.) — 7.) Des Lebens ungemischte Freude ward keinem Sterblichen zuteil.
— 8.) Was erfahren wir aus dem Volksliede „Zu Straßburg auf der Schanz’...“ über den jungen Schweizer? — 9.) Chamissos Parabel „Die Kreuzschau“ nach Gliederung, Inhalt und Lehre. — 10.) Der Nutzen des Wassers. — 11.) Das Epos.
Oskar Kamenšek.
V.
Učila.
1. Realčna knjižnica.
A. Učiteljska knjižnica.
Varih: Oskar Kamenšek.
Učiteljska knjižnica se je pomnožila v šolskem letu 1905/6 za 128 del v 175 zvezkih in pa za 361 šolskih izvestij
Prirastek učiteljske knjižnice,
razvrščen v smislu naredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 30. decembra 1896, št. 26.362. (Prva številka v imeniku je zaporedna, druga inventarna.)
I.	Enciklopedija.
(Dela splošne in različne vsebine, občna zgodovina znanosti, dela akademij, splošna bibliografija, knjištvo in spisi o knjižnicah, katalogi .i. t. d.)
1	71	Dom in Svet, 18. letnik. Ljubljana 1905.
129	269	Erdbebenwarte, die, Jahrgang IV. Laibach 1904—05.
409	450	Festschrift zur Feier des 50 jährigen Bestandes der k. k. Staatsrealsclmle im IV. Bezirk in Wien. 1905.
279	292	Illustriertes Jahrbuch der Weltreisen. Letnik 5. Teschen 1906.
410	412	llustrovani narodni koledar. Leto 17. Celje 1905.
3	60	Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich. Wien. 1906.
411	417	Koledar družbe sv. Mohorja za 1906. Celovec 1905.
280	286	Planinski vestnik. Letnik 1.—8. in 11. Ljubljana 1895 —1902, 1905.
281	288	Popotnik. Pedagoški in znanstven list. Uredil M. Nerat. Letniki 7.-22. in 26. 1886-1901, 1905.
282	289	Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran Govekar. Ljubljana 1905.
412	489	Stimmen aus Maria Laach, Katholische Blätter. 68. und 69. Band. Freiburg in B 1905.
7	59	Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Wien 1905. (2 izvoda)
8	84	Zbornik Slovenske Matice. Zvezek VII. Ljubljana 1905.
413	485	Zeitschrift für den physikalischen Unterricht. 13. 18. letnik. Berlin 1900 -05.
138	214	Zeitschrift für das Realschulwesen. 30. letnik. Wien 1905.
140	140	Zeitschrift für Schulgeographie. Zvezek XXV. Wien 1905.
414	487	Zentralblatt für das gewerbliche Unterrichtswesen in Österreich. Zw XXIII. Wien 1905.
10	72	Zvon, Ljubljanski. 25. letnik. Ljubljana 1905.
II.	Filozofija, estetika, politika.
415	430	Fischer Heinrich, Lessings Laokoon und die bildende Kunst. Berlin 1887.
416	460	Haeckel Frnst, Die Welträtsel. Stuttgart *)
417	484	Menger Anton, Neue Sittenlehre. Jena 1905.
418	455	Reich Emil, Grillparzers Dramen. Dresden und Leipzig 1894.
419	496	Soyka Otto, Jenseits der Sittlichkeitsgrenze. Wien und Leipzig. 1906.
* Letnice ali kraja ni pri onih knjigah, ki so brez njih.
III.	Pedagogika.
(Tudi šolske spretnosti, šolska statistika, razprave o spisih za mladino.)
420	497	Hinterberger Alexander, Ist unser Gymnasium eine zweckmäßige Institution zu nennen? Wien und Leipzig 1906.
421	457	Kohlrausch und Garten, Turnspiele. Hannover-Berlin 1905.
422	458	Maierl Eduard, Unser Vaterland, die österreichisch-ungarische Monarhie. Leoben 1902.
423	451	Novak Franc, Slovenska stenografija. I. del. Korespondenčno pismo. Ljubljana 1900.
424	415	Pädagogisch-katechetischer Kurs in Wien. 1905.
425	505	Trstenjak Davorin, Druženje učitelja sa školskom mladeži. Zagreb 1906.
IV.	Veroznanstvo
(in cerkvena zgodovina).
161 426	272 ■ 488	Cvetje z vertov sv. Frančiška. Letnik 23. Gorica 1905. Natur und Offenbarung. 51. Band. Münster in W. 1904. 1 V. Klasična filologija (vštevši pisatelje), arheologija in epigrafika.
427	461	Christ Wilhelm, Geschichte der griechischen Literatur. München 1905.
428	462	Schanz Martin, Geschichte der römischen Literatur. München 1904. IV. Moderna filologija (vštevši pisatelje).
429	427	Aškerc Anton, Mučeniki. Ljubljana 1906.
430	533	Bcneš-Trebizsky Vacslav, Blodne duše. Ljubljana 1889.
| 431	523	Cankar Ivan, Ob zori 1903.
432	531	Časnikarstvo in naši časniki. Ljubljana 1884
433	516	Dialog/ti italiani, tedeschi e sloveni etc. Raccolti da G. Premru Gorizia 1905.
434	479	Dumas Aleksander, oče, Grof Monte Cristo. 1,—3. del. Gorica 1906.
435	478	— Trije mušketirji. Gorica 1904.
436	522	— sin, Dama s kamelijami. Preložil dr. Ivo Šorli. Gorica.
437	509	Finžgar F. S., Divji lovec. Ljubljana.
438	469	Frenssen Gustav. Jörn Uhl. Berlin 1905.
439	456	Frischauf Johannes, Der Alpinist und Geograph Eduard Richter, Laibacli 1905.
440	441	Frey A., Wörterbuch der deutschen und russischen Sprache. Leipzig.
441	481	Gangl Engelbert. Iz luči in teme. Ljubljana 1897.
442	424	Gorky Maxym, Nachtasyl. München 1903.
443	420	Govekarjeva Minka, Ruska moderna. Ljubljana 1905.
445	511	Gregorčič Simon, Job in psalem 118. Gorica 1904.
446	502	Halevy Ludovik, Dnevnik. Ljubljana. 1886.
447	425	Hauptmann Gerhart, Die Weber. Berlin 1905.
448	432	Heinemann Karl, Goethe. Leipzig 1899.
449	445	Hugo Victor, Dreiundneunzig. Wien 1875.
46	52	Ibsens sämtliche Werke in deutscher Sprache. Zv. X. Berlin.
47	125	Jagii Vatroslav, Archiv für slavische Philologie. I in II. letnik. Berlin 1876, 1877.
450	503	Jelinek Eduard, Ukrajinske dume. Ljubljana 1888.
451	495	Jesenko Dragotin, Pesmi. Ljubljana.
452	508	Jurčič J., Listki I. Maribor 1872.
453	528	Koristka. Ljubljana 1905.
454	527	Kralj Matjaž, Zgodovinska povest. Ljubljana 1904.
455	524	Kveder-Jelovškova Zofka, Iskre. Praga 1905.
456	525	— Zofka, Ljubezen. 1901.
457	426	Landsberg H., Hermann Sudermann Berlin 1806.
458	467	Larousse, le petit dictionaire illustre. Paris 1906.
459	483	Literatur, die, Sammlung illustrierter Einzeldarstellungen, herausgegeben von Georg Brandes. 23 zvezkov. Berlin.
460	526	Loti Pierre, Islandski ribič. Prevel Fran Sturm. Gorica 1904.
461	449	Marn J., Jezičnik. 21., 22., 25.—30. leto. 8 zvezkov. Ljubljana.
462	418	Medved Anton, Poezije. Ljubljana.
463	448	Mefodievskyj jubilejnyj sbornik. Varšava 1885.
464	423	Melitz Leo, Theaterstücke der Weltliteratur. Berlin und Leipzig.
465	477	Meško Ksaver, Ob tihih večerih. Ljubljana 1904.
466	431	Meyer R. M. Deutsche Literatur des 19. Jahrhunderts. . Berlin 1900.
467	429	Mielke Hellmuth, Der deutsche Roman des 19. Jahrhunderts. Berlin 1898.
468	437	Minor Jakob, Lessings Jugendfreunde. Berlin und Stuttgart.
469	438	Fabeldichter, Satiriker und Popularphilosophen des 18. Jahrhunderts. Berlin und Stuttgart.
470	439	- Das Schicksalsdrama. Berlin und Stuttgart.
471	475	— Goethes Faust. 2 zvezka. Stuttgart 1901.
