Domoznanski oddelek $ tp 05 ll SNEŽNIK ? 2012 I 070(497.12 Ilirska Bistrica) gg jlillIIIIIIB C0BISS 0 0 BANKA KOPER AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX • št.: 264 Bistriški bioplinarni odklopili vodo Dne 13.9.2012 je potekala izredna seja občinskega sveta občine Ilirska Bistrica na temo delovanja bioplinarne podjetja Bio futura d.o.o., ki jo je sklical župan Emil Rojc. Na sejo so bili poleg občinskih svetnikov in občinske uprave vabljeni tudi direktor Bio future Igor Zmazek, predstavnik Novih idej in inšpektorica za okolje Anamarija Surina. Poleg omenjenih je seji prisostovalo še približno 20 občanov, večinoma pripadnikov Novih idej, kar je sicer malo spričo dejstva, da je župan z razdeljevanjem letakov in preko družabnega omrežja Facebook pozival občane k podpori pred občinsko stavbo v čimvečjem številu.Župan je sejo začel z nekakšno insinuacijo o kriminalni združbi, ki da je omogočila izgradnjo in obratovanje bioplinarne. V tej združbi je zajel poleg lastnika bioplinarne, bivšega župana in nekaterih izvajalcev del tudi večino svojih političnih nasprotnikov. Seja Občinskega sveta se je končala s sklepom, da Občinski svet umika podporo bioplinarni, kar je sicer brezpredmetno, saj po zakonu nima konkretnih pristojnosti v tej zadevi. Tesno povezan z omenjeno sejo občinskega sveta je tudi izklop vode bioplinarni na dan izredne seje. Predstavniki Komunale so ji namreč le nekaj ur pred izredno sejo Občinskega sveta odklopili vodo zaradi neplačanih obveznosti. Kot so za časopis Snežnik sporočili iz bioplinarne, »se predstavniki Komunale pred odklopom vode pri Bio futuri niso pozanimali, ali lahko odklop povzroči kakšne težave ali posledice v proizvodnem procesu oz.druge nevarnosti, temveč so meni nič, tebi nič odstranili vodomer in cevi. Pri tem so odklopili tudi hidrantno omrežje, namenjeno gašenju požarov. Ker je bioplinarna objekt srednje do višje požarne ogroženosti, so s tem povzročili veliko požarno ogroženost«, pravijo na Biofuturi. Glede na to, da je župan večkrat pozival vodstvo Komunale, naj bioplinarni odklopi vodo,je jasno, daje bil odklop vode zgolj nabiranje političnih točk župana pred izredno sejo. NAPAČEN OGLAS V ČASOPISU SNEŽNIK Obveščamo vas, da je v prejšnji številki časopisa Snežnik (št.263) prišlo do napake pri oglasu za vozilo Renault Fluence. Oglas je brezpredmeten, pravilen je samo oglas za Renault Clio. V imenu časopisa Snežnik in v imenu podjetja Trgo ABC se vam za nastalo napako opravičujemo in prosimo za razumevanje. • vw» ob bo*#« pi veg» od 4wh pogojev. Stotak!00.000 tiUDtti.dacia.si j Zanesljiva. Ne glede na vse. DACIA L 0 D G Y: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,2 - 7,11/100 km. EMISIJE C02 109-165 g/km. DACIA L0DGY: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,2 - 7,11/100km. EMISIJE C02 109-165 g/km S TiSO ABC PE KOPER 05/663 61 17 PE AJDOVŠČINA 05/364 33 02 PE POSTOJNA 05/721 28 28 PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE TOLMIN 05/388 47 00 Kava z novinarji V Parku vojaške zgodovine je 13. septembra potekala novinarska konferenca, katere osrednja tema je bila predstavitev Festival avojaške zgodovine. Obenem pa je bil del dogodka namenjen tudi projektu »Kava z novinarji« in v okviru le tega je župan Občine Pivka, Robert Smrdelj prisotnim novinarjem predstavil aktualne občinske projekte, ki so trenutno v teku oziroma se načrtujejo njiho-ve izvedbe. stran 7 PEVCI IN GODCI NA ČELJAH Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v vaškem domu Celje so ob pomoči Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica na visoki kakovostni ravni pripravile članice Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica. Prireditev, ki jo je povezoval Franc Gombač, je bila izredno dobro obiskana, ljudska pesem in ljudske viže pa so v Brkinih odmevale še pozno v noč. stran 32 Bučjada že četrtič Nizke majske temperature in poletna suša so dodobra zdesetkale bučni pridelek, kljub temu pa je bilo buč dovolj, da so organizatorji lahko izpeljali četrto Bučjado - z razstavo, programom in vsem kar sodi zraven. stran 32 Nini zmaga na Češkem 15. septembra je na Češkem potekalo pomembno mednarodno tekmovanje »International Traditional Karate Tournament for Children and Adults- International Cup 2012«. V kategoriji Kata deklice (kategorije 2) je članica Karate kluba Oldersi in reprezentantka Slovenske zveze tradicionalnega karateja, NINA PAVLOVIČ, že na prvi reprezentančni tekmi osvojila zlato. stran 32 380 1 rabljenega nakita in investicijskega zlata! ni, Sežani, Ilirski Bistrici in Ljubljani. www.ilirika.si/zlato C HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ d, 0.0. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 * AVTO KLEPAR NADOMESTNO VOZILO * * AVTO LIČAR AVTOVLEKA - 24ur * * CENILNO MESTO TRGOVINA * * POPRAVILA PO TOČI ™ ^ SERVIS * NAJHITREJŠA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! N O jfaniom V spomin V IMENU PEVSKEGA ZBORA »DRAGOTINA KETTEJA« SPOMIN PREZGODAJ LIPA JE POSLEDNJIČ ODCVETELA, PREZGODAJ UTIHNIL JE TVOJ TENORSKI SPEV, V ŽALOSTI TE JE SPREMLJALA VSA OKOLIŠKA DEŽELA, KER SI NENADNO V VEČNI MIR ODŠEL. NAJ RAHLA ZEMLIA TVOJ GROB POKRIVA, ZAPUSTIL SVOJ ZNAČAJ SI V SPOMIN, TVOJ DRUŽABNI SMEH, KI VEDNO ZLO RAZKRIVA, NAJ TA MISEL PREŽIVETIM BO V OPOMIN. NEKDANJI PEVEC SOTENORIST FRANC SILA Ilirska Bistrica, dne 12.9.2012 zanimivosti... _______________________________________________________Letnik XX, št. 264 Kotiček Radia 94 POLETJE NA RADIU 94 JE BILO NAJ POLETJE Tudi letošnjih devet tednov poletja je popestrila naša akcija Naj poletje, ki.smo jo začeli z izborom najbolj slastnega sladoleda, zaključili pa z najbolje pripravljeno poletno prireditvijo. Malo je lokalov, kjer še vedno sami pripravljajo sladoled. Eden takšnih je slaščičarna Majlont v Postojni, kjer je dober sladoled že tradicija in tudi letos ste njihovo ledeno slaščico ocenili kot najboljšo v regiji. V sosednji Pivki pa, kot zatrjujete, pripravljajo najboljši hiter prigrizek. To je burek, ki smo ga seveda poskusili tudi mi in moramo reči - res je odličen! Najbrž si ga večkrat privošči tudi Peter Ženko iz pivške knjigarne in papirnice Sponkca, za katerega pravite, da je najbolj prijazna oseba za pultom. Vsekakor je prejel največ vaših glasov. To sušno poletje so se še posebej izkazali gasilci, zato ni čudno, da ste med naj prostovoljci največkrat izpostavljali prav njih. Največ glasov, pravzaprav rekordno število glasov pa je nabral Boštjan Triler, poveljnik PGD Postojna. Letos smo se, ker imajo stranišča pomembno vlogo v naših življenjih, spet spomnili tudi na te skrite kotičke, ki na javnih mestih niso vedno tako urejeni, kot bi si želeli. Pa ste jih vseeno kar nekaj navedli kot vzorne, med njimi pa je še posebej izstopalo stranišče ob Predjamskem gradu v Predja- Aostojtv* NTfr 91,1 -107,1 Mhz Skupaj zR% mi. Turisti se že leta radi ustavljajo tudi v Gostilni in Pizzeriji Čuk v Postojni, ki si je letos prislužila plus za lepo urejeno teraso. Če gredo skozi Pivko proti morju, pa si oči z veseljem napasejo tudi na prelepem cvetju ob vodometu na krožišču, ki ste mu prisodili naziv za naj zasaditev javnega objekta. Za to, da boste poskusili naj kulinarično specialiteto v regiji, pa se boste morali vsaj malo potruditi - to so namreč štruklji, ki jih pripravljajo v koči na vrhu Snežnika. In kot kaže, vam tekne tudi krompir. Na vse mogoče načine ga že več kot 30 let pripravljajo na Krompirjevi noči, ki so jo poslušalci Radia 94ocenili kot najbolje organizirano poletno prireditev. Zmagovalcem vseh devetih tednov bomo priznanja podelili na tradicionalni prireditvi Ona ali on, ki bo januarja v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami. Obvestila OOPZ Ilirska Bistrica OBJAVA NAROČIL NIŽJE VREDNOSTI Na spletni strani Ministrstva za obrambo www.mors.si je objavljeno povabilo k oddaji ponudb, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve oz. 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostorje vzpostavljeno spletno mesto za zbiranje ponudb za naročanje blaga, storitev in gradenj z ocenjeno vrednostjo, ki je večja od 12.500 EUR brez DDV. MIKROKREDITI DO 25.000 EUR Gre za Evropski mikrofinančni instrument Progress, ki ga financira Evropska komisija in Evropska investicijska banka. Upravlja ga Evropski investicijski sklad, v Sloveniji pa pri tem sodeluje le Volksbank d.d. Mikro podjetniki (podjetje, ki zaposluje manj kot 10 oseb in katerega letna bilančna vsota ne presega 2 mio EUR) lahko najamejo kredit v višini največ 25.000 EUR. Skrajni rok zapadlosti je 22. december 2019. Podjetniki lahko kredit zavarujejo z menicami, poroštvom lastnika, nepremičnino ali z menicami in poroštvom fizičnih oseb. Eden izmed pogojev za najem kredita je, da podjetje posluje najmanj eno celo koledarsko ali poslovno leto. Obrestne mere so fiksne in znašajo 6% letno za kredite zavarovane z nepremičnino in 7% letno za »bianco kredit« (zavarovanje z menicami ali poroštvom fizičnih oseb). Kreditojemalec dobi moratorij na odplačilo glavnice najmanj do 31. 12.2013. Obresti se plačujejo na mesečni ravni, glavnico pa lahko obročno ali v enkratnem znesku ob zapadlosti kredita. Kreditojemalec ne sme biti plačilno nesposoben ali v stečajnem postopku. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH Nov zakon je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 57 dne 27.07.2012. Po doslej veljavnem zakonu je bil določen najdaljši plačilni rok 120 dni, po novem pa je ta rok lahko tudi daljši, če se tako pisno sporazumeta stranki. Še naprej pa velja, da v kolikor plačilni rok ni dogovorjen, velja zanj 30 dnevni rok. Še naprej velja obvezni pobot, s tem, da se po novem v obvezni pobot vpišejo obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota. Obvezni pobot pa ne velja za obveznosti, ki so zavarovane z instrumenti za zavarovanje plačil, obveznosti, ki ne presegajo 250,00 EUR, obveznosti do povezanih družb, v primeru, če je upnik prenesel obveznost na osebo, ki opravlja odkup terjatev v povezavi s svojo glavno dejavnostjo, v primeru, če poteka v zvezi s tem spor pri sodišču ali bo obveznost prenehala v skladu z vnaprej dogovorjeno verižno kompenzacijo ali pisnim dogovorom med dolžnikom in upnikom. Novost zakona je tudi, da bo lahko upnik v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova, pridobil podatke o dolžnikih, ki so v večstranski pobot prijavili denarne obveznosti do upnikovega dolžnika, s čimer bo upnik pridobil potrebne podatke za izvršbo na dolžnikove terjatve. Uzakonjen je nov vrednostni papir »izvršnica«. To je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se zaveže plačati določen denarni znesek. Upnik jo lahko predloži v izvršitev banki, pri kateri ima dolžnik račun. Banka vsebinsko ne presoja ali je upnik upravičen terjati dolg. Z izvršnico bo preko sodišča upnik lahko posegel tudi na drugo premoženje dolžnika in sicer po sistemu verodostojne listine. Oglasi Trgovina A3-moda Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica 05 / 90 368 48 [Ps, tcIC af « Im 1'! c, jP9 I JT|nftk2| iJl liliiuu MlLmt VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MES, Pooblaščeni prodajalec ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME 4> SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PAKETI: • POVEZANI 120-12 € • POVEZANI 400 -18 € • POVEZANI 2000 - 23 € • POVEZANI 2400 - 30 € • POVEZANI 4000 - 45 € • ITAK DŽABEST - 15 do 30 let starosti + PETKA INSTANT INTERNET i*ak • NEOMEJEN DOSTOP 29 EUR •5 GB 19 EUR r NOPfcv Rozmanova ulica 2 4e' g’v."V,E-}c; POLETNI g00.^00 in 15°°-19°” ZIMSKI 800 - 12°° in 15°° -1800 SOBOTA 900 - 12°“ 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si Časopis Snežnik Izdajatelj: ISSN 1318-3656 Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Snežnik je vpisan v razvid Bojan Oblak medijev pri Ministrstvu za Uredništvo: kulturo, pod zaporedno Časopis Snežnik, Bazoviška številko 347. ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net 040 / 888-452 Tisk: Delo d.d. - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 30.09.2012 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Letnik XX, št. 264 ne prezrite - aktualno... ŽUPANOVE SPLETNE FRED USTAVNE SODNINEP O zapletih pri imenovanju nadomestnega člana občinskega sveta v Ilirski Bistrici smo pred časom že poročali. Ko je že kazalo, da je zgodba končana, seje zaplet šele dodobra začel. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo Ustavno sodišče. Po odstopu občinske svetnice Občine Ilirska Bistrica Jerice Strle januarja letos, župan ni poskrbel za izpeljavo postopka za potrditev mandata nadomestnega svetnika Igorja Štembergerja. Do potrditve njegovega mandata, ki ga je dobil na najbolj demokratičen način, na neposrednih volitvah, bi lahko prišlo na dva načina. In sicer po običajni poti preko občinske volilne komisije, ki pa je Občina Ilirska Bistrica nima že od maja 2011, saj ji je takrat potekel mandat. Druga od možnosti pa je tožba na upravnem sodišču. V času od odstopa občinske svetnice župan ni niti poskusil vzpostaviti novo občinsko volilno komisijo. Župan, ki občinske svetnike oz. liste zastopane v občinskem svetu pozove k predlaganju kandidatov za člane občinske volilne komisije, le tega ni storil. To je storil le enkrat še pred odstopom občinske svetnice in prejel 5 predlogov, kar je popolnoma dovolj, da bi se občinska volilna komisija (sicer v nepopolni sestavi) lahko konstituirala. Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc do danes Občinskemu svetu ni dal v potrditev mandatov predlaganim petim članom občinske volilne komisije, niti ni liste zastopane v občinskem svetu pozval k dodatnim predlogom, kot to običajno stori v podobnih primerih. Tako Občina Ilirska Bistrica že več kot leto dni (od maja 2011) deluje brez Občinske volilne komisije, organa, ki je obvezen v sestavi lokalne skupnosti. Zaradi navedene situacije se je nesojeni nadomestni svetnik Igor Štemberger poslužil druge možnosti. Na Upravno sodišče je vložil tožbo in sodišče je ugotovilo, da je Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc s tem, ko 'po prenehanju mandata občinski svetnici Jerici Strle ni poskrbel za izvedbo postopka za potrditev Igorja Štembergerja za člana Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, tožniku kršil ustavno pravico, da bi v občinskem parlamentu zastopal svoje volivce. Upravno sodišče mu je potrdilo mandat občinskega svetnika. Župan seje na odločitev Upravnega sodišča pritožil in Vrhovno sodišče v Ljubljani je sodbo razveljavilo. V obrazložitvi so zapisali, da so sodbo zavrgli, ker je bila tožba vložena prepozno. Po njihovi razlagi bi moral tožbo vložiti v osmih dneh odkar je županu potekel rok, da z odstopom seznani volilno komisijo. To v praksi ni bilo izvedljivo, saj nadomestni svetnik nikakor ni mogel vedeti, ali je župan o odstopu obvestil to komisijo ali ne. Štemberger je za mnenje, kako naj pride do na volitvah pridobljenega svetniškega mesta, povprašal sektor za lokalno samoupravo na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Sekretar na ministrstvu dr. Roman Lavtar in vodja službe za lokalno samoupravo Nevenka Vratanar sta v odgovoru podala dve pomembni ugotovitvi. Po veljavni zakonodaji, mora občinska volilna komisija, ki ji je med volitvami potekel mandat, svoje delo z že razpisanimi volitvami zaključiti. Ker gre v navedenem primeru v bistvu za ugotavljanje izida volitev, katere je razpisala še stara volilna komisija, bi le ta morala kljub prenehanju njenega mandata ugotoviti, kdo je po odstopu občinske svetnice postal nadomestni svetnik. Le tega volilna komisija ni storila, saj je o odstopu svetnice župan Emil Rojc ni obvestil. Ne glede na to ugotovitev, pa ima Štemberger pravico vložiti ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije. To lahko stori v primeru, da sta izpolnjena dva pogoja. Zaradi ravnanja župana mu mora biti kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, ob tem pa mora prej izčrpati vsa pravna sredstva. »V vašem primeru sta oba pogoja izpolnjena«, so v svojem odgovoru zapisali na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Tradicionalna prireditev ZA NAMI JE IV. BUČJADA Nizke majske temperature in poletna suša so dodobra zdesetkale bučni pridelek, kljub temu, pa je bilo buč dovolj, da smo lahko izpeljali četrto Bučjado, z razstavo, programom in vsem kar sodi zraven. V vaškem domu so člani društva Sv. Florjan iz Dobropolj, Studenc z Gornjega Zemona, Grad z Dolnjega Zemona in Tuščak z Bača, postavili na ogled bučne jedi, aranžmaje in različne vrste buč. Poleg navedenih pa so na razstavi sodelovali še Cvetličarna Polona, Polona Čeka-da s.p. Ilirska Bistrica, Gostilna s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p. Dolenje, Cvetličarna M, Margita Gartner s.p. Ilirska Bistrica, Gostilna Povodni tnož, Velko Zidar s.p. Topole, Gostilna Pod gradom, Nataša Brank s.p. Gornja Bitnja, Go-stilna-pizzeria Škorpion, Rajko Jenko s.p. Rečica, kmetija Mhčin Alojz Volk Zarečica in varstveno delovni center Koper, enota Ilirska Bistrica. Bučne jedi za degustacijo 50 se Pripravljale na nekdanjem šolskem vrtu, kjer so pri- dno vrtele kuhalnice članice in člani KETŠD Alojzij Mihelčič in TD Ilirska Bistrica. Obiskovalci so lahko izbirali med bučnim ždrucom, pastirskim krompirjem, bučnimi mafini, bučnim koktejlom po Natašino, palačinkami z bučno marmelado, bučnimi polpeti, petimi vrstami bučnega kruha in več kot tridesetimi vrstami bučnega peciva. Sploh je bilo dogajanje za vaškim domom pestro in zanimivo. Člani Koronarnega društva Ilirska Bistrica so obiskovalce poučevali o preventivnih dejavnostih pri preprečevanju koronarnih obolenj, na stojnici Društva diabetikov iz Ilirske Bistrice pa so si obiskovalci lahko izmerili krvni sladkor in pritisk. Članice Društva podeželskih žena iz Ilirske Bistrice so predstavljale najnovejšo knjigo o starih jedeh, mojster Goti s Trojan pa hišno obrt, izdelovanje harmonik. Janja Strle, Nataša Ole-nik, Jadranka Kirn in Irena Vičič so demonstrirale veščino izdelave cvetja iz papirja in bučne cvetove tako mojstrsko izdelale, da sojih še čebele masovno obletale. Najmlajši so se zabavali v delavnicah, ki jih je vodila Suzana Vrh, nekoliko večji pa so se lepotičili v »Le-potilnici pod tjpko«. Slednjo je letos vodila učenka Srednje tehnične šole za frizerstvo Andreja Frank in se s pomočnico Barbaro Frank odlično odrezala. Novost letošnje Bučjade je bila turistična stojnica, za katero sta Petra Grl in Andreja Boštjančič ponujali različne vrste propagandnega materi- ala, buče in priložnostne spominke Bučjada 2012. Popoldanski program sta na šaljiv način povezovali Nataša Frank in Jasna Sedmak, za vedro razpoloženje pa so skrbeli Vatreni dečki iz Šapjan, harmonikar Matej Kocjančič, skupina Hit iz Račič, družinski ansambel Goti z učenci, harmonikar Martin Rojc s pevko Hano Fatur in FS Torbarji iz Postojne. Vaščani, ki so skozi vse leto skrbeli za urejanje okolja in javnih površin ter se še posebej izkazali z okrasitvijo na Bučjadi 2011, so prejeli posebno priznanje v sklopu projekta »Moja dežela-lepa in gostoljubna«. Dobitniki priznanj so: družina Pirnat, Harije 1, družina Boštjančič, Harije 63, družina Vičič, Harije 14, Marija Hrvatin, Harije 4, družina Samsa, Harije 21, družina Valenčič, Harije 81B, družina Poklar, Harije 37, družina Bo-štjančič-Škrlj, Harije 1 b, družina Kukolj-Lavrenčič, Harije 62 in Guerino Turco, predsednik KS Harije. Iskrena hvala vsem, ki ste nas obiskali, razstavljavcem, nastopajočim, vaščanom, ki so čistili in krasili vas ter pekli pecivo in vsem tistim, ki ste prireditev podprli materialno ali finančno: Občini Ilirska Bistrica, KS Harije, Cvetličarni Polona, Polona Čekada s.p., Ilirska Bistrica, Gostilni s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p., Dolenje, KD Grad Dolnji Zemon, Tapetništvu Žele, Pivka, Pizzerii Coccolo, Silva Vičič-Renko s.p., Podgrad, A-T Avtotaxi-tiskarstvo Jaka Štemberger s.p., Ilirska Bistrica, Cvetličarni Rosa, Rozi Mikuletič s.p., Kozina, Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, Stavbnemu kleparstvu David Jenko s.p., Tominje, Društvu za razvoj podeželja Ilirska Bistrica, Mizarstvu Janez Rojc s.p., Dolnji Zemon, Avtoprevozništvu Robert Hrvatin s.p., Harije in članom MŠD Harije. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji KT kolesarskega maratona v Harijah in sicer TD Ilirska Bistrica, Društvu za razvoj podeželja Ilirska Bistrica, Klubu Harije in Pokrajinskemu muzeju Koper, enota Ilirska Bistrica. KETŠD A. Mihelčič Harije _______________________Ikiiaaiš O Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Pa smo že zakorakali v jesen. Do konca leta nas ločijo le še dobri trije meseci. Morda ravno dovolj časa, da vlada pripravi, v dialogu s socialnimi partnerji, državni zbor pa obravnava in sprejme ključne reforme za rešitev Slovenije iz krize, ki še vedno kaže svoje zobe. V mislih imam seveda pokojninsko reformo in reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema in spremembo ustave v delu, ki se nanaša na referendumsko ureditev. Vse te strukturne reforme so nujne, če želimo uravnotežiti javne finance in dvigniti konkurenčnost našega gospodarstva. Danes je že vsem jasno, da je glavni vzrok za gospodarsko in finančno krizo kreditni krč, ki so ga povzročile banke z nerazumskimi odločitvami. Pri tem seveda moramo biti jasni, gre za največje slovenske banke, ki so povrh vsega še v lasti države. Vsi se seveda sprašujemo, kako smo lahko prišli v ta položaj? Odgovor je preprost. Vodstva teh bank oz. glavni ekonomski akterji so imeli nerealne ambicije, po domače bili so »požrešni« in nestrokovni, poleg tega imamo tudi neustrezen regulatorni okvir. Za krepitev zaupanja državljanov v pravno državo je nujno, da se objavi, kdo je komu odobraval najbolj problematične kredite in poskrbi, da bodo odgovorni tudi odgovarjali, kajti oni so nas spravili v ta položaj. Vsakemu je jasno, da so se mnogi s takimi, kriminalno neodgovornimi odločitvami osebno, močno okoristili, za kar so v bančnih aktih in v zakonih jasna določila in predvidene kazenske sankcije. Če bomo padli na tem izpitu, si ne bomo smeli domišljati, da smo kaj boljši od naših jugovzhodnih sosedov, ki so vsi še daleč od pravne države in hkrati v velikih gospodarskih problemih. Tako vlada kot poslanci moramo vsak po svoji strokovnosti in kompetencah odgovorno pristopiti k reševanju omenjene problematike. Na septembrski seji DZ smo tako poslanci že obravnavali Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Namen predloga zakona je minimizirati stroške ukrepov za krepitev stabilnosti bank, povrnitev sredstev davkoplačevalcev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, privatizacija bank in ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank. Za našo prihodnost sta pomembni tudi pokojninska reforma in reforma trga dela, ki se seveda dotikata prav vsakega izmed nas. Zato je seveda pomembno, da se poiščejo take rešitve, ki so sprejemljive za vse. Pri čemer se seveda pričakuje, da se vsi deležniki socialnega dialoga (tako vlada kot sindikati in ne nazadnje državljani) zavedajo zmožnosti državne blagajne in so pri svojih zahtevah razumni in preudarni. Reforma posodablja naš pokojninski sistem saj prinaša višje pokojnine, ustavlja realno padanje pokojnin, omogoča postopen prehod in zgodnejše upokojevanje industrijskih delavcev, uvaja pravičnejši in preglednejši pokojninski sistem, utrjuje medgeneracijsko solidarnost, ne zvišuje prispevkov, preprečuje pretirano obremenjevanje mladih generacij,ne krči pokojninskih, socialnih in ostalih pravic in ne uvaja nobenih radikalnih sprememb pokojninskega sistema. Pokojninska reforma bi začela veljati spomladi. Predvideva zvišanje upokojitvene starosti in več poudarka na delovni dobi. Dvig upokojitvene starosti bo postopen, do leta 2020. Trg dela v Sloveniji zaznamujejo predvsem ugotovitve o nujnosti ureditve položaja zaposlenih v rednih zaposlitvah za nedoločen čas v odnosu do začasno zaposlenih delavcev z namenom zmanjšanja segmentacije na trgu dela ter visoki stroški dela. Slovenija ima že vrsto let eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših v starosti 55-64 let. Gospodarska kriza pa je opozorila tudi na pomanjkljivosti delovne zakonodaje na področju varstva pravic delavcev, učinkovitega sistema uveljavljanja pravic delavcev ter inšpekcijskega nadzora in preprečevanja zlorab. Spremembe bodo potekale v smeri dograjevanja varne prožnosti z ustreznejšim zagotavljanjem varstva pravic delavcev, nižjih administrativnih, časovnih in stroškovnih obremenitev podjetij, učinkovitejšega izvajanja nadzora nad kršitvami in sodnega varstva. Trenutno o vsebini obeh reform potekajo usklajevanja med vladnimi predstavniki in predstavniki socialnih partnerjev (sindikati ter delodajalci) zato več o konkretnih učinkih v naslednjih številkah. Pred nami so spremembe zaradi katerih se bomo morali odpovedati marsikateri ugodnosti, bodo pa omogočile boljšo prihodnost za naše otroke. In to je naš cilj, da skupaj popeljemo Slovenijo na pot razvoja, kjer bomo imeli vsi varno, prijazno in zdravo življenjsko okolje, ki bo spodbujalo ustvarjalnost in delavnost. Kristina Valenčič Poslanka DZ O 5/irAn/.____________________ne prezrite - aktualno... Univerza za tretje življenjsko obdobje NIKOLI PRESTARI ZA UČENJE Da nismo nikoli prestari za učenje in pridobivanje znanja za življenje, kaže tudi letošnji zelo številčni vpis v izobraževalne programe Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. Člani UTŽO smo novo študijsko leto pričeli v petek, 14. septembra 2012 v Domu sta- rejših občanov Ilirska Bistrica s predstavitvijo izobraževalnih programov in prostočasnih dejavnosti za starejše. Srečanja se je udeležilo zelo veliko število članov društva. V izobraževalne programe se je poleg stalnih članov društva vpisalo tudi precejšnje število novih članov. Informativni dan je zbranim polepšala gostja, znana Slovenka gospa Magdalena Tovornik, ki je poslušalcem na zelo prijeten in zanimiv način predstavila »protokol za domačo rabo«. Da niso lepe in prijetne le počitnice, ampak da je lepo in prijetno tudi obiskovanje izobraževalnih programov, ki jih organizira Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, nam pove tudi izjava ene izmed udeleženk srečanja, ki je ob prihodu dejala, da je komaj čakala, da se zaključijo poletne počitnice in prične novo študijsko leto in druženje s člani svoje izobraževalne skupine. Njena izjava potrjuje, da slušatelji UTŽO delajo stvari oziroma obiskujejo tiste izobraževalne vsebine, ki jih veselijo, osrečujejo in jim lepšajo življenje. Dosedanje osemnajstletno uspešno delo in izkušnje, pa so tudi dokaz, da je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju ne le pomembno, ampak tudi koristno, saj z učenjem in druženjem bogatimo kvaliteto življenja starejših in prispevamo k dejavnemu staranju. Vpis v novo študijsko leto je zelo odziven in uspešen, saj se je v izobraževalne programe in prostočasne dejavnosti do sedaj vpisalo že preko 220 slušateljev. Zelo številčen je vpis v skupino spoznavajmo svet in domovino, kulturno klepetalnico, nadaljevalni tečaj angleščine in italijanščine, tečaj računalništva. Sledi tečaj nemščine in španščine. Še nekaj prostih mest je v naslednjih izobraževalnih programih in prosto časnih dejavnostih: začetnem tečaju angleščine in italijanščine, te- čaju izdelave rišeljeja, kleklanja in polstenja, skupini tega živga vse toka in tečaju homeopatije. Vpis je možen do začetka predavanj. Izvajanje vseh prej naštetih programov se začne v prvem in drugem tednu meseca oktobra. V mesecu oktobru pa je še možen vpis v programe, ki se bodo pričeli izvajati v zimskem času, in sicer v umetnostno zgodovino, tečaj restavratorstva, študijski krožek etnologije in arheologije, etnološko skupino - spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine Brkinov in okolice, študijski krožek škatlica zgodb, tečaj kreativno pisanje, tečaj eni-gmatike - ugankarstvo, amatersko dramsko skupino in pohodništvo. Za informacije v zvezi z dodatnim vpisom lahko pokličete na mobilni telefon: 041 - 77 99 81 ali sporočite po elektronski pošti na naslov: utzo. ilb@gmail.com Tudi vi lahko spremenite svoje življenje, uresničite svoje cilje in želje in se nam pridružite. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica vas pričakuje. Vljudno vabljeni. DUTŽO Ilirska Bistrica Park Škocjanske jame, 9. oktober 40. obletnica Konvencije o svetovni dediščini - pomen konvencije danes Namen posveta je v prvi vrsti obeležiti 40-letnico sprejema Konvencije o varovanju svetovne naravne in kulturne dediščine in pokazati pozitiven razvoj ter odgovornost Slovenije do izvajanja konvencije v zadnjih letih. Hkrati pa želimo slovensko stroko, javnost in politiko opozoriti na naslednje: - konvencija je pred 40 leti prvič v mednarodno pravnem dokumentu povezala naravno in kulturno dediščino; od takrat pa do danes je postalo samoumevno, da sta oba elementa dediščine nedeljiva, neločljiva in da vplivata drug na drugega. V Sloveniji se na operativni in administrativni ravni še vedno srečujemo z delitvijo na dve področji, ki včasih tudi negativno vpliva na varovanje in ohranjanje dediščine. - namen konvencije je bil in je še vedno ne le varovanje in ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, ampak tudi ozaveščanje in izobraževanje. Tudi vpisi na seznam svetovne dediščine ne morejo in ne smejo biti sami sebi namen; spremljati jih mora seznanjanje širše javnosti s potrebo po ohranjanju in trajnostni rabi nacionalne dediščine na vseh ravneh, ne le tiste, ki izpolnjuje pogoje za vpis na svetovni seznam. Posvet želi tudi opozoriti, da so meje, do katerih lahko seže konvencija s seznamom, ki se približuje tisočemu vpisu, če želi ohraniti verodostojnost. Enako velja tudi za države članice in Slovenija pri tem ni izjema, zato bo v delu posveta predstavljena tudi vrsta drugih mednarodnih konvencij in programov, s katerimi lahko prispevamo k uresničevanju cilja konvencije: varovanju, ohranjanju, ustrezni rabi ter izobraževanju o dediščini. Poudarek bo predvsem na naslednjih: biosferna območja, geoparki, mokrišča, nesnovna, dokumentarna in podvodna arheološka dediščina. Posebna pozornost bo namenjena Konvenciji o nesnovni dediščini, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2007. Pri izvajanju te konvencije Slovenija res zamuja, saj je bil šele letos vzpostavljen nacionalni register in razglašena šele prva živa mojstrovina na nacionalni ravni, kar je pogoj za mednarodno priznanje oziroma uvrstitev na seznam svetovne nesnovne dediščine. KomentmBK)bčmskega syef<— ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA? Župan Emil Rojc je v ponedeljek 10.7.2012 posredoval izjavo za javnost glede zavrnitve osnutka rebalansa proračuna za leto 2012, na nadaljevanju 13. Seje Občinskega sveta, dne 6.9.2012. V njej je s svojem že znanem načinu in slogu, za nesprejem slabo pripravljenega rebalansa, v katerem je brez utemeljitve in obrazložitve predlagal negospodarno porabo proračunskega denarja in za svoje nestrokovno delo ponovno obtožil tako imenovano opozicijo in posamezne člane Občinskega sveta, ki ne sprejemajo njegovega diktata in izsiljevanja. Z že znanim poimenskim naštevanjem članov občinskega sveta, ki ne glasujejo po njegovem diktatu, poizkuša te člane javno linčati, da bi se ustrašili javnosti in s potrditvijo njegovih predlogov prekrili njegovo negospodarno in dostikrat nezakonito delo. Vedno pa pozabi poimensko našteti in pohvaliti tiste člane Občinskega sveta, ki mu brez pripomb in vprašanj, zaradi lastnih