472	454	Johann Georg Hamann. Frankfurt a. M. 1881.
473	428	— Neuhochdeutsche Metrik. Strassburg 1893.
474	433	— Schiller. Sein Leben und seine Werke. 2 zv. Berlin 1890.
475	513	Minor-Sauer, Studien zur Goethe-Philologie. Wien 1880.
476	529	Murnik Rado, Buček v strahu.
477	434	Nagi - Zeidler, Deutsch - österreichische Literaturgeschichte. Hauptband. Wien 1899.
478	473	Ozvald, dr. K., Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij. Gorica 1905.
479	443	Pavič Armin, Historija dubrovačke drame. Zagreb 1871.
480	436	Piper Paul, Die älteste deutsche Literatur bis um das Jahr 1050. Berlin und Stuttgart.
481	471	Poc/ilin Marko, Tu malu besedishe treii jesikov. Das ist etc. Laibach.
389	400	Prevodi iz svetovne književnosti. 2. zv. Beneški trgovec, poslovenil Oton Zupančič. Ljubljana 1905.
482	532	Razne pripovedke. Ljubljana 1890.
483	507	Regali Josip. Reliefi. Ljubljana 1905.
484	446	Rozman-Kersnik, Testament. Narodna igra s petjem. Ljubljana 1906.
485	482	Sardenko Silvin, V mladem jutru. Ljubljana 1903.
486	499	Schellender, Irene von, Rojenica. Dresden-Blasewitz 1906.
487	467	Scherer Wilhelm, Aufsätze über Goethe. Berlin 1900.
4t8	453	Schlegel Friedrich Seine prosaischen Jugendschriften. Herausgegeben von J. Minor. 2. zv. Wien 1882.
489	470	Schmidt Frich, Charakteristiken. 2 zv. Berlin.
409	452	— Goethes Faust in ursprünglicher Gestalt. Weimar 1899.
491	413	Schmitt, I. A E., Novyj karmanyj russko-nemeckij slovar. Leipzig 1867.
492	515	Shakespeare William, Julij Cezar. Poslovenil Oton Zupančič. Gorica 1904.
493	510	— Romeo in Julija. Poslovenil Ivan Cankar. Gorica 1904.
494	530	Sienkiewicz Henrik, Brez dogme. Gorica 1904.
495	472	— Križarji. Gorica.
496	474	— Mali vitez. Ljubljana 1902—04.
392	371	— Potop. II. del. Gorica.
497	444	Sime James -Strodtman Adolf, G. E. Lessing. Ein Lebensbild. Berlin 1878.
498	442	Slike iz svjetske književnosti. 2. 4. zv. Zagreb 1894 -96.
499	486	Šašelj Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. I. Rudolfovo 1906.
500	517	Šenoa A., Karamfil s pesnikovega groba.
501	504	Theuriet Andre, Undina. Ljubljana 1887.
502	422	Tolstoi, Macht der Finsternis. Halle a. S.
319	281	Trdina Janez. Zbrani spisi. II. del. Ljubljana 1904.
503	520	Tuma Ferdo Lev, V znamenju življenja. Kamnik 1905.
504	518	Turgenjev I. S., Nov. Ljubljana 1882.
505	519	— Otci in sinovi. Ljubljana 1887.
506	514	Ulrich von Winterstetten, Leiche u. Lieder. Herausgegeben von J. Minor. Wien 1882.
507	416	Večernice Slovenske. 57. zv. Celovec 1905.
! 230	229	Venec slovanskih povesti j. Zv. IX. Gorica 1905.
508	435	Walther von der Vogelweide. Gedichte. Herausgegeben
		von Lachmann. Berlin 1891.
509	512	Wolfram von Eschenbach, Parzival und Titurel. Heraus-
		gegeben von Karl Bartsch. Leipzig 1875—76.
510	521	Za resnico. Uredil Andrej Orehek. Ljubljana 1904.
511	440	Zupitza, Studien des mittelhochdeutschen. Berlin 1901.
		VII. Splošno jezikoslovje (o).
		VIII. Popis zemlje, dežel in narodov
	•	s preHIstorijo, etnografijo in statistiko.
512	480	Aškerc Anton, Izlet v Carigrad. Ljubljana 1904.
513	506	Beg Ante, Slovensko-nemška meja na Štajerskem. Ljub-
		ljana 1905.
514	409	Kramer Ernst dr. Das Laibacher Moor. Laibach 1904.
I 515	419	Vošnjak Bogumil, Na razsvitu. Ljubljana 1906.
IX. Zgodovina
(izvzemši avstro-ogrsko) s pomožnimi znanostmi (n. pr. palaeografijo, heraldiko, numizmatiko,
kronologijo i. t. d.)
516	490	Danneberg Hermann, Grundzüge der Münzkunde. Leipzig
		1899.
517	491	Holtzinger ü., Registratur- und Arcliivkunde. Leipzig 1883.
518	492	Keller Alfred, Leitfaden der Heraldik. Berlin.
519	410	Rakuša Fran, Slovensko petje. Ljubljana 1890.
520	493	Wattenbach W., Anleitung zur griechischen Palacographie.
		Leipzig 1895.
521	494	— Schriftwesen im Mittelalter. Leipzig 1896.
X.	Zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije in posameznih
kronovin.
522	421	Andrejka Jernej, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec 1904 05.
523	501	Ilešič, dr. Fr. Iz borbe med ilirsko in madžarofilsko stranko 1. 1848/49. Maribor 1906.
524	447	Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 1. knjiga. Ljubljana 1902.
525	411	Schivizhoffen, Schiviz von, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz 1905.
526	414	Tomek-Jemeršič, Povjest kraljevine češke. Zagreb 1899.
XI.	Matematika.
527	534	Vega Georg Freiherr von, Logaritmisch-trigonometrische
		Tafeln. I. und II. Band. Leipzig 1814.
528	535	Mehler F. G., Hauptsätze der Elementar-Mathematik. Berlin
		1892.
520	536	Stolz Otto, Vorlesungen über allgemeine Arithmetik. Leip-
		zig 1885 — 86.
X//. Prirodopis.
530	468	Kraepelin K., Beziehungen der Tiere zu einander und zur Pflanzenwelt. Leipzig 1905. XIII. Fizika (z astronomijo in metereologijo), kemija.
531	498	Freybe Otto, Praktische Wetterkunde. Berlin 1906.
532	500	Hollemann A. F., Lehrbuch der anorganischen Chemie. Leipzig 1906.
533	463	Meyer R., Jahrbuch der Chemie. 14. letnik. Braunschweig 1904. XIV. Lepe umetnosti (z risanjem in deskriptivno geometrijo).
534	459	Jahrbuch für Zeichen- und Kunstunterricht. Hannover 1905.
! 535 1	466	Kuhlmann Fritz, Der Mensch als Gegenstand des Schulzeichenunterrichtes. Dresden-Wien 1905.
536	465	— Museum und Zeichnen. Dresden-Wien.
XV. Stavbarstvo (o).
XVI Gospodarstvo in poljedelstvo (o). XVII. Trgovina, kupčija, obrti, različno (o).
Od teh knjig so darovali:
G. Pegan Alojzij, c. kr. notar v Idriji, št. 471.
G. Plečnik Andrej, realčni učitelj v Idriji, št. 413.
Ravnateljstvo c. kr. realke v XIV. okraju na Dunaju, št. 450.
G. Aleksander Seitl, c. kr. rudniški blagajnik v pok. v Idriji, št. 534, 535, 536, Učiteljska knjižnica šteje koncem šolskega leta 1905/6: 536 del v 1124 zvezkih in 985 izvesti).
B. Dijaška knjižnica.
Varih: Oskar Kamenšek.
Dijaška knjižnica se je pomnožila za 71 del, oziroma 143 zvezkov, in sicer:
a)	Po nakupu:
Alešovec, Vrtomirov prstan.
Andrejka Jernej, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec 1904—5. Aškerc A., Izlet v Carigrad. Ljubljana 1893.
Baloh Ivan, Črtice. Kamnik 1905.
Berthet E., Učenke v petih delih sveta.
Bezenšek A., Slovenska stenografija. Ljubljana 1893.
Borislav, Spominski listi iz avstrijske zgodovine.
Cigler Jan., Sreča v nesreči. Ljubljana 1882.
Črni bratje.
Devčič J,, Ružiče. Zagreb 1905.
Dialoghi italiani, tedeschi del. sloveni. * Gorizia 1905.
Dominicus, Narodne pripovedke za mladino. L—III.
Dom in Svet. 18. letnik. Ljubljana 1905.
Dumas Aleksander, Trije mušketirji. Gorica 1904.
Erazem Predjamski.
Finžgar F. S., Divji lovec. Narodni igrokaz. Ljubljana.
Frisch, Mirko Poštenjakovič.
G angl E., Iz luči in teme. Ljubljana 1897.
Slava Prešernu ! 6 izvodov.
Gregorčičevim kritikom odgovor in pouk. Ljubljana 1882.
Gregorčič S., Job in psalm 118. Gorica 1904.
Fiofmann, Čas je zlato.
Ilešič Fr., Prešeren in slovanstvo. Ljubljana 1900.
Jesenko Drag., Pesmi. Ljubljana, 1904.
Keller, dr. A., Prst božji. Ljubljana 1887.
Kleinschmied O., Kaiserin Elisabeth. Linz a. d. D., 1905.
Knez Črni Juri.
Knjižnica za mladino. 28 zvezkov po 2 izvoda.
Kočevar F., Mlinarjev Janez, slovenski junak. Celje 1905.
Koder A., V gorskem zakotju. Novo mesto 1901.
Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1906. Celovec 1905.
Koci A., 100 narodnih legend. Ljubljana 1897.
Šaljivi Jaka. I —II.
Kredba, Izdajalca domovine.
Lažnjivi Kljukec.
Leban J., Pri Vrbovčevem Grogi.
Loti Pierre, Islandski ribič. Gorica 1904.
Maron, krščanski deček z Libanona. Ljubljana 1900.
May Karl, Reiseerzählungen. 30. Band. Und Friede auf Erden. Freiburg i. B. Mayer M., Mučenci. Ljubljana 1903.
Merhar A., Marjetice. Ljubljana 1902.
Meško Ksaver, Ob tihih večerih. Ljubljana 1904.
Mladinska knjižnica. 2 zv. Ljubljana 1900.
M u sä us, Repoštev.
Najdenček ali Pravični se tudi živine usmili.
Naselnikova liči.
Naš dom. Zbirka povesti i. t. d. I,-—V. snopič v 3 zvezkih. Celje.
Nedeljko Fr., Maksimilijan I., cesar mehikanski.
Nikolaj Zrinjski.
Oglenica ali hudobija in nedolžnost, Celovec 1894.
Parapat J., Robinzon starši. Celovec 1904.
Pellico Silvio, Moje ječe. Ljubljana 1905.
Potovanje v Liliput.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uredil A. Kalan. 3 zvezki. Ljubljana.
Regensberger F., Custozza und die Verteidigung von Südtirol 1866. Stuttgart 1904. Fiozman-Kersnik, Testament. Ljubljana 190G.
Sardenko Silvin, V mladem jutru. Ljubljana.
Schalk G., Deutsche Heldensage. Stuttgart
Schwab Gustav., die Helden des Trojanischen Krieges. Berlin.
die schönsten Sagen des klassischen Altertums. Leipzig. Shakespeare W., Hamlet. Gorica 1899
Julij Cezar. Gorica 1904.
Romeo in Julija. Gorica 1904.
Sienkiewicz H., Križarji. Gorica.
Mali vitez. Ljubljana.
Potop. Gorica.
Slovenske večernice. 57. zv. Celovec 1905.
Spillmann J., Povesti. 6 zvezkov.
Žrtev spovedne molčečnosti. Cleveland (Ohio).
Sašelj J., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 1. Rudolfovo 1906. Šenoa A., Karamfil s pesnikovega groba.
60 malih povesti.
Šmida Krištofa spisi. XIII.—XIV. zv. Rudolfovo.
Šreknik E., Krištof Kolumb. Zgodov. roman. Ljubljana 1896.
Tisoč in ena noč. Ljubljana 1902.
Tiun Lin, kitajski morski ropar.
Tomšič J., Peter Rokodelčič. Ljubljana 1880.
Trošt Ivo, Pri stricu. Ljubljana 1898.
Trstenjak A., Slovensko gledališče. Ljubljana 1895.
D., V delu je rešitev.
Perne Jules, Abenteuerliche Reisen. 51.—53 zv.
Vrabl Rud., Božično darilo. Vstajenje. Ljubljana 1900.
Vrhovnik J., Sv. Ahacij. Ljubljana 1903.
Vrtec 1889—1905. 17 letnikov.
Zöhrer F., Lebensbilder aus Österreich-Ungarn. Linz an der D. 1905.
Zvonček. VI. leto. Ljubljana 1905.
III.—VI. letnik.
Zvon Ljubljanski. 25. letnik. Ljubljana 1905. b) Po darilih:
G. Matija Pirc, realčni učitelj:
Goethes Sämtliche Werke. 9. Band. Stuttgart. I. G. Cotta 1872.
Romuald Hribarnik, učenec II. razreda:
Devojan Mi/Jenko, Mladini. Novo mesto 1885.
Anton Sedej, učenec III. razreda:
Jelovšek Ern., Spomini na Prešerna. Ljubljana 1903.
Narodne srbske pesmi. Priredil J. Pajk. Ljubljana 1899.
Dijaška knjižnica šteje koncem šolskega leta 1905/6: 260 del v 876 zvezkih. Zavod je naročen na sledeče časopise: Naturwiss. Rundschau. — Naturwiss. Wochenschrift. — Jahrbuch der Naturwissenschaften. — Natur und Schule. — Zeitschr. f. Lehrmittel u. pädag. Literatur. — Zeitschr. f. d. phys. u. ehem. Unterricht. — Jahrbuch der Chemie.— Vierteljahrschr. f. körperl. Erziehung. — Zentralbuch f. d. gewerblichen Unterr. — Euphorion. — Zeitschr. f. deutsch. Altertum.
— Himmel u. Erde. - Zeitschr. f. d. Realschulwesen. — Zeitschr. f. d. Geographie. Natur und Offenbarung. — Stimmen aus Maria-Laach. — Körper und Geist. — Monatsschr. für das Turnwesen. — Zeitschr. für Zeichen- und Kunstunterricht. — Erdbebenwarte. — Verordnungsblatt d. Min. f. K. u. U. (2). — Laibacher Zeitung.
— Der gute Kamerad. — Stein der Weisen. — Cvetje z vertov sv. Frančiška. — Ljubljanski Zvon (2). — Dom in Svet (2). — Slovan. — Popotnik. — Zvonček.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila.
Varih: Matija Pirc.
Zbirka se je pomnožila za 48 komadov, in sicer:
Nastenske slike: Angelski most in grad v Rimu; bclvederski Apolo; umirajoč gladiator. Gablowitz, Svetovni zemljevid azimutov in razdalj iz Ljubljane [daroval c. kr. profesor A. B e 1 a r]. — Le Monnier, Jezikovna nastenska karta Avstro-Ogrske. — Fraas, Nastenske podobe za geologijo in prazgodovino (5).
— Dr. Nabelek, Nastenska podoba severnega ozvezdja. — 27 komadov starega denarja [darovali gg.: c. kr nadporočnik Fr. Beuk (23), c. kr. notar A. Pegan (1) in c. kr. kancelist B. Baebler (3)]. — Zgodovinski pregled na papirnatem traku iz leta 1818 [daroval c. kr. nadporočnik Fr. Beuk].
Vseh v to zbirko spadajočih predmetov je 648.
III. fizikalni kabinet.
Varih: Julij Nardin.
Prirastek:
Rumkorff z 20 cm veliko iskrodaljo. — Univerzalni merski aparat za galvanske toke. — 2 telefonski štaciji s 4 galv. členi. — Acetilenska svetilka s 6 plameni. — Naponski regulator. — Vijugasto zrezana steklenica. — 12 Stern-steinovih nastenskih podob iz elektrotehnike. — Več orodij, priprav in reagencij. Vseh v to zbirko' spadajočih predmetov je 263.
IV. Kemiški kabinet.
Varih: Baltazar Baebler.
Prirastek:
2 svinčeni skledici. — 12 parov steklenih skledic. — 1 steklena in 10 porcelanastih skledic za izparivanje. — 2 držali. — Absorbcijski aparat. — 3 ab-sorbcijske cevi. — Aparat za proizvajanje arzena. — Tabela atomskih tež. — 54
23	čaš za kuhanje. — 31 krtač za snaženje. — 4 kapilarne steklenice. — 5 listov karborundovega platna. — Aparat za destilacijo klora. — Aparat za proizvajanje klora. — 2 kondenzacijski cevi. — 5 valjastih steklenic z odlivkom. —
10	železnih mrež. — 2 trikota s prestavljivimi kraki. — 4 trinogi. — Eksikator.