interesov, potrjujejo njegove predloge in sklepe čeprav so negospodarni in škodljivi za našo občino. Prav bi bilo, da bi vsakokrat objavil tudi pridne člane Občinskega sveta, da bi jih občani lahko vprašali, zakaj še vedno ni na vidiku obljubljenih projektov in obljubljenih velikih europskih sredstev, katera naj bi v potokih pritekala v našo občino, saj naj jih prejšnje vodstvo ne bi znalo prinesti v Ilirsko Bistrico. Dobro bi bilo, da bi g Emil Rojc, nekateri novinarji in posamezni Občinski svetniki, lahko pa tudi občani pogledali primopredajni zapisnik med prejšnjim in sedanjim županom, pa bi lahko videli, kako pičla je bera teh sredstev in novih projektov v teh dveh letih pod vodstvom Emila Rojca in njegovih podpornikov. Kot je v izjavi za javnost napisal župan, naj bi se opoziciji mudilo na kavo, zato ni bil sprejet njegov predlagani rebalans proračuna, ki je nujen, saj bo drugače padel v vodo cel kup, po njegovem mišljenju pomembnih projektov za občino in v šolah bodo otroci v mrazu. Župan pa je pozabil povedati, da se mu kljub pomembnosti seje, dva meseca ni prav nič mudilo sklicati nadaljevanje 13. Seje Občinskega sveta, ki je bila sklicana 5.7.2012, nadaljevanje pa šele 6.9.2012. Zanj je bil bolj pomemben njegov tritedenski dopust, da se je odpočil od preutrujenosti na velikih obljubljenih projektih, ki bodo zgrajeni že v prvih dveh letih njegovega županovanja. Izgleda, da svojima dvema podžupanoma ne zaupa vodenja sej, zato dvomesečni premor. Sedaj pa se zelo mudi, da bi krivdo za svoje negospodarno delo naložil na Občinski svet, ne pa, ker bodo "OTROCI V MRAZU". Za projekte, ki so v županovem interesu, lahko župan sam prerazporedi tudi 300.000 EUR, ali pa v proračun sam vnese nov projekt vreden več kot 60.000 EUR, čeprav to ni v skladu z zakonom, za vrtec pa noče prerazporediti 40.000 EUR, ker drugače ne bimogel pljuvati po opoziciji (spomnimo se samo projekta Rozmanove ulice, ogrevanja v šoli Kuteževo, Doma na Vidmu in celega kupa manjših projektov za katere Občinski svet sploh ne ve). Sredstva za projekt vrtca, ki jih povečuje za 40.000 EUR saj tako je razvidno iz rebalansa, bi lahko planiral že v proračunu, saj ga je obljubljal že za začetek šolskega leta 2013/14, dodatna sredstva za investicije pa povečuje za za 46.000 EUR in ne za 143.680EUR, kot navaja v izjavi! Investicijska dela v šolah se izvajajo v počitnicah in ne med poukom, zato hoče verjetno župan pokriti dela za nazaj, katera so finančno prekoračena ali pa jih je sam odobril mimo občinskega sveta. Kaj se skriva pod temi dodatnimi investicijami ve le župan in njegovi prijatelji, ki izvajajo dela, ker Občinski svet ne sme o tem vedeti nič. Župan nenehno ponavlja, da bodo otroci v šolah v mrazu, ker ni sprejet rebalans, ne pove pa, da se za štiri šole sredstva za materialne stroške z rebalansom ne povečajo (Jelšane, Knežak, Podgrad in Pre-garje). Prav tako župan noče ali ne zna obrazložiti in utemeljiti, zakaj pa se je strošek ogrevanja v eni šoli v letu in pol dvignil za 80% (iz 35.000 EUR v letu 2012 na 62.000 EUR v letu 2012) in v drugi samo letos za 65% (iz 22.000 EUR na 36.000 EUR). Čeprav seje letos na tej šoli zgradila nova kotlarna na pelete, kateri naj bi strošek ogrevanja zmanjšali in ne povečali, odgovora pa Občinski svet ne dobi. Župan je ubral najbolj učinkovit način, da bi opozicija brez vprašanj potrdila in prekrila njegovo negospodarno in dostikrat nezakonito ravnanje s proračunskimi sredstvi. Zato je potrebno v javnosti ustvariti vtis, da je opozicija proti otrokom. Da pa sredi leta zmanjka več kot 50% sredstev zaradi slabega dela pa ni pomembno. Po županovi metodi dela in načinu vodenja sej, naj bi svetnik v 5 minutah, ki jih ima na razpolago razčistil dileme in nejasnosti iz proračuna, katerega prihodki so planirani v višini 23 milijonov eurov in odhodki 26. Milijonov eurov. Brez vednosti in soglasja Občinskega sveta je župan med letom spremenil večino postavk proračuna in ne le 10 kot trdi v izjavi za javnost. Predlog za podaljšanje razprave na posame- znih temah župan gladko zavrne in niti ne da na glasovanje, da bi o tem odločal Občinski svet. Če pa razprava posameznega svetnika županu ni po godu, posebno če ni iz njegove koalicije, pa izklopi mikrofon že po 1 minuti in ne po petih, ki jih ima na razpolago. Svetniki usklajujejo proračun s predlagateljem, to je županom, ne pa med seboj kot trdi župan. Predlog, da se rebalans vnaprej uskladi tudi z opozicijo, je župan na nadaljevanju 13. Seje gladko zavrnil. Po nepreverjenih informacijah, rebalans ni bil usklajen tudi s koalicijo, katera pa ga mora potrditi po diktatu župana. To naj bi bil tudi vzrok, da koalicija ponovno razpada. Župan vključuje v rebalansu tudi republiška sredstva za rekonstrukcijo potoka Bistrica, ki naj bi jih po njegovemizgubili. Republika sama izpelje javna naročila in direktno plača izvajalcu, občina pa je samo soinvestitor, zato ta sredstva ne moremo izgubiti. Če bo projekt padel, bo padel zaradi tega ker država nima denarja, tako kot so obstala dela na krožišču pri Spetiču, ne pa zaradi našega rebalansa proračuna. Počakati moramo, če bo tudi za zastoj pri Spetiču kriva opozicija. Zanimivo je, da za šolo v Podgradu in Kuteževem katere je župan obljubljal za september 2013, ne potrebujemo dodatnih sredstev. Verjetno bosta oba projekta po tihem izginila iz županovega besednjaka in iz proračuna občine, kot je v tem letu in pol že izginila sanacija Globovnika (800.000 EUR v letu 2011), izgradnja petih kanalizacij na leto, polovica Rozmanove ulice, hoteli na jezeru, polna jezera vode, ceste in mostovi do posameznih vasi, rešitev problema smeti in vprašljiv postaja tudi projekt preskrbe Obale in Krasa z vodo. Glede navedbe župana v izjavi za javnost "Svetniki (našteti so vsi, ki so glasovali proti) so brez razprave ugotovili, da je vse kar sem predlagal slabo. Barbara je mimogrede malo "popljuvala", potem so si malo ploskali, poba-sali sejnino in odšli v picerijo na kavo. In z njimi je šlo tudi 147.000 EUR dodatno pridobljenih sredstev." Županu je bilo predlagano, da osnutek rebalansa umakne iz dnevnega reda, ga v 14 dneh uskladi s svetniki in ga potem sprejmemo. Emil Rojc predloga ni hotel sprejeti, ampak je svetnike strašil in izsiljeval, da bodo otroci zmrzovali, prekinil 13. Sejo in takoj sklical 10. Izredno sejo s točko rebalans. Glede basanja sejnin, pa mora župan najprej to razčistiti s svojo koalicijo, ki dobiva sejnine precej višje kot opozicija in s svojima podžupanoma, ki dobivata po 1.000 EUR mesečnega dodatka. Opozicija je šla na kavo s svojim denarjem, župan pa je v isti lokal prišel na pivo, ki so mu jo zaradi uslug plačali njegovi priskledniki. Glede 147.000 EUR, pa se župan in krajani Bača lahko vprašajo kje je 130.000 EUR v lanskem in letošnjem letu, kot odškodnina za strelišče Bač (Pivka je sredstva dobila) in 51.000 EUR (leto 2011) republiških sredstev za gozdne ceste, katera župan Emil Rojc, kljub opozorilom in zahtevam ni hotel vključiti v proračun in so za občino trajno izgubljena. Hrušica pa se lahko vpraša, kam je poniknilo skoraj 150.000 EUR sredstev za njihovo kanalizacijo, ki so bila odobrena (730.000 EUR) pa ostala neporabljena, vaščani pa so ostali s polno torbo obljub. Da ni bila podpisana pogodba za EU - sredstva in za izvedbo, verjetno ne bi dobili niti do sedaj opravljenih del. Občani se lahko tudi vprašamo glede 400.000 EUR sredstev občinskega proračuna, ki jih bo občina vložila v rekonstrukcijo Doma na Vidmu in novo pohištvo za državne službe in potem, te opremljene prostore brezplačno prenesla v trajno last in posest države. Podobnih primerov tako gospodarskega ravnanja z občinskim premoženjem, se je v tem letu in pol, nabralo še precej. j Zadnji tak primer je prodaja Ža-bovce, kjer seje komunalno opremljeno zemljišče v mestu prodalo približno po 31 EUR za m2, stavbe in komunalne priključke pa smo kupcu podarili zastonj, kot na- ! grado. Če primerjamo to s ceno zemljišča v Kosezah, katero se bo prodajalo po 35 EUR za m2, brez priključka na vodovod, elektriko in kanalizacijo, potem lahko vidimo kako uspešno se je prodala Žabovca. To so prav gotovo unikatni primeri, kako lahko zaradi svojih osebnih interesov, interesov prijateljev ali pa zaradi nesposobnosti uničuješ premoženje občine in posredno občanov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v proračunu občine, se izpod cene prodaja vse, kar zanima prijatelje koalicije v Občinskem svetu in je še možno prodati. Da zmanjkuje finančnih sredstev sploh ni čudno, saj se ta veselo pretakajo v privatne in državne žepe. Ker nismo še niti na pol mandata je vprašanje, kaj bomo še lahko prodali v naslednjih dveh letih. Ti primeri dajejo tudi odgovor na vprašanje kdo in i zakaj je proti razvoju Ilirske Bistrice in zakaj v Ilirski Bistrici ni nikoli nič in nikoli nič ne bo zaradi prevlade interesov posameznika. Letnik XX, št. 264 iz občine Postojna... Obisk pri županu Novi prostori Prvi maturantje obiskali župana S kakšnim veseljem je župan občine Postojna Jernej Verbič sprejel maturante, ki so v postojnski gimnaziji maturirali leta 1952, je z besedo težko opisati. Je pa to hkrati tudi leto njegovega rojstva. V prijetnem druženju je župan med drugim predstavil občino Postojna in njen razvoj v zadnjih 10. letih. 20. septembra ga je obiskalo 18 maturantov, v razredu pa jih je bilo takrat 30, mi je zaupal eden izmed maturantov, Tomaž Pavšič: » Zelo smo hvaležni gospodu županu, zdaj že našemu prijatelju, Jerneju Verbiču, da nas je tako prisrčno sprejel, nadvse pa smo veseli tudi njegovega protokolarnega darila, monografije Postojna, upravno in gospodarsko središče. 60 let potem je Postojna bistveno drugačnega izgleda in je naravnost prekrasno, cvetoče mesto. A tudi spomini na takratno Postojno so lepi. Tu smo bili radi in smo se zelo dobro razumeli. Mi smo bivali še v starem dijaškem domu, prihajali pa smo od vsepovsod s Primorske, dva celo iz Trsta. Nekaj je bilo tudi vozačev, vsi pa smo se radi družili in smo bili živahna družba. Postojnska gimnazija je bila odlična, takrat je trajala osem let, bila pa je izjemnega pomena, saj je bila v povojnem času edina gimnazija na Primorskem.