— 2 steklenici z lijem. — 5 kavčukastih obročev. — Aparat za filtrovanje v brezzračnem prostoru. — Goochova čaša za filtrovanje. — 8 stojal za filtrovanje.
— 13 lijev za filtrovanje — Lij za čiščenje živega srebra. — Prizmatična steklenica. — Steklenica z izlivkom na dnu. — 6 aparatov za proizvajanje plinov.
— 2 steklenici za čiščenje plinov. — 1 kg steklenih kroglic. — 15 okroglih steklenih plošč. — 1 kg granatov za tariranje. — 10 stiskalcev. — 5 držal za epruvete. — 13 gorilcev. — 31 steklenic za kuhanje. — 2 bireti s stojalom. — 5 pipet s stojalom. — 5 menzur. — Železen tnožnar s tolkačem. — 2 porcel. mož-narja. — 2 pnevrriatiški kadički. — 6 skledic iz žel. pločevine. — 10 steklenic za brizganje. — 2 držali za retorte. — Leseni podložki. — Termometer 360°.
— 6 lončkov iz berol. porcelana. —	Sušilna peč s	stojalom. —	Tehtnica za de-
monstrovanje. — Analitiška tehtnica. — Tehtnica	za	tariranje.	—	Uteži. —	10
klešč za lončke. — 2 pinceti. —	300 epruvet.	—	10 stojal	za	epruvete.
Papir za filtrovanje. — Etikete. —	128 steklenic	za	reagencije	in	preparate	—
223 reagencij in preparatov v steklenicah ali kositarnih posodah.
Vseh v kemiški kabinet spadajočih predmetov je 1537.
V.	prirodopisni kabinet.
Varih: Dr. Stanislav Beuk.
Prirastek:
Englederjeve nastensk'e podobe iz botanike: Cicuta virosa. — Liiium Mar-tagon. Galantus nivalis. — Medicago sativa. — Trifolium pratense. — Rosa canina. — Fragaria vesca. — Pirus malus. — Prunus Cerasus. — Calluna vulgaris. Primula elatior. — Rubus Idaeus. — Aesculus Hippocastanum. — Eu-phorbia Chyparissias. — Matricaria Chamomilla. — Raphanus sativus. Brassica Napus. — Zea Mays. — Salix Caprea. — Orchis maculata. — Corylus Avellana.
— Hordeum sativum. — Canabis sativa. — Gentiana lutea. — Acer platanoides.
— Alisma plantago. — Arum maculatum. — Carex flava. — Scirpus lacustris.
— Caltha palustris. — Viscum album. — Vitis vinifera. — Polygonum fagopyrum.
-	Daphne Mezereum. — Avena sativa. — Triticum sativum. — Picea excelsa.
Pinus silvestris. — Juniperus communis. Larix decidua. — Colchicum au-tumnale. — Nymphaea alba. Nuphar luteum. — Viola odorata. — Gossypium herbaceum. — Althaea officinalis. — Tilia ulmifolia. — Quercus pedunculata. — Humulus Lupulus. — Linum usitatissimum. — Fagus silvatica. — Papaver Rlio-eas. — P. somniferum. — Pisum sativum. — Tulipa Gesneriana. Dianthus Cary-ophyllus. — Ranunculus acris. — Sambucus nigra. — Datura Stramonium. -Hyosciamus niger. — Centaurea Cyanus. — Thea Chynensis. — Coffea Arabica.
— Digitalis purpurea. — Vinca minor. Campanula patula. — Valeriana officinalis.
— Nicotiana Tabacum. — Polyporus fomentarius. Hydnum repandum. Clavaria aurea. Cantarellus cibarius. — Marchantia polymorpha. Mnium undulatum. Ly-copodium clavatum. Equisetum pratense. — Aspidium filix mas. — Morchella esculenta. Tuber aestivum. Choiromyces meandriformis. Lycoperdon gematum.
— Boletus scaber. B. edulis. Amanita muscaria. — Atropa Belladona. — Ribes Grossularia. — Cichorium Intybus. — Beta vulgaris. — Fraxinus excelsior. —
Solanum tuberosum. —• Syringa vulgaris. — Pliaseolus multiflorus. — Cocos nu-cifera. — Lamium maculatum.
89 mikroskopiških preparatov steljčnic in iz anatomije rastlin.
Axtur palumbarius (daroval veleposestnik Gruden). — Foetorius ermineus (daroval c. kr. notar A. Pegan). — Spirographis Spallancanii. — Acherontia Atropos, biologija (darovala tvrdka Sirk in Spadinger). — Equus Caballus, zadnja noga, okostje. — Anodonta mutabiiis, živčevje. — Torzo, razložljiv. — Vella spirans. — Salpa Forskalii. - Fringilla domestica. — Pljuča, zdrava in jetična. —• Triton cristatus, razvoj, — Lacerta viridis, situs. — Gallus domesticus, razvoj. — Sepia ofiicinalis, situs. — Mus decumanus, situs. — Želodec prežveko-valčev. — Tropidonotus, razvoj. — Sphaercchismus granularis, situs. —- Esox lucius, situs. — Mus decumanus, živčevje. — Esox lucius, dvojna injekcija. — Vi-pera berus, situs. — Rliizostoma pulmo. — Musca domestica, razvoj. — Anatomija očesa. Bos taurus. — Spermophilus citilus, dvojna injekcija. — Pfurtscheler-jeve podobe: Apis, Aster, Sykon, Taenia, Tropidonotus, Hirudo, Unio, Hydra, Anthea, Euspongia, Mustelus, Astacus, Corallium, Mollusca, pregled.
Prirodopisna zbirka šteje vseh predmetov 3635.
VI.	Učila za geometrijo.
Varih: Julij Nardin.
Zbirka šteje koncem šolskega leta 1905/6: 24 geometriških modelov, 1 predložno zbirko in 25 komadov risalnega orodja,
VII. Učila za prostoročno risanje in lepopisje.
Varih: Vincencij Levični k.
Zbirka se je pomnožila za 62 modelov iz mavca za figuralno risanje in za
24	risalnih predlogov.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 4 predložne zbirke za lepopisje, 19 predložnih zbirk za prostoročno risanje, 8 modelov iz žice, 1296 majhnih in 28 velikih lesenih modelov, 81 modelov iz mavca, 9 risalnih priprav, 40 metuljev, 15 školjk, 19 posod, 6 mozaiških plošč, 41 modelov za pouk v perspektivi in dve knjigi.
Vlil. pregled	vseh zbirk.
1. a) Učiteljska knjižnica: del 536, zvezkov 1124, izvestij 985.
b)	Dijaška knjižnica: del 260, zvezkov 876.
2. Zemljepisna in zgodovinska zbirka : stenskih zemljevidov 59, aparat ov 9, knjig
slik 194, novcev 65, diapozitivov 185, okvirov 136.
3. Fizikalna zbirka: aparatov 179, orodij,	priprav, podob in knjig 84.
4. Kemiški kabinet: aparatov, orodij in	priprav 1166, kemikalij 367,	tabel	in
knjig 4.
5. Prirodopisna zbirka: iz zoologije 1293,	iz botanike 7803, iz mineralogije	386
komadov in 153 priprav in orodij.
6. Učila za geometrijo: modelov 24, predložnih del, risalnega orodja 25.
7. Učila za prostoročno risanje in lepopis: 1666 komadov.
8. Podobe za nazorni nauk: 51.
9. Petje: 2 harmonija, 1 akord, piščalka.
56
VI.
Statistika.
1.	Število.
j Koncem šolskega leta 1904/5 .
| Začetkom šolskega lera 1905/6 | Med šolskim letom vstopilo
j Vseh skupaj torej sprejetih Med njimi:
Na novo sprejetih in sicer:
Na podlagi sprejemnega izpita . . Iz nižjih razredov premeščeni . .
Repetentov.............................
j Zopet sprejetih in sicer:
Iz nižjih razredov premeščenih . .
Repetentov.............................
Med šolskim letom izostali . . . .
Število učencev koncem šol. leta 1905/6 Med njimi:
| Javnih učencev .............................
1	Privatistov................................
2.	Po rojstnem kraju (domovini).
Iz Idrije..................................
! , idrijskega okraja.........................
s Kranjskega sicer.........................
„ Primorskega..............................
„ Koroškega................................
I	, Štajerskega..............................
z Nižje Avstrijskega.......................
I	iz Amerike.................................
Skupaj .
3.	Po materinščini.
j Slovenci....................................
Nemci......................................
Skupaj .
4.	Po veri.
Katoličani (latinskega obreda) vsi
6.	Po starosti.
9	let starih............................
10.........................................
11	„  ...................................
12 . , ....................................
13 „	.	............................
14 .	,	............................
15 .	»	............................
Odnos
1 33; 49	39 43 2	43 37 1	33 30	29 27 2	24 2	144 161 : 7
50	45	38	30	29	26	168
	9		1	1	1	12
35 :	2	2	—	1	2	6
—	3	1		3	4	11
		18	24	24	18	19	103
5	11	11	5	1	—	28
5	2	1	—	5	3	11
45	43	37	30	24	23	157
45	43	37	30	24	23	157
			'						
26	26	21	14	9	13	83
7	2	2	2	2	2	10
4	7	3	5	8	3	26
7	7	9	9	4	3	32
—	—	—	—	1	1	2
1	1	1			—	1	2
—	—		—	—	—	1
—		1				1
45	43	37	30	24	23	157
43	43	37	30	23	23	156
2	—	—		1	—	1
45	43	37	30	24	23	157
45	43	37	30	24	23	157
1	_									1
7	1									8
13	6									6
14	10	6							16
7	13	6	3					22
3	8	16	3	5			32
	5	6	13	4	2	30
45	! 43	34	19	9 57	2	| 107
Realčni razred
I.	: II. III. IV. V.
Sku-
paj
	CT3 -5— =— ‘	 ca	■ Realčni razred					Sku-
	a_	I.	II.	III.	IV	V.	paj
Prenos .	I ! 45	43	34	i 19	9	2	107
16 let starih		—	—	3	6	8	3	20
17 , . 		—	—	—	4	4	5	13
18		—	—	—	) —	2	8	10
19		—	—		1	—	2	3
20							1	1
21 . , 			—	_	—	1	1	2
25 , . 						-	1	1
Skupaj .	45	43	37	30	24	23	157 |
6. Po bivališču starišev.							
Iz Idrije in najbližje okolice ....	: 34	26	21	17	11	15	190
Od drugod		n	17	16	13	13	8	67 j
Skupaj .	45	43	37	30	24	23	157 I
7. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1905/6 jih je dobilo:							
Izpričevalo I. reda z odliko ....	2	1	—	1	—	2	4
I		31	31	33	20	23	14	121
II		10	8	3	6	1	4	22
III		2	1	—	1	—	__	2
Ponavljalni izpit se je dovolil ....		2	1	2	—	3	8
Dodatni izpit se je dovolil		—	—	—	—		—	—
Neizprašani		—				—			— i
Skupaj . b) Dodatek k šol. letu 1904/5:	45	43	37	30	24	23	157
Ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih Izpit je prebilo:	—	5	3	4 ♦	3	—	15
Povoljno	:	—	3	3	4	3	—	13
Nepovoljno (ali pa jih ni prišlo) .	—	2	—	—	—	—	2
Tedaj je končni po sl e d ek za šol. leto 1904/5. Dobilo jih je:							
Izpričevalo I. reda z odliko .... j	■ —	3	2	—	2			7
1		26	23	25	24	24	—	96
n		3	10	15	6	3	—	34 !
m. 			4	3	1	3	—	—	7 1
Skupaj . J	33	39	43	33	22	—	144
8. Denarni prispevki. Po sklepu mestnega zastopa z dne 2. julija 1901 ne plačujejo učenci do pieklica nikakih pristojbin in tudi ne j šolnine. 9. Udeležba pri pouku neobveznih predmetov.							
Petje	 10. Ustanove.	18	23	11	12	7	9 j j	62
Število štipendistov .......	1	1	—	—	—	—	2
Skupni znesek ustanov	1	186 1	200	—	—	—	— I	386
58							
Podpora učencev.
Podporno društvo za dijake na realki v Idriji.
Društveni namen je podpirati potrebne učence idrijske realke ter jim tako omogočiti študije. Ogromna večina staršev, ki pošilja svojo deco v realko, je delavskega — rudarskega stanu. Po krajevnih razmerah hranijo in pošiljajo svoje otroke z manjšimi ali večjimi težavami v šolo, popolnoma nemogoče bi jim pa bilo plačevati šolnino ali kupovati drage šolske knjige. Mestna občina se je odpovedala z ozirom na to dejstvo šolnini, in podporno društvo je prevzelo v prvi vrsti skrb za šolske knjige in druge potrebščine.
Z vsakim novim razredom bo treba novih šolskih knjig, izdatki v tem oziru bodo postali šele potem manjši, ko bo zavod izpopolnjen. Dotlej mora omejiti društvo svoje delovanje večinoma le na ta način podpiranja. Razširilo bi svoje delovanje na druge prepotrebne podpore le potem, ako si pridobi novih dobrotnikov, ki to omogočijo.
Pokrovitelj društva postane, kdor plača enkrat za vselej 100 K; društveni ki plačujejo naenkrat ali v obrokih 10 K na leto; podpornik postane vsak, kdor društvu kaj daruje.
Člani odbora za šolsko leto 1905/6:
Dr. Stanislav Beuk, realčni ravnatelj, predsednik;
Andrej Plečnik, realčni veroučitelj, predsednikov namestnik;
Matija Pirc, realčni profesor, tajnik;
Valentin Lapajne, trgovec in posestnik, blagajnik;
Dr. Jan. Stverak, c. kr. rudniški nadzdravnik, namestnik;
Frančišek Šinkovec, c. kr. rudniški paznik, namestnik;
Jan Gruden, veleposestnik, pregledovalec računov;
Karel Svoboda, c. kr. rudniški svetnik, pregledovalec računov.
Zaznamek prispevkov p. n. pokroviteljev, društvenikov in podpornikov kakor tudi vseh drugih dohodkov društva od zadnjega poročila z dne 10. julija 1905 v kronološkem redu do 16. junija 1906:
Vončina J., mag. svetnik v Ljubljani, 10 K. — Mušič J., c. kr. davkar v Kamniku, 10 K. — Levičnik V., profesor, 10 K. — Pirnat M., profesor v Kranju, 10 K. — Lapajne Št., c. kr. okr. glavar v Postojni, 5 K. — Pečirer Št., c. kr. paznik, 4 K. — Ciniburk F., knjigovezec, 10 K. — Mestna občina idrijska 1000 K.
—	Lazar F., trgovec v Sedlu, 10 K. — Gangl E., učitelj na realki, čisti prebitek dij. koncerta 200 K. — Tratnik M., mizar, 10 K. — Penco Kl., c. kr. rudniški oskrbnik, 10 K. — Lapajne P., trgovski poslovodja, 10 K. — Novak J., c. kr. učitelj, 10 K. — Gruden J., c. kr. paznik 10 K. — Gangl E., učitelj na realki, 10 K. — Vidic F., c. kr. rudniški oficijal, 10 K. — Kogej S., mestni uradnik, 10 K. — Pegan A., c. kr. notar, 10 K. — Perko A, c. kr. deželni živinozdravnik, 10 K. — Pirc M., profesor, 10 K. — Baebler B., profesor, 10 K. — Bajželj Iv., profesor, 10 K. — Nardin J., profesor, 10 K. — Dr. Beuk S., ravnatelj, 10 K. — Lapajne Franja, trgovka, 10 K. — Tavzes Fr., not. kandidat,’ 10 K. — Novak J., občinski tajnik, 10 K. — Kogovšek J., posestnik, 10 K. — Sicherl J., posestnik v Logatcu, 20 K. — Kobal M., posestnik, 10 K. — Tschemernigg J., predstojnik c. kr. rudnika v Kitzbühlu, 10 K. — C. kr. poljedelsko ministrstvo 300 K —•
Gruden J., veleposestnik na Jeličnem vrhu, 10 K- — Lapajne Dr., profesor, 10 K.