« Pri postojnskem županu niso bili prvič, saj so ga obiskali že pred tremi leti, obljubili pa so, da ga bodo pred koncem njegovega mandata zagotovo še enkrat obiskali. Tokrat so mu za spomin prinesli v dar fotografijo vseh maturantov iz leta 1952, pesniško zbirko Ivka Spetič-Magajne in razglednico, ki so jo maturanti sami narisali, v spomin na prvi maturantski ples v Postojni, česar se je župan nadvse razveselil in visoko ceni to darilo. pripravil: MILAN ŠTULC Moja dežela - lepa in gostoljubna Postojna je prva v Sloveniji Moja dežela " lepa in gostoljubna, je projekt Turistične zveze Slovenije, v katerem skozi vse leto ocenjujejo urejenost prostora in okolja ter gostoljubnost. Za leto 2012 bo nagrado Za prvo mesto med srednje velikimi mesti v Sloveniji Prejela Postojna, ki je v zahtevnih kriterijih prekosila vsa ostala slovenska mesta. V TZS so o projektu zapisali takole: »Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa In gostoljubna. Zato turistična društva in zveze z vse bolj zavzetim sodelovanjem občin, Podjetij in mnogih organizacij m strokovnih institucij uresničujejo vrsto programov na tem Področju. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Slednja pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje.« Župan občine Postojna Jernej Verbič, je ob tem ponosen na vse tiste v Postojni, ki so zaslužni za tak rezultat: »Postojna se tako v letu 2012 ponaša z laskavim priznanjem, kar je ne nazadnje rezultat dela vseh segmentov ob- čine Postojna, pa naj si bo društev, institucij, podjetji, turističnih organizacij, do skrbnih prebivalcev, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in so z urejenim lastnim okoljem prav gotovo bogato doprinesli k pridobitvi tega priznanja. Seveda pa levji delež pri urejanju našega okolja prispevata Hortikultura Sežana d.o.o. in Kompost d.o.o. Postojna, katerih delavce moram posebej pohvaliti. Čestitam prav vsem, ki se trudite, da je naše okolje, naše mesto lepo in urejeno ter s tem naš vsakdan lepši in bogatejši in se vam ob tej priložnosti od srca zahvaljujem. Ostanimo na tej poti.« Priznanja bo TZS podelila na 59. Gostinsko-turističnem zboru, ki bo letos 16. in 17. oktobra v Radencih. Pripravil: MILAN ŠTULC Župnijska karitas v središču Postojne Župnijska Karitas Postojna se je nedavno preselila v nove prostore na Ljubljanski cesti 1. Nova lokacija v središču mesta ima številne prednosti, predvsem lažjo dostopnost za vse tiste uporabnike, ki nimajo prevoznih sredstev. Lastnica teh prostorov je Občina Postojna, ki jih je dala v brezplačni najem. Župnijsko karitas Postojna že 22. leto prizadevno vodi gospod Marjan Geržina (tudi eden od ustanovnih članov), ki je povedal, da se stiska ljudi vse bolj poglablja in širi. V zadnjih mesecih seje število ljudi, ki potrebujejo pomoč, povečalo. » To pa pomeni, da je naše delo vse bolj potrebno in pomembno. Pri nas se oglaša okoli 300 pomoči potrebnih družin, kjer dobijo hrano, oblačila, obutev, plačamo jim kakšno položnico in priskrbimo tudi bone za nakup šolskih potrebščin, pomagamo otrokom pri prehrani v šoli ih če se le nabere dovolj denarja, plačamo tudi šolo v naravi. Naša Karitas, kot najmanjša tovrstna humanitarna enota, se nasploh trudi in veliko naredi. Letos smo ob začetku šolske- ga leta, med drugim učencem predali 800 zvezkov in za 1300 evrov bonov za nakup šolskih potrebščin. Imamo tudi stike s tujino, od koder dobivamo pomoč, seveda tudi svetujemo. Vsi sodelavci naše župnijske Karitas smo prostovoljci. Nedavno se je na lastno pobudo prijazno odzval tudi zobozdravnik, ki je pripravljen občasno nuditi manjše zobozdravstvene usluge. Sicer pa trkamo na srca občanov in prosimo, da se odzovejo in pomagajo ljudem v stiski. Naša Karitas potrebuje za svoje delo predvsem hrano, še ohranjene čevlje, posteljnino, šolske potrebščine, nahrbtnike...in seveda prav pride vsak poklonjen evro. Hvaležni smo Občini Postojna za izkazano pozornost do našega dela in za vso naklonjeno podporo. Urnik naše prisotnosti je mesečno razobešen«. Poleg tega je g. Marjan Geržina aktivno povezan tudi z Društvom upokojencev Postojna, kjer je član socialne komisije. V okviru te imajo torkova srečanja za starejše osebe. Udeležuje se jih okrog 30 oseb. Pripravila: POLONA ŠKODIČ Uredil: MILAN ŠTULC Okrogla miza ŠENTOV PROJEKT »DOMAČA OBRT POT DO ZAPOSLITVE » V petek, 14. septembra, je SENT - Slovensko združenje za duševno zdravje, v konferenčni dvorani Hotela Kras v Postojni, organiziralo okroglo mizo z naslovom »Domača obrt kot možnost zaposlitve v času gospodarske krize«. V letu 2011 je bil ŠENT namreč uspešen pri prijavi na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad. V času vse večje gospodarske krize in vse manj možnostmi zaposlovanja smo tako Šentovci prepoznali priložnost iskanja novih zaposlitev tudi v domači obrti. Ker zagovarjamo moto, da je delo najboljši zdravnik in to lahko dokazujemo tudi z vsakdanjo prakso, smo se odločili, da preko omenjenega projekta vplivamo na večjo socialno vključenost, zaposljivost in usposobljenost invalidnih oseb, predvsem oseb s težavami v duševnem zdravju in hkrati prispevamo k oživitvi dveh tradicionalnih domačih obrti - tkanja na statvah in lončarstva. Na okrogli mizi, kot zaključnem aktu projekta Domača obrt - pot do zaposlitve, v katerega je bilo vključenih kar 30 uporabnikov, od tega tri uporabnice iz enote Šent Postojna, je bilo govora o vlogi domače obrti nekoč in danes in njeni revitalizaciji, priložnostih, kijih domača obrt ponuja za zaposlovanje zlasti težje zaposljivih, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju in drugih invalidnih skupin, pozitivnih izkušnjah uporabnikov, vključenih v usposabljanje v okviru projekta, izkušnjah izvajalcev projekta in nekaterih obstoječih praksah po Sloveniji na tem področju. Glavno besedo v diskusiji je imel strokovnjak na področju poznavanja domačih obrti, etnolog, gospod profesor dr. Janez Bogataj, ki je osvetlil nekatere vidike dobre prakse na področju domače obrti in nanizal kar precej iztočnic za bodoče delo na tem področju. Med drugim smo lahko izvedeli, da gre težnja v razvoju domače obrti v smeri odpiranja centrov, v katerih bi se na enem mestu spletli vsi trije ključni elementi, izobraževanje oz. usposabljanje, izdelava in prodaja izdelkov domače obrti, kar bi pomenilo tudi najnižje stroške in dostopne cene ročno izdelanih izdelkov domače obrti. Poleg diskusije je bil najbolj slovesen del okrogle mize podelitev priznanj uporabnikom ob uspešnem zaključku usposabljanja in zahval za sodelovanje v projektu, kijih je podelila vodja projekta Barbara Dolničar skupaj z mentorico v oblikovanju izdelkov iz gline Mihaelo Klančar in Anelo Halilovič Paljanin, mentorico v tkanju na ročnih statvah. Člani ŠENTA, ki so se okrogle mize udeležili iz enot Šenta v Kopru, Postojni, Kranju in Radovljici, pa so okroglo mizo popestrili tudi s krajšimi, a suverenimi kulturnimi momenti. V preddverju si je bilo mogoče ogledati bogato razstavo izdelkov iz gline in tkanih izdelkov, kdor pa je želel, seje lahko tudi preizkusil v tkanju ali oblikovanju gline. Nenazadnje pa ni nepomembno tudi dejstvo, da je tkanim in keramičnim izdelkom uspelo pridobiti mnenje Obrtne zbornice Slovenije, da štejejo med izdelke umetnostne obrti. Zapisala: univ.dipl.soc.de/. Karin Jejčič Simčič Projekt Evropski teden mobilnosti Ob Evropskem tednu mobilnosti je v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Postojna potekalo deljenje letakov s preventivno vsebino, voznikom sojih delili prostovoljci Šolskega centra Postojna in Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne ter člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Postojna, 20. septembra pa je bil organiziran sprehod vrtčevskih otrok po ulicah mesta Postojna v spremstvu vzgojiteljic in prostovoljk Šolskega centra Postojna in Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne ter prikaz vožnje s skiroji in kolesi s strani vrtčevskih otrok in devetošolske mladine. Cilj projekta je ozaveščenost Oudi do zdravja in okolja. Sinergija, ki združuje omenjena učinka je reogoča z uporabo alternativnih virov prevoza, kot so hoja, kolo in javni promet. Letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti se glasi »Prava smer je gibanje«. Župan občine Postojna Jernej Verbič je poudaril: »Glede varnosti bi se rad zahvalil vsem, ki skrbijo in skrbite za varnost v prometu, predvsem pripadnicam in pripadnikom slovenske policije in Združenju šoferjev in avtomehanikov Postojna, ki skrbijo za vašo varnost. Za tiste, ki še ne hodite v šolo in vse tiste, ki hodijo v razne šole na postojnskem. Vsak september je bilo doslej ozaveščanje k večji varnosti odlično organizirano znotraj Evropskega tedna mobilnosti in se tu zahvaljujem strokovnim službam Občine Postojna in si želim, da bi se tudi v nadaljnjih letih skrbelo za to, da bo v največji meri poskrbljeno za varnost. Da smo pri tem res dobri je dokaz tudi lanskoletno državno priznanje. Glede okolja pa naj izpostavim, da je na nas odgovornost, v kakšnem mestu, v kakšni občini, v kakšni državi bomo živeli. Če bomo znali poskrbeti za svoj dom, za svojo hišo in vrt, za svojo ulico, bomo poskrbeli za to, da bo Slovenija res dežela na sončni strani Alp. Na nas in vas mladih je naloga, da skupaj skrbimo za okolje.« Pripravil:MILAN ŠTULC iz občine Pivka... Regijsko preverjanje REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP V soboto, 22. septembra se je v Pivki zbralo preko 120 udeležencev, ki so svoje znanje prve pomoči preverili v okviru dogodka, ki ga je organiziralo Območno združenje rdečega križa Postojna in postojnska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Občino Pivka. V otvoritveni slovesnosti, ki je potekala pred Krpanovim domov v Pivki, je pod poveljstvom Jožeta Morela, poveljnika civilne zaščite občine Pivka najprej potekal postroj ekip, zatem pa je sledil nagovor pivškega župana, Roberta Smrdelja in uradno odprtje preverjanja s strani predsednika organizacijskega odbora, Franca Šajna. Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, civilne zaščite in rdečega križa je potekalo na štirih prizoriščih po Pivki. Na vsaki izmed delovnih točkje bila uprizoritev nesreče in imitacija ponesrečencev, ki so jih udeleženci preverjanja morali čim bolje oskrbeti in ukrepati dani situaciji primerno. Svoje veščine in znanje prve pomoči je pokazalo devet ekip prve pomoči iz območja Notranjske, izven konkurence pa so skozi preverjanje uspešno prešle še štiri ekipe iz sosednje Hrvaške in ekipi iz Nove Gorice in Slovenj Gradca. Namen tovrstnih preverjanj je predvsem preverjanja utrjevati in širiti znanje za preprečevanje nesreč, če pa do njih pride, učinkovito pomagati sebi in drugim, obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo stalno usposobljenost za dajanje prve pomoči. Namen teh prireditev pa je nedvomno tudi med obiskovalci vzbuditi zanimanje za prvo pomoč ter jim približati zavedanje o pomoči drugim. Sobotni dogodek je zahteval veliko priprav in dobro organizacijo. Delo ekip je skozi preverjanje budno spremljala ocenjevalna komisija sestavljena iz predavateljev prve pomoči z licenco Rdečega križa Slovenije. Za pripravo scenarijev na deloviščih in ponesrečencev je skrbel Stojan Bolič, vso tehnično in organizacijsko podporo pa so nudili še gasilci iz pivške občine ter prostovoljke OZRK Postojna, člani URSZR Postojna in predstavniki Občine Pivka. Četudi sobotno preverjanje usposobljenosti ekip ni imelo tekmovalnega značaja, so bile ob zaključku vendarle podane ocene in razvrstitev vseh udeležencev. Najvišje število točkje osvojila ekipa prve pomoči Rdečega križa Občine Hrpelje Kozina, ki se bo v oktobru udeležila tudi državnega preverjanja v Ljubljani. Drugouvrščena je bila glede na število točk zbranih v reševanju ekipa Območnega združenja Rdečega križa Postojna in Občine Pivka 1, tretjeuvrščena pa ekipa Območnega združenja Rdečega križa Cerknica - Loška dolina - Bloke. Vsem ekipa so bila predana simbolična darila in priznanja, ki bodo opominjala na aktivnosti in prizadevanja po usposobljenosti, ki so nedvomno lahko zgled vsem državljanom. Posebna pozornost je bila v zaključnem programu namenjena tudi trem Pivčanom - bolničarjem, ki so bili nedavno soočeni z resnično situacijo reševanja, v kateri so dvema poškodovancema uspešno nudili prvo pomoč ter jima rešili življenje. S posebno zahvalo in predajo simboličnega darila ter stiskom roke sta Petri Šajn, Lauri Kristan in Tomažu Smerdelju čestitala pivški župan in predsednik Območnega združenja Rdečega križa, Luka Kaluža, ki je v svojem nagovoru podaril, da je za tako hrabro dejanje potrebno znanje in pogum. »Obvladovanje prve pomoči sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost posameznika, kar naj bi pridobili že pri osnovnošolski izobrazbi, znanje pa bi morali dopolnjevati skozi vse življenje. Vsakemu ponesrečencu je predvsem pomemben čas od dogodka poškodbe do nudenja PP. V tako imenovani 4 členski verigi preživetja poškodovanca, so prvi trije postopki (ali členi) odvisni predvsem od pomoči laikov - očividcev dogodka. Takojšnja prva pomoč namreč 2-3 krat povečuje možnost preživetja ponesrečenca.« je povedal predsednik OZRK Postojna, Luka Kaluža ter dodal »Ponosen sem na naše tri mlade občane in tudi obe domači ekipi, ki sta se na preverjanju v Pivki odlično izkazali ter v močni konkurenci dosegli zavidljivo drugo ter četrto mesto.« REZULTATI PREVERJANJA: 1. mesto: OBČINA HRPELJE KOZINA - EKIPA PP RDEČEGA KRIŽA 2. mesto: OZRK POSTOJNA IN OBČINA PIVKA 1 3. mesto: OZRK CERKNICA - LOŠKA DOLINA - BLOKE 4. mesto: OZRK POSTOJNA IN OBČINA PIVKA 2 5. mesto: OBČINA POSTOJNA - EKIPA GRS 6. mesto: OBČINA POSTOJNA - EKIPA PP 7. mesto: OBČINA ILIRSKA BISTRICA - PGD PODGRAD 8. mesto: OBČINA SEŽANA - POVIR 1 9. mesto: OBČINA SEŽANA - POVIR 2 7 7. september SVETOVNI DAN PRVE POMOČI Ob svetovnem dnevu prve pomoči je območno združenje Rdečega križa Postojna v sodelovanju s pivško občino v Pivki pripravilo predavanje, na katerem so bili udeleženci seznanjeni s pomenom pravočasnega in pravilnega izvajanja prve pomoči, prikazom temeljnih postopkov oživljanja ter uporabo defibrilatorja. Dobri dve uri trajajoče predava- nje je vodil izkušeni Stojan Bolič iz službe nujne medicinske pomoči ZD Postojna. Dogodku je prisostvovalo 25 udeležencev in prav vsi so se ob koncu strinjali, da so to nepogrešljiva znanja našega vsakdana, s katerimi lahko rešujemo življenja. Prizadevajte si torej tudi vi osvojiti osnovna znanja prve pomoči in pogumno pomagajte sočloveku v stiski! Vrtca na pohodih ORIENTACIJSKI POHOD V septembru smo se otroci iz vrtca Pivka, skupina MEHURČKI in skupina MUCE, odpravili na orientacijski pohod do vasi Gradec, v okviru programa Mali športnik. Vzgojiteljice smo se odločile, da bo to zabaven pohod in predvsem orien- tacijski. Ena skupina je postavljala naloge in pri tem usmerjala drugo skupino. Druga skupina pa je reševala te naloge in sledila smerokazom, Imeli smo izdelane smerokaze, na katerih so bile napisane naloge. Obe skupini sta prišli do cilja in uspešno opravili nalogo. Tam smo si ogledali bližnjo kmetijo, se malo odpočili, nato pa se odpravili nazaj do vrtca. Pohod je uspel. Barbara Tomšič, dipl. vzgojiteljica DRUŽINSKI PLANINSKI IZLET Že drugič letos so otroci iz vrtca Jožefe Maslo iz Ilirske Bistrice obiskali Pivko. Tokrat so se otroci, skupaj s starši in sestricami ter bratci, v soboto, 22. septembra, na prvi jesenski dan, udeležili družinskega planinskega izleta, pod vodstvom strokovnih delavk bistriškega vrtca. Preko 60 udeležencev izleta je v dopoldan obiskalo največje presihajoče jezero na Pivškem, Palško jezero. Po njegovem obrobju so se povzpeli na manjšo vzpetino nad jezerom, kjer na čudoviti jasi stojijo razvaline cerkvice Svete Marjete, jasa pa je obdana z lipovim drevoredom in nudi prijetno sproščujoče vzdušje. Tam so si otroci privoščili krajši počitek z malico, zatem pa so se povzpeli še do studenca, ki leži skoraj na vrhu hriba Špiček, na nadmorski višini 769 m. Studenec letos dobro kljubuje suši, zato je bilo otrokom v posebno veselje popiti požirek čiste in osvežujoče studenčnice. Na poti proti izhodišču izleta, mimo hriba Jezerščak, so udeleženci izleta izvedeli marsikaj novega o Palškem jezeru, Matijevi jami ter o rastlinstvu m živalstvu tega območja nasploh. Otroci so razigrano tekali po čudovitih travnikih, mamice pa razveselili s šopki jesenskega podleska. Izlet smo zaključili z zanimivim obiskom Šobčeve domačije v kamnoseški vasi na Kalu, kjer je prijazna gostiteljica Irena otrokom in staršem predstavila zgodovino domačije, izvirno in bogato kulturno ter etnološko dediščino naših krajev, prav posebno doživetje pa je bil ogled spahnjence, črne kuhinje, v kateri se še dandanes nahaja ognjišče. Otroci so se na domačiji še nekaj časa veselo podili po velikem vrtu, starši pa so si, ob kozarčku domačega, z zanimanjem ogledali še zeliščni vrt. Razšli smo se nekoliko utrujeni, a polni vtisov in novih znanj, predvsem pa z obljubo in zavezo, da se še kdaj srečamoi in skupaj odkrijemo še katerega od pivških naravnih biserov. Mirko ZVER iz občine Pivka... Novinarska konferenca »KAVA Z NOVINARJI« V Parku vojaške zgodovine je 13. septembra potekala novinarska konferenca, katere osrednja tema je bila predstavitev in povabilo na prihajajoči se Festival vojaške zgodovine. Obenem pa je bil del dogodka namenjen tudi projektu »Kava z novinarji« in v okviru le tega je župan Občine Pivka, Robert Smrdelj prisotnim novinarjem predstavil aktualne občinske projekte, ki so trenutno v teku oziroma se načrtujejo njihove izvedbe. Precejšnje zanimanje je med novinarji vzbudil predvsem županov komentar na delovanje podietia Javor. Nedvomno gre za pomemben gospodarski obrat, ki za Pivko pomeni pomemben vir delovnih mest. Delovanje podjetja Javor in uspešna rešitev trenutnih razmer je torej izjemnega pomena, kar je potrdil tudi župan, obenem pa izpostavil razočaranje ob dejstvu, da intenzivnih odzivanj s strani novega vodstva na občinske pobude ni. Kot navaja Smrdelj je ena izmed bojazni ta, da se odgovorni v podjetju osredotočajo na napačen nabor rešitev, saj vsa dejstva in neuspešni dialogi nakazujejo na to, da gre v prvi vrsti za rešitve, ki bi bile ugodne predvsem za lastnike in njihove premoženje, pozablja pa se na ljudi in dolžnosti do podjetij, ki so sodelovala v tej gospodarski zgodbi. Župan je ob tem prepričan, da bi morali razmisliti o tem, da bi se v sistem vgradilo širši vidik delovanja podobnih subjektov, saj formalnih vzvodov za kakršnokoli ukrepanje in pravilne usmeritve lokalna skupnost pa tudi država nimata. Občina si prizadeva za rešitev tega gospodarskega problema in si želi skupnega dialoga ter priložnosti za vpletenost v omenjenem primeru, vendar vzajemne želje po sodelovanju, s strani podjetja Javor, ni. Ker so delovna mesta za občino Pivka zelo pomembna, je po mnenju župana za rešitev težav, ki jih ima lokalno podjetje smiseln velik vložek energije. Vodstvo Občine skuša po drugi strani zagotavljati in razmišljati o vzpostavitvi novih delovnih mest tudi pri vseh projektih, ki jih načrtuje (npr. dejavnost turizma - Park vojaške zgodovine, Ekomuzej presihajočih jezer...). Aktualni občinski projekti REKONSTRUKCIJA IN IZGRADNJA KANALIZACIJE IN ČISTILNE NAPRAVE Pričetki priprave vloge segajo v leto 2006. V tem letu je prišlo s strani Občin udeleženk do podpisa pogodbe o skupnem nastopu pri izvedbi omenjenega projekta. Koordinator projekta je bilo vseskozi Komunalno podjetje Logatec d.o.o.. Od takrat je prišlo v letu 2008 do spremembe prvotnega projekta oziroma tolmačenja s strani Ministrstva za okolje in prostor. Projekti so se potem ponovno popravljali. Prvi osnutek vloge je bil dan na Ministrstvo za okolje in prostor konec leta 2010. Po vseh popravkih in dopolnitvah smo torej v letu 2011 prejeli odločbo o dodelitvi sredstev. Trenutno poteka razpis za izvedbo projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. Sklop) - izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v občini Pivka ter oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice 0- Sklop) - vodovodni sistem Postojna - Pivka in vodovod Buje -1. faza in vodovod Kal. Za Občino Pivka pome-ni to naslednje: v letih 2013, 2014 in 2015 je predvidena izgradnja 12.512 m fekalne kanalizacije z 8 črpališči in čistilno napravo velikosti 6500 PE. Po izgradnji celotnega sistema kanalizacije je Predvideno, da bo priključeni na odvajanje in čiščenje odpadnih vod 100%, kar Pomeni, da bo zagotovlje-P° vsem gospodinjstvom m gospodarskih subjektom v aglomeraciji Pivka, da se bodo priključile na fekalno kanalizacijo. Istočasno z izgradnjo fekalne kanalizacije Je predvidena sanacija oziroma prestavitev obstoječe kanalizacije, katera bo služila v bodoče kot meteorna kanalizacija, obnova vodovodnega omrežja, izgradnja optičnega omrežja ter ureditev .c- Z omenjenim razpisom Je predvideno tudi pridobiti izvajalca dela za izgradnjo javnega vodovoda iz Čepne-ga do Buje, s čimer se bo tudi naselju Buje omogočilo priklop na javno vodovodno omrežje. Ocenjena vrednost del znaša za ČN Pivka 2.749.119,00 € brez DDV, za kanalizacijo Pivka 6.004.640,00 € brez DDV in vodovod Buje 350.000,00 € brez DDV. Občina Pivka je konec lanskega leta skupaj s še sedmimi občinami ob porečju reke Ljubljanice prejela odločbo o dodelitvi sredstev iz Kohezijskega sklada. Osem občin, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika je skupaj kandidiralo na razpisu za pridobitev Kohezijskih sredstev v skupnem projektu imenovanem »Čista Ljubljanica«. Višina stroškov celotnega projekta znaša 56.005.068,00 € od tega je upravičenih stroškov 45.454.986,00 €. Neupravičeni stroški se nanašajo na pridobivanje potrebnih zemljišč za gradnjo, stroške investicijske in projektne dokumentacije ter davek na dodano vrednost. Od te vrednosti znaša projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Pivki v celoti z DDV 8.663.959,00 €, od tega je neupravičenih stroškov 1.777.101,00 € (ta vključuje tudi DDV), upravičenih stroškov pa je 6.886.858,00 €. Višina financiranja znaša 5.920.631,82 € Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacijo se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Varstvo okolja -področje voda«; prednostne usmeritve: »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. Na razpisu za sredstva so v tem projektu lahko nastopale občine ob porečju reke Ljubljanice in sicer le tiste aglomeracije katere so po državnem Operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih vod presegale višino aglomeracije 2.000 PE. ^.Občini Pivka je to le ena aglomeracija in sicer aglomeracija Pivka, v katero spadajo naselja Pivka s Hrastjem in Petelinje. Cilj izvedbe teh projektov je zagotoviti ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod na območjih, katera so v zgoraj navedenem operativnem programu opredeljena kot območja, katera morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s podpisano pogodbo in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje. Na ČN Pivka je predvideno, da se v prihodnjih letih priključujejo tudi naselja Klenik, Selce in Trnje, katere pa so zaradi omejitve opremljenosti aglomeracij nad 2000 PE izpadle iz tega projekta. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA NADANJE SELO-I. FAZA-1. DEL Območje nad vasjo Nadanje selo je na podlagi veljavnega občinskega prostorskega načrta - OPN, sprejetega v letu 2010, predvideno za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov. To območje preko katerega poteka le kategorizirana občinska cesta še ni komunalno opremljeno. Občina Pivka je v letu 2012 pridobila Gradbeno dovoljenje za izgradnjo komunalne infrastrukture za del območja, kjer se pričakuje največji interes za novo gradnjo. Doslej trije novo graditelji že gradijo stanovanjske objekte oz. pripravljajo dokumentacijo za gradnjo in jim je poleg ceste treba zagotoviti javno razsvetljavo ter omogočiti priključitev na elektro omrežje in javno vodovodno omrežje. Investicija, ki znaša 52.941C in se v celoti financira iz občinskega proračuna, bo to prvim trem novo graditeljem omogočila. Z deli bo izvajalec pričel v drugi polovici septembra in jih zaključil do konca oktobra 2012. NADALJEVANJE CESTNIH DEL V PETELINJAH Delavci gradbenega podjetja GODINA d.o.o. so 15. julija 2012 prekinili z deli na državni cesti G1-6/338 skozi naselje Petelinje zaradi povečanega prometa med poletnimi počitnicami. Z deli naj bi nadaljevali 15. septembra in jih zaključili do konca leta 2012. Dela je bilo potrebno nujno prekiniti, saj se je izkazalo, da je omenjena cesta v turistični sezoni zelo obre- menjena, saj je ob koncih tedna prihajalo do prometnega kaosa zaradi delne zapore ceste, ko so bile kolone dolge tudi po več kilometrov in je v celotni Pivki promet popolnoma obstal. V sklopu rekonstrukcije ceste je bila v celotni dolžini predvidene rekonstrukcije ceste že izvedena izgradnja fekalne kanalizacije, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave, elektrovodov in kanalizacija širokopasovnega omrežja. Prav tako je bila zgrajena na dolžini cca 460 m enostranska dvosmerna kolesarska steza ter obojestranski pločnik. Na celotni dolžini so dokončani predvideni oporni in podporni zidovi. Izvedena je bila rekonstrukcija križišča za Slovensko vas. V jesenskih mesecih čaka izvajalca še dokončanje preostalega odseka ceste proti Postojni v dolžini cca 400 m, izgradnja avtobusnega postajališča ter rekonstrukcija križišča na začetku naselja Petelinje. Vsem prebivalcem in voznikom se Občina Pivka ob tej priložnosti opravičuje za vse nevšečnosti, ki jih povzročajo omenjena dela ter obenem prosi za razumevanje in še malce strpnosti, ko se bodo dela nadaljevala in zaključevala. PRENOVA KOTLOVNICE NA OSNOVNI ŠOLI KOŠANA V okviru projekta Obnovljivi viri v primorskih občinah, sofinanciranega iz sredstev švicarskega prispevka, je župan Robert Smrdelj z izbranim izvajalcem Petrol d.d. in Goriško lokalno energetsko agencijo, 28. junija 2012 na Gradu Dobrovo v Goriških brdih, slavnostno podpisal pogodbo za izvedbo aktivnosti zamenjave dotrajanih kotlov na kurilno olje s kotli na lesno biomaso v Osnovni šoli Košana vključno s 15-le-tno dobavo toplote. Investicija obsega vgradnjo 2 kotlov na lesno biomaso, ki za energent uporabljajo pelete, vključno z vgradnjo zalogovnika toplote. Poleg tega bo za ogrevanje sanitarne vode instalirana toplotna črpalka tipa zrak/voda, ki bo ogrevala vodo v dveh bojlerjih skupne prostornine 2.000I, katera sta toplotno izolirana v skladu z najsodobnejšimi tehnološkimi standardi. Projekt poleg same investicije vsebuje še aktivnosti za promocijo uporabe obnovljivih virov energije, izobraževanje otrok v šoli in ozaveščanje o pomembnosti izkoriščanja obstoječih naravnih virov za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Celotna vrednost naložbe znaša 210.000 €, 45% bo prispeval Švicarski finančni mehanizem, 55% vrednosti investicije pa financirano iz proračuna Občine Pivka. Prenova kotlovnice bo zaključena še pred pričetkom prihajajoče kurilne sezone oz. najkasneje v mesecu oktobru 2012. TURISTIČNE INFORMACIJSKE TABLE Občina Pivka se je uspešno prijavila na javni poziv Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom za izvedbene projekte v letu 2012, s projektom »Turistična infrastruktura v občini Pivka«. Nove turistično-informa-tivne table so namenjene predvsem turistom, ki potujejo skozi naše kraje, zanimive pa so tudi za domačine. Obiskovalcem nakazujejo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, predstavljene so kulturne in naravne znamenitosti v okolici ter ponudniki gostinskih in turističnih storitev v pivški, pa tudi v sosednjih občinah. Table so zaenkrat postavljene na petih lokacijah v pivški občini, kjer je frekvenca obiskovalcev največja in sicer pred Parkom vojaške zgodovine, na počivališču v Hrastju, na tržnici v Pivki, na bencinski črpalki in pri vaški hiši v Slovenski vasi, kjer bo v prihodnjem letu zaživel ekomuzej pivških presihajočih jezer. V prihodnje nameravamo postaviti še več turistično informativnih tabel na atraktivnih lokacijah v občini, po enotnem izgledu. V okviru projekta »Turistična infrastruktura v občini Pivka« bomo postavili še interpretativne table na Šilentabru in na Sveti Trojici. Projekt se delno financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), iz programa LEADER. OBNOVA OBČINSKE STAVBE V teh dneh so se začela nujna obnovitvena dela na občinski stavbi v Pivki. Objekt, ki je bil zgrajen leta 1940, je v zasnovi zelo lep. Sedem arkad pred glavnim vhodom mu daje še posebno lepoto in poudarja pomembnost, kajti zgrajen je bil za časa Italije za potrebe občine. Del objekta pa je bil že tedaj namenjen stanovanju. Čas in vremenske razmere pa naredijo svoje in zadnja leta je treba po vsakem dežju čistiti v prostorih vodo, ki je posledica zamakanja ob zelo dotrajanih oknih in vratih. Ker občina sredstev za zamenjavo oken in vrat nima, smo s projektom občinske stavbe - objekta na Kolodvorski ulici 5 v Pivki v avgustu 2011 kandidirali na 5. javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja ter sredstva za obnovo tudi uspešno pridobili. Tako bomo lahko s pomočjo teh sredstev financirali zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva in nujna obnovitvena dela na fasadi objekta. Vsa obnovitvena dela bodo potekala po navodilih in pod pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije; OE Nova Gorica. Višina celotnih stroškov l&ESmO investicije je ocenjena na 110.586,18 EUR, od tega je občina Pivka kot upravičenec na javnem razpisu pridobila nepovratna sredstva Evrop- skega kmetijskega sklada, iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 v višini 72.416,64 EUR. Naj tu navedemo še povezavo do spletnih strani: http://www.mkgp.gov.si in http://www.eu-skladi.si. Investicija v obnovo objekta bo potekala do konca oktobra letos, če bo vreme to le omogočalo. Tudi črpanje sredstev, ki so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega kmetijskega sklada, se bo v občini Pivka zaključilo v letu 2012. OBNOVA VODNJAKA V KLENIKU V teh dneh je izvajalec del GRADBENIŠTVO MIHA PERČIČ s.p. iz Sežane zaključil z obnovo vodnjaka v Kleniku. Želja občine in Vaške skupnosti Klenik je, da se vodnjak ohrani, zato je občina Pivka v avgustu 2011 pripravila vlogo s katero smo kandidirali na 5. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja ter sredstva za obnovo tudi uspešno pridobili. Prenova se je izvajala pod nadzorstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Nova gorica, od katerega smo tudi prejeli soglasje k obnovi. Z izvedbo projekta, ki zajema obnovo stopnišča, obnovo parapetnih kamnitih zidov, obnovo platoja z ureditvijo odvodnjavanja ter zamenjavo stare dotrajane betonske kape z novo kamnito kapo na vrhu parapetnega zidu in zamenjavo pokrova na oklepu je poskrbljeno za avtentično obnovo vodnjaka, kakršen je nekoč bil. Višina celotnih stroškov investicije je znašala 35.482,46 EUR, od tega je občina Pivka kot upravičenec na javnem razpisu pridobila nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada, iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 v višini 25.289,24 EUR. Investicija v obnovo je tako potekala do konca meseca avgusta 2012. Tudi črpanje sredstev, ki so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega kmetijskega sklada, se bo v občini Pivka zaključilo v letošnjem letu. Novice iz KGZS Socialno podjetništvo: priložnost za mlade kmete O socialnem podjetništvu v kmetijstvu so spregovorili Rok Sedminek, Cvetko Zupančič, Andreja Krt-Stopar in Branko Ravnik. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) sta na 50. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravili okroglo mizo na temo socialnega podjetništva v kmetijstvu. Zakon o socialnem podjetništvu je v veljavi od 1. januarja letos. Gre za novi zakon, ki se v Sloveniji do sedaj ni izvajal. Okrogla miza je bila organizirana z namenom, da tudi mladi spoznajo pojem socialnega podjetništva in da se tudi sami vključijo v to, javnosti še ne dovolj poznano obliko poslovanja in zaposlovanja. Po mnenju organizatorjev socialno podjetništvo odpira nove priložnosti tudi za mlade podeželane in podeželanke. Kot je povedala voditeljica okrogle mize Andreja Krt-Sto-par s KGZS, zakon o socialnem podjetništvu določa dva načina izvajanja te dejavnosti, in sicer kot izvajanje proizvodne dejavnosti in storitev, ki ne izkrivljajo konkurence ter kot izvajanje dejavnosti posebnih pogojev zaposlovanja - ranljive skupine na trgu dela. Rok Sedminek, podpredsednik EU združenja mladih kmetov in predsednik komisije za mlade kmete pri ZSPM, vidi v socialnem podjetništvo mnogo priložnosti za mlade kmete in kmetice. Kot je povedal, je ta novost dobrodošla, saj je slovensko kmetijstvo preveč vpeto v tradicionalno proizvodnjo hrane. Opozoril je, da mladi niso dovolj samozavestni in da jim primanjkuje ciljnih izzivov. To pa bi se lahko izboljšalo, tako Sedminek, če bi imeli primere dobrih praks in mentorje, ki bi usmerjali mlade na podeželju. Branko Ravnik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je povedal, da število zaposlenih v kmetijstvu pada. Ob tem seje vprašal, ali na področju kmetijstva najdemo dejavnosti, ki bodo vzporedno s kmetijsko dejavnostjo spodbujale nastajanje novih delovnih mest. »Na področju kmetijstva samega se bodo dogajala notranja prestrukturiranja, posame- zne kmetije bodo rasle in mogoče tudi zaposlovanje, vendar bo generalni trend verjetno šel v smeri zmanjševanja delovne moči,« je povedal Ravnik. Glede socialnega podjetništva je opozoril, da ne more biti napredka, če ne postavimo jasnih ciljev in pri tem vse službe, ki lahko kakorkoli pripomorejo k razvoju te oblike poslovanja in zaposlovanja, usmerimo v izvajanje potrebnih aktivnosti. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je opozoril na birokratske ovire in dolgo dobro za pridobitev dokumentacije za izvajanje določenih del. »Če je socialno podjetništvo naša želja, naša strategija, če to hočemo imeti, potem cilj ni daleč,« je poudaril Zupančič in dodal, da socialno podjetništvo ne bo zaživelo, če ne bo imelo lokalne in državne podpore. Okrogla miza seje zaključila s predlogom Branka Ravnika, da ZSPM, KGZS in M KO pripravijo predlog pilotnega projekta za oblikovanje t. i. mobilne skupine za razvoj socialnega podjetništva na področju kmetijstva in gozdarstva. S seje sveta KGZS Proti zniževanju sredstev za javne službe pri KGZS V prostorih Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici je konec septembra potekala seja sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Člani sveta KGZS so se seznanili s sprejetjem Programa dela KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov za leto 2012 in z aktivnostmi za pripravo Programa dela za naslednje leto. Med drugim so obravnavali predlog sprememb petih davčnih zakonov ter možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po suši. Seje so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za finance in Uprave RS za zaščito in reševanje. Financiranje javnih služb mora potekati nemoteno Predsednik KGZS Cvetko Zupančič in direktor KGZS Igor Hrovatič sta svetnike in svetnice seznanila s sprejetjem Programa dela KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov za leto 2012 in z aktivnostmi za pripravo Programa dela za naslednje leto. Svet KGZS je po predstavitvi izrazil zaskrbljenost nad načinom pristopa Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) k pripravi izhodišč za Program dela KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov za leto 2013. Program namreč vključuje zniževanje finančnih sredstev in ne zagotavlja nemotenega financiranja za delovanje javnih služb pri KGZS. Svet je ob tem M KO tudi predlagal, da pripravi izhodišča za Program dela za dve leti, torej za leti 2013 in 2014. Svetniki in svetnice so nadalje izrazili odločno nasprotovanje zniževanju sredstev za izvajanje javnih služb v okviru KGZS. Kot so opozorili, bo le-to ogrozilo delovanje služb, posledice pa bodo utrpeli tudi kmetje in kmetice. Svet je M KO pozval, da pri nadaljnjih odločitvah o organiziranosti, financiranju in nalogah javnih služb v okviru KGZS upošteva dejstvo, da so lete prispevale pomemben delež k razvoju kmetijstva v Sloveniji vse od začetka svojega delovanja. Po mnenju svetnikov in svetnic se je javna služba kmetijskega svetovanja že doslej obnašala racionalno in državi privarčevala že kar nekaj sredstev. Svet KGZS je v razpravi zahteval, da se k pogajanjem o programu dela vabi tudi predstavnike rejskih organizacij. Sprejemanje zakonodaje brez vednosti KGZS je nedopustno Mag. Neva Pajntar s KGZS in predstavnica Ministrstva za finance mag. Neva Žibrik sta svetnikom in svetnicam predstavili predloge sprememb petih davčnih zakonov, in sicer Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Zakona o spremembah in do- polnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah. Svet KGZS je nasprotoval sprejemanju davčnih zakonov brez uradne seznanitve KGZS s spremembami. Ministrstvo za finance (MF) je opozoril, da KGZS tako nima možnosti sodelovanja in ne more vplivati na sprejete spremembe. Od MF je zahteval, da o spremembah predpisov, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost, obvešča kmetijske nevladne organizacije in da z njimi tudi sodeluje. Svetniki in svetnice so tudi izpostavili, da MF ni upoštevalo argumentiranih pripomb KGZS na spremembo Zakona o dohodnini, predvsem na področju, ki se tiče obveznega vodenja računovodstva oziroma davčnih evidenc ter na področju uveljavljanja normiranih odhodkov. Jerica Potočnik Jerico Potočnik, katera svoje prispevke objavlja tudi v Snežniku, smo imeli priliko že spoznati. V mesecu avgustu je na Švedskem od Mednarodnega društva agrarnih novinarjev prejela mednarodno nagrado kot mlada perspektivna agrarna novinarka. Ob tej priložnosti ji iskreno čestitamo. Obenem ji želimo, da bi njeno novinarsko pot zaznamovale v veliki meri samo dobre vesti. »Bog naj bo v vseh stvareh naš cilj in konec, naše najvišje dobro, v katerem najdemo vse, kar potrebujemo in nas resnično osrečuje.« (bi. M. Terezija Gerhardinger) PRAZNIK ZVESTOBE IN ZAHVALE V samostanu v Ilirski Bistrici je bil 29. avgust 2012 poseben dan; lahko bi ga poimenovali praznik zvestobe in zahvale. Namreč prav ta dan je minilo sestre Jožefa Turk in Savia Jeriče k, ki izhajata iz župnije Stopiče ter s. Ludovika Bradeško, ki prihaja iz župnije Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Pridružila se jim je s. Mateja Šav iz Movraža, ki bo oktobra obhajala že svoj 60-letni redovni jubilej. V samostanski kapeli je sv. mašo daroval minoritski novo-mašnik p. Andrej Mohorčič, ob somaševanju domačega kaplana g. Nika Čuka. V priložnostnem nagovoru nas je p. Andrej spodbudil k veselju, kajti prav vsi kristjani imamo v Jezusu Kristusu dovolj velik razlog za veselo služenje. Vsakdo pa ima, kot je dejal, v svojem življenju tudi preizkušnje in ovire, ki jih zmoremo le v veri osmisliti. Kot bolniški kaplan je iz svoje izkušnje povedal, kako je boleče, ko neko- ga dalj časa spremlja, enkrat pa pride v (bolniško) sobo in najde prazno posteljo. To je življenje, ki ga je mogoče edino z Bogom sprejeti in Njemu prepustiti odgovor. Tudi sestre jubilantke so v letih redovnega življenja ostajale zveste dan za dnem in Gospod jim je naklanjal svojo bližino in moč za vztrajanje. Po nagovoru smo prejeli novomašni blagoslov, ki v letošnjem letu ni tako pogost zaradi majhnega števila novo-mašnikov. Pred sklepom mašne daritve nas je provincialna predstojnica s. Darija Krhin povabila k obnovitvi zaobljub. Vse sestre smo skupaj z jubilantkami obnovile našo izročenost Bogu. V konstituciji Poslane ste imamo zapisano: »Z redovnimi zaobljubami obljubimo, da bomo živele v Bogu posvečeni čistosti, evangeljskem 'uboštvu in apostolski pokorščini v skupno- sti. Ta način življenja izberemo, da bi tako nadaljevale Kristusovo poslanstvo. Zaobljubo naše popolne izročitve napravimo v Cerkvi in Cerkev jo sprejme« (K 10). Sledila je zahvalna pesem, v katero smo vključile vse, kar prejemamo od Boga in od ljudi, zlasti vse milosti v 60 in 50 let redovništva ter vse ljudi, ki jih srečujemo na naših poteh. Po sv. maši smo se v prijateljskem vzdušju zadržali še malo pred kapelo skupaj z našimi jubilantkami, nekaterimi njihovimi sorodniki in verniki iz župnije. Po prazničnem kosilu so imele sestre jubilantke priložnost spregovoriti kaj zanimivega in svojega življenja. Veliko je bilo lepih trenutkov, ni bilo pa vedno lahko, saj so vse vstopile v kongregacijo v času, ko tedanja družba ni bila naklonjena duhovnim vrednotam. Zato so tudi sprejem v skupnost morale opraviti bolj na skrivnem. Sčasoma so se razmere spremenile in vsaka je na različne načine in na različnih krajih služila Bogu in ljudem. Vse njihovo služenje bi lahko povzele v misel naše ustanoviteljice bi. matere Terezije J. Gerhardinger: »Luč se použiva, medtem ko drugim sveti«. Ob našem prazniku hvaležnosti in zvestobe smo molile tudi za nove duhovne poklice, da bi dekleta, ki jih Bog kliče med nas, imele pogum in vztrajnost nadaljevati poslanstvo, ki nam je zaupano. Pripravila s. Štefka Bizjak petdeset let od prvih redovnih zaobljub, ki sojih naredile naše KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm ODKUP NA PANJU Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 PARKETI STOPNICE LESENE TERASE NOTRANJA VRATA POHIŠTVO UMETNE MASE RAZSTAVNISAtON SE NAHAJA V NAKUPOVALNEM CENTRU KARSIKA V SEŽANI tel.: 051605 624 mali: infaSparketarstvo-valencIc.rom www.parketarstvo-valencic.com INSTALACIJE d.o.o. INSTALIRANJE VODOVODNIH, PLINSKIH IN OGREVALNIH NAPELJAV IN NAPRAV KOV€hu ' V UMflTizneun GSM: 031 285 383 (Boštjan) e-mail: lb.instalacije@siol.net LB INSTALACIJE d.o.o., Rjavce 33, 6243 Ob rov Letnik XX, št. 264 iz občine Hrpelje - Kozina... Nova pridobitev ■ Vi ' V MATERIJI ODPRLI NOVO TOVARNIŠKO TRGOVINO Podjetje Škerjanc d.o.o. je slovensko podjetje z več kot 15-letno tradicijo. Ukvarjamo se z grosistično prodajo svojih artiklov gostincem, večjim pohištvenim salonom kot je Lesnina, ter ostalim pohištvenim salonom po Sloveniji. Zadovoljne stranke, prilagodljivost in fleksibilnost so pri nas na prvem mestu kar je verjetno tudi razlog, da kljub izredno težkim razmeram na trgu dosegamo gospodarsko rast. V Materiji pri Kozini smo odprli svojo tovarniško trgovino, v kateri je pestra ponudba stolov, miz in vrtnega pohištva. V lastni proizvodnji izdelujemo