— Levičnik V., profesor, 10 K. — Nardin J., profesor, 10 K. — Pegan A. c. kr. notar, 10 K. — Pirc D., c. kr. lekarnar, 10 K. — Plečnik A., profesor, 10 K. — Rupnik J., posestnik, 10 K. — Svoboda K., c. kr. rudniški svetnik, 10 K. - Šebenik J., c. kr. paznik, 10 K. — Šotola J, c. kr inšpektor, 10 K- — Dr. Stveräk J., c. kr. rudniški nadzdravnik, 10 K. — Treven Val., trgovec, 10 K. — Trček Marija, posestnica, 10 K. — Likar Marija, posestnica, 5 K. — Šinkovec Fr., c. kr. paznik, 5 K. — Didič F., posestnik, 2 K 50 vin. — Dežela Josipina, posestnica, 2 K 50 vin. — Gangl E., učitelj na realki, 5 K. — Gostiša Ferd., trgovec,
2	K 50 vin. — Kenda P., c. kr. skladiščnik, 7 K 50 vin. — Kobal A., gostilničar,
2	K 60 vin. — Lapajne Fani, trgovka, 2 K 50 vin. — Lapajne Marija, trgovka'
2	K 50 vin. — Novak J., c. kr. učitelj, 2 K 50 vin. — Paa J , posestnik, 2 K 50 vin. — Dr. Papež E., c. kr. rudniški zdravnik, 2 K 50 vin. — Šepetavec J., mestni župan, 5 K 50 vin. — Trpin Jos., c kr. paznik, 2 K 50 vin. — Bajželj Iv., profesor, 4 K. — Dr. Beuk S., ravnatelj, 4 K. — BaeblerB., profesor, 4 K. — Baebler B., c. kr. kancelist, 4 K. — Baebler L., c. kr. učitelj, 2 K. — Gabron V., mesar, 2 K.
— Kamenšek O., profesor, 4 K. — Kenda L, mestni uradnik, 3 K. — Koršič J., c. kr. rudn. svetnik, 3 K. — Dr. Mencej J., profesor, 4 K. — Nagode F., posestnik, 3 K.
— Novak A., c. kr. šolski vodja, 3 K. — Novak O., c. kr. učitelj, 2 K — Dr. Ogo-reutz R., c. kr. sodni pristav v Novem mestu, 2 K. — Pirc M., profesor, 4 K. — Pre-lovec F., posestnik, 3 K. — Rogelj Fr., dež. dacar, 2 K. — Sturm H., 3 K. — Štraus M., posestnik, 3 K. — Vidic F., c. kr. rudniški oficijal, 3 K. — Zazula J., c. kr. kontrolor v pokoju, 2 K. — Burnik J., c. kr. nadpaznik, 3 K. — Kavčič Marija, c. kr. šolska voditeljica, 3 K. — Kos H , posestnik, 2 K. — Krapš A., c. kr. davkar, 2 K.
— Mačkovšek A., c. kr. šolski sluga, 2 K. — Šuntar Iv., distr. zdravnik, 2 K. — Lapajne Mici, c. kr. učiteljica, 3 K. — Arko M., dekan, 10 K. — Turk J., posestnik,
10	K. — Knap A., c. kr. paznik, 10 K. — Gangl E., čisti dobiček dij. koncerta, 100 K.
— Kos Fr., kavarnar, 1 K. — Neimenovani, 1 K. — Bajt Iv., obč. sluga, 5 K. — Kavčič J., c. kr. paznik, 5 K. — Vidmar J., 2 K. — Krapš J., 2 K. — Rejc J., 5 K. — Vehar J., 3 K. — Mrovlje J., 3 K. — Šinkovec J., 4 K. — Kranjska hranilnica v Ljubljani, 50 K. — Križman J., nuč. v Dornbergu, 20 K. — Smole J., trgovec v Logatcu, 6 K. — Martelanc Cv., podjetnik v Barkovljah, 20 K. — Albreht Ivana, 1 K.
— Vončina Frančišek, 5 K. — Koler J., 5 K. — Vončina J , mag. svetnik v Ljubljani,
5	K. — Dr. Gruntar R., odvetnik v Tolminu, 10 K. Mlekuž A., posestnik v
Bovcu, 10 K. — Lapajne Val., trgovec, 10 K. — Kos Fr., kavarnar, 10 K.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu društva in podpiranih učencev vse p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se usoja priporočati društvo še nadaljni naklonjenosti vsem prijateljem mladine.
VIII.
Najvažnejši odloki c. kr. šolskih oblasti.
1.	Odlok c. kr. naučnega ministrstva z dne 5./VII. 1905. št. 23.775, ki se z njim dovoljuje, da se mestna nižja realka začetkom šolskega leta 1905/6 razširi v višjo realko. Dotični odlok slove v dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu z dne 28. VII. 1905, št. 10.967, na mestno županstvo v Idriji tako-le:
60
„Njegova prevzvišenost, gospod minister za nauk in bogočastje, je z ukazom z dne 5.j7. 1905, št. 23.775, privolil, da se mestna nižja realka v Idriji začetkom šolskega leta 1905j6 razširi v višjo realko, in sicer tako, da se zaporedoma aktivirajo višji razredi. Obenem je dobil c. kr. deželni šolski svet pravico, da, če se zakoniti pogoji izpolnijo, dovoli otvoritev višjih razredov. Dalje je njegova prevzvišenost odobrila ustanovno listino kakor tudi predloženi učni načrt, tega pa z izpremembo, da se vpelje slovenski učni jezik le za tiste posamezne učne predmete višje realke, za katere so aprobirane, v slovenskem jeziku že spisane učne knjige, oziroma šele tedaj, ko se take knjige spišejo . . . Sicer se je načeloma pripoznalo, da proti slovenskemu učnemu jeziku ni nobene zapreke . . .
2. Odlok c. kr. naučnega ministrstva z dne 19./1. 1906. št. 1173, ki se z njim raztegne pravica javnosti s pripoznanjem reciprocitetnega razmerja na V. razred.
3. Odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 16 /V. 1906, št. 2273, ki se z njim dovoljuje otvoritev VI. razreda na mestni višji realki v Idriji.
4. Odlok e. kr. naučnega ministrstva z dne 16. I. 1906, št. 47.887, ex 1905, ki določa izpremembe v učnem načrtu za verouk y prvih štirih razredih.
5. Odlok c. kr. naučnega ministrstva z dne 3. X. 1905, št. 34.759, ki dovoljuje porabo Kržičeve: Ceikvene zgodovine kot učno knjigo za veroznanstvo v V. razredu.
6. Odlok c. kr deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 16./V. 1906, št. 1949, ki določa, da se zvezki za naloge koncem leta vzamejo učencem
IX.
Kronika.
15. julija : Vpisovanje v I. razred.
14. septembra: Vpisovanje v pripravljalni razred.
15. septembra: Vpisovanje v I. razred; 16. septembra sprejemni izpiti.
16. septembra: Vpisovanje v H., III, IV. in V. razred.
19. septembra: Ponavljalni izpiti.
18. septembra: Začetek šolskega leta 1905/6 s slovesno službo božjo
4.	oktobra: Zavod se udeleži na imendan Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., po kateri se je zapela cesarska pesem.
18.	oktobra: Učenci gredo k izpovedi in 19. oktobra k sv. obhajilu.
28.	oktobra: Zavod priredi Prešernovo slavnost; slavnostni govor govori E. Gangl; učencem se razdeli knjižica Slava Prešernu, ki jo je nakupilo za vse učence mestno županstvo idrijsko.
20. novembra: Zavod se udeleži spominske maše za Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto.
4.	decembra do lO.t. m.: C. kr. deželni šolski nadzornik Frančišek Hubad nadzoruje zavod.
8.	decembra: Pod vodstvom E. Gangla prirede učenci zavoda koncert v prid Podpornemu društvu.
10.	februarja: Razdelitev izpričeval za I. polletje.
14. februarja: Pričetek II. polletja.
26. marca: Učenci gredo k izpovedi in 27. t. m. k svetemu obhajilu.
7.	aprila: Pod vodstvom E. Gangla prirede učenci zavoda koncert v prid Podpornemu društvu.
6.	in 7. maja: Majnikov izlet: Pripr. in I. razred v Godovič, II. razred v Žiri, III. in IV. razred v Postojno, V. razred na Bled in v Ljubljano
12.	junija: C. kr. strokovni nadzornik za prostoročno risanje, Herman Lukas nadzoruje pouk iz risanja.
14. junija: Zavod se udeleži procesije sv. Rcšnjega telesa.
22.	junija: Zavod se udeleži procesije sv. Ahacija.
25.	junija: Učenci gredo k izpovedi, 26. junija k sv. obhajilu.
2., 4. in 6. julija: Knezoškofijski komisar za verouk in bogoslužne vaje, č. g. dekan Mihael Ark o, nadzoruje pouk iz veroznanstva.
14.	julija: Sklep šolskega leta z zahvalno sv. mašo; razdelitev izpričeval.
Zavod je izgubil v šolskem letu dva učenca, ki ju je ugrabila prezgodnja smrt: Pivk Valentin, učenec pripravljalnega razreda, je umrl 6. oktobra 1905, in Jurman Ivan, učenec 4. razreda, umrl 12. junija 1906.
X.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
Letošnje šolsko leto je bilo zelo deževno. Igrišče, ki ga je prepustilo .Olepševalno društvo“ dijakom v uporabo, leži ob reki Idrijci ter je deloma zelo močvirno. Zato se je moralo jeseni igranje na prostem popolnoma opustiti. Da bi se pa tudi v tem letu zadostilo odloku c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 13. septembra 1890, št. 19.907, glede telesne vzgoje šolske mladine, se je uvedla takoj v jeseni prostovoljna telovadba v III., IV. in V. razredu. Telovadilo seje v vsakem razredu po 2 uri na teden, in sicer vaje, predpisane v učnem načrtu za posamezne razrede.
V zimskem času so se učenci drsali na javnem drsališču zunaj mesta. Ker je bilo zimsko vreme dokaj ugodno, so imeli učenci dovolj prilike tudi to telesno vajo zadostno gojiti.
V poletnem času pa se je pričelo igranje na prostem zaradi deževnega vremena šele v mesecu juniju. Igralo se je v prostih popoldnevih v torek, četrtek in soboto. Učenci višjih razredov so igrali Lawn Tennis, Kroket, Žoganje z loparjem in Žoganje z nogo. Učenci nižjih razredov pa Roparji in orožniki, Žoganje z loparjem, Svinjko in Boj za trdnjavo. Potrebno orodje za igranje je nabavilo ravnateljstvo.
V zimskem času so obiskovali učenci kopališče v realčnem poslopju. To obsega 20 pršnih kopeli z gorko vodo. Kopanje se je vršilo pod nadzorstvom dveh članov učiteljskega zbora. V letnem času pa so se kopali učenci v Idrijci in Zali ter se tudi urili v plavanju.
Da so se zamogle učne sobe med odmorom prezračevati, so zapuščali učenci med glavnim odmorom ob 10. uri ddpoldne svoje sobe in so ostajali v tem času o lepem vremenu na dvorišču, v deževnem pa na koridorih.
Koliko učencev se je udeležilo posameznih telesnih vaj, kaže naslednja preglednica:
Razred				0 d	t e h	j e t	i 1 o		
	Število učencev	pri igranju	°/ / u	drsalcev	0 ' / 0	kolesarjev	0 / , 0	plavačev	| 0 0
Pripravljalni	45	20	44-4	5	111	—		16	355
I.	43	32	76 7	10	23 2	5	lt-6	28	65 1
II.	37	27	729	10	27	1	27	15	405
III.	30	21	70	16	53-3	10	333	19	63-3
IV.	25	19	76	10	40	13	52	18	716
V.	23	15	65 2	10	435	12	52-1	8	347
Skupaj	203	134 l	661	61	30	41	20i	104	51 ‘2
X.
Imenik učencev
koncem šolskega, leta 1005/6. (Debeli tisk znači odličnjake.)
Pripravljalni razred.
1. Bernik Ivan, Idrija.
2. Bras Marij, Solkan.
3. Bras Oton, Kastav.
4. (Bratuš Anton, Čepovan.)
5. Cigoj Henrik, Cesta.
6	Eržen Ferdinand, Idrija.
7. Eržen Jožef, Jelični vrh.
8. Gabrovšek Jožef, Idrija.
9. Gruden Mihael, Idrija.
10. Horvat Jožef, Idrija.
11. Jazbar Anton, Idrija
12. Kavs Vladislav, Skrilje.
13. Kenda Ivan, Idrija.
14. Kobal Frančišek, Vrhpolje.
15. Kogej Anton, Idrija.
16. Kogej Peter, Idrija.
17. Koler Frančišek, Idrija.
18. (Kristan Frančišek, Idrija.)
19. Križman Stanislav, Dornberg.
20. Lampe Frančišek, Idrijski log.
21. Lapajne Miroslav, Idrija.
22. Lazar Ignacij, Sedlo.
23. Likar Frančišek, Vojsko.
24. Močnik Anton, Srednja Kanomlja.
25. Mrovle Ivan, Idrija.
26. Novak Ivan, Idrija.
27 Nussböck Viktor, Zagorje.
28. Pcčirer Julij, Idrija.
29. Perico Klement, Ljubno.
30. (Petrovčič Rafael, Idrija.)
31. Pirc Frančišek, Idrija.
32. (f Pivk Valentin, Idrija.)
33. pl. Premerstein Ivan, Jelični vrli.
34. Rijavec Ivan, Idrija.
35. Rupnik Friderik, Idrija
36. Rupnik Srečko, Idrija.
37. Semič Ivan, Šturje.
I.
1. Bonča Ivan, Idrija
2. Bratuš Frančišek, Idrija.
3. Brejc Avguštin, Idrija.
4. Dekleva Vladimir, Pulj.
5. Ferjančič Frančišek, Kostanjevica.
6. Gostiša Matevž, Žiri.
7. Grum Ludovik, Idrija.
8. Hammerlitz Rudolf, Radovljica.
9. Hirš Alfonz. Stras.
10. Jereb Frančišek, Idrija.
11. Jurjavčič Janez, Idrija.
12. Jurman Anton, Idrija.
13. Jurman Ivan, Idrija.
14. Kavčič Anton, Idrija.
15. Korenčan Milan, Vrhnika
16. Kumer Alojzij, Idrija.
17. Kumer Jožef, Idrija.
18. Lapanja Ferdo, Slap.
19. Leban Ignacij, Idrija.
20. Lipužič Alojzij, Idrija
21. Mačkovšek Frančišek, Idrija.
22. Martelanc Gustav, Barkovlje.
23. Mlekuž Oskar, Bovec.
II.
1. Berginec Srečko, Serpenica.
2. Bonča Ludovik, Idrija.
3. Božič Pavel. Idrija.
4. Bratina Jožef, Otlica.
5. Brzin Karel, Ljubljana.
6. Burnik Frančišek, Idrija.
7. Cotič Julij, Trst.
38. Starec Vladimir, Lokva.
39. Sterguljec Stanislav, Begunje.
40. Šinkovec Ferdinand. Sp. Idrija.
41. Šinkovec Frančišek, Idrija.
42. Šinkovec Ivan, Idrija.
43. Šotola Jaroslav, Idrija.
44. (Tsclieinernigg Leopold, Rabelj.)
45. Turk Ivan, Idrija.
46. Trpin Karel, Idrija.
47. Vidmar Ivan, Črni vrh.
48. Vončina Anton, Idrija.
49. Vončina Vincencij, Idrija.
50. Zajec Venceslav, Plužnje.
razred.
24. Mohorič Frančišek, Idrija.
25. Mohorič Valentin, Idrija.
26. Negode Bogdan, Sv. Ivan.
27. Novak Gabriel, Idrija.
28. (Nussböck Viktor, Zagorje.)
29. Oblak Karel. Idrija.
30. Pahor Frančišek, Prvačina.
31. Pivk Leopold, Idrija.
32. Poka Ludovik, Žužemberk.
33. Poženel Anton, Idrija
34. Rejic Frančišek, Idrija.
35. (Sabec Ivan, Trst)
36. Sancin Ernest, Škedenj.
37	Smole Daroslav, Logatec.
38. Sonc Stanko, Tržišče.
39. Šinkovec Frančišek, Idrija,
40. Tomec Janko, St. Vid.
41. Trošt Ciril, Ig.
42. Turk Vladislav, Idrija.
43. Vehar Anzelm, Idrija.
44. Vončina Anton, Idrija.
45. Vončina Rajko, Idrija.
razred.
8. Čeferin Karel, Idrija.
9. Črnota Ivan, Pirnica.
10. Čuk Stanislav, Idrija.
11. Ferjančič Fortunat, Idrija.
12. Gabrovšek Frančišek, Idrija.
13. Hribarnik Romvald. Voglarji.
14. Kandare Frančišek, Dane.
15.	Krapš Anton, Idrija.
16- Krasna Filip, Idrija.
17. Kunc Jožef, Logatec
18. Kuštrin Alojzij, Roče.
19. Makuc Frančišek. Idrija.
20. Mazzi Emil, Novi Jork.,
21. Medica Milan. Št. Peter.
22. (Novak Anton, Idrija.)
23. Paljk Leopold, Žablje.
24. Pivk Ivan, Idrija.
25. Pivk Štefan, Idrija.
26. Podobnik Anton, Idrija.
27. Prelovec Henrik, Idrija.
28. Punčuh Ludovik, Sp. Idrija
29. Ravter Friderik, Tolmin
30. Samec Ivan, Gabrije.
31. Stubelj Radovan, Šmarje.
32. Šinkovec Ivan, Idrija.
33. Šinkovec Viktor, Idrija.
34. Tavzes Ivan, Idrija.
35. Vončina Ferdinand, Idrija.
36. Vončina FVančišek, Idrija.
37. Vončina Jožef, Idrija.
38	Vončina Valentin, Idrija.
1. Bevk Peter, Cerkno.
2. Erjavec Frančišek, Idrija.
3. Ferjančič Frančišek, Vipava.
4. Japelj Frančišek, Gobernice.
5. Jurman Ivan. Idrija.
6. Kanduč Valentin, Idrija.
7. Karče Adalbert, Lokva.
8. Kavčič Alojzij, Idrija.
9. Kenda Henrik, Idrija.
10. Levstek Božidar, Idrija.
11. Likar Frančišek. Idrija.
12. Mlekuž Adolf, Bovec.
13. Paa Rudolf, Idrija.
14. Pahor Bogdan, Renče.
15. pl. Premerstein Maks, Tolmin.
III.	razred.
16. Radovič Anton, Nabrežina,
17. Seljak Anton, Idrija.
18. Sedej Anton, Dole.
19. Strel Bogomir, Otlica.
20. Šmid Frančišek, Železniki.
21. Šušteršič Bogomir, Kropa.
22. Tavzes Rafael, Idrija.
23. Teršar Jožef, Logatec.
24. Thaler Emil, Idrija.
25. Tratnik Ivan, Idrija.
26. Troha Frančišek, Lokva.
27. Ušaj Just, Sv. Križ.
28. Vidmar Tomaž, Idrija.
29. Vončina Frančišek, Idrija.
30. Vončina Valentin, Zadlog.
IV.
1. Baloh Štefan, Idrija.
2. Bizjak Filip, Gorica.
3. Gruden Jožef, Idrija.
4. (Jurman Ivan, Idrija f)
5. (Jurman Matej, Idrija.)
6. Korče Ivan, Hotederšica.
7. Lapajne Frančišek, Idrija.
8. Lapajne Ivan, Idrija.
9. Mihevc Anton, Logatec.
10. Mikuž Frančišek, Idrijski log.
11. Novak Frančišek, Idrija.
12. (Novak Ivan, Idrija.)
13. Oražem Viljem, Ribnica.
14. Pelhan Ignacij, Idrija.
15. (Pivk Ivan, Idrija.)
razred.
16. (Rupnik Frančišek, Idrija.)
17. Rus Frančišek, Št. Vid.
18. Schweiger Janko, Črnomelj.
19. Slejko Makso, Žablje.
20. Stržinar Frančišek, Vrhnika.
21. Stubelj Milan, Šmarje.
22. Suttner Ferdinand, Gorica.
23. Štrempfel Ludovik, Idrija.
24. Tavzes Mihael, Idrija.
25. Tominec Albin, Polhov gradeč.
26. Tschemernigg Roman, Sv. Valburga
27. Turk Frančišek, Idrija.
28. Turnher Robert, Travnik.
29. Vidmar Ivan, Idrija.
V.	razred.
1. Bajt Jožef, Idrija.
2. Dežela Avgust, Idrija.
3. Ferjančič Kornelij, Celovec.
4. (Flander Alojzij, Idrija)
5. Fux Karel, Metlika.
6. Habe Matej, Vojsko.
7. Ipavec Rafael, Idrija.
8. Jereb Ivan, Idrija.
9. Kavčič Evgen, Idrija.
10. Kavčič Frančišek, Žiri.
11. (Klinar Konrad, Kropa.)
12. lvoler Ivan, Idrija.
13. Kos Anton, Idrija.
14. Krulej Ernest, Laški trg.
15. Lapajne Adolf, Idrija.
16. Lapajne Srečko, Idrija.
17. Lipužič Malija, Idrija.
18. (Minatti Viljem, Studcnec.)
19. Pavšič Rudolf, Gorica.
20. Prelovec Valentin, Idrija.
21. Rus Srečko, Št. Vid.
22. Terpin Jožef, Idrija.
23. Turk Anton, Novi kot.
24. Uršič Jožef, Štorje.
25. Weiß Frančišek, Idrija.
26. Zorn Avgust. Sv. Križ.
X.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1906 7.
Šolsko leto 1906/7 se prične dne 17. septembra.
Za sprejem učencev veljajo te-le določbe:
a) Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljalni razred, naj sc oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 16. septembra od 8.—12. ure osebno pri ravnateljstvu ter dokažejo z rojstnim (krstnim) listom, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti ali ga še izpolnijo v letu 1906, nadalje da so dovršili z dobrim uspehom III. razred ljudskih šol. Čitati in pisati morajo znati slovenski in nemški. Sprejem bo za vse začasen; pri komur se bo razvidelo v prvih šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljalni razred ter se vrniti v ljudsko šolo.
b) Učenci, ki žele na novo vstopiti v I. razred, noj se oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 15. septembra od 8.—12. ure osebno pri ravnateljstvu ter naj z rojstnim (krstnim) listom dokažejo, da so že izpolnili deseto leto svoje starosti ali ga izpolnijo še v letu 1906. Oni, ki so doslej pohajali ljudsko šolo, naj se izkažejo z izpričevalom, obsegajočim rede iz verouka, učnega jezika (slovenskega in nemškega) in računstva.
Vsi vnanji učenci se oglase lahko tudi pismeno, poslati jim je le pravočasno gori navedeni listini.
Sprejet je učenec v I. razred šele tedaj, ko je prebil z dobrim uspehom sprejemni izpit. Pri tem izpitu sc zahteva: Iz 66
verouka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih razredih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvež-banost v štirih osnovnih računskih načinih s celimi števili.
Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 16. septembra ob 9. uri dopoldne.
Ponavljati sprejemni izpit na istem ali kakem drugem zavodu ni dovoljeno.
Učenci, ki so bili sprejeti meseca julija v I. razred, naj pridejo šele k slovesni otvoritvi dne 17. septembra.
Tisti učenci, ki so dovršili z ugodnim uspehom pripravljalni razred, prestopijo brez izpita v I. real čni razred. Oglase naj se z izpričevalom dne 16. septembra dopoldne.
V vse druge razrede (II., III., IV., V. in VI.) se bodo sprejemali učenci dne 16. septembra dopoldne od 8.—12. ure. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj prineso zadnje šolsko izpričevalo; oni pa, ki hočejo na zavod vstopiti na novo, se morajo izkazati z rojstnim (krstnim) listom in z zadnjim šolskim izpričevalom, ki je na njem zaznamovan pravilno javljen odhod.
Ob vstopu ni plačati ne sprejemnine in ne drugih denarnih prispevkov.
Učenci, ki vstopijo v II. ali višji razred na podlagi sprejemnega izpita, plačajo 24 K pristojbine.
Ponavljalni in dodatni izpiti kakor tudi sprejemni izpiti za II., III., IV. in V. razred se vrše dne 15. in 16. septembra.
Na mestni realki v Idriji ni šolnine.
Redni pouk se prične v torek dne 18. septembra.
V Idriji, meseca julija 1906.
Dr. Stanislav Beuk,
ravnatelj.
Zaznamek
znanstvenih člankov v dosedanjih izvestjih mestne realke v Idriji.
L. 1901/2: Ustanovitev zavoda. Spisal ravnatelj Karel Pirc.
Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Spisal Makso Pirnat.
L. 1902/3: Kje naj postavimo mejo psihiškemu življenju v organiški prirodi? Spisal dr. S. Beuk.
Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Kratek popis novega realčnega poslopja. Spisal ravnatelj Karel Pirc.
L. 1903/4: Začetni pouk v prostem risanju na realkah. Spisal Vinko Levičnik.
t Ivan Rode. Nekrolog. Napisal M. Pirnat.
L. 1904/5: *j* Ravnatelj Karel Pirc. Nekrolog. Napisal dr. S. Beuk.
Bernoullijeva lemniskata. Spisal dr. S. Beuk. Rudniško gledališče v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Govor ob stoletnici Schillerjeve smrti. M. Pirnat. U 1905/6: Nekaj fizikalnih poizkusov. Spisal Julij Nardin.
Učni načrt za telovadbo v realkah. Napisal Iv. Bajželj.
.
■ •	,	'v
-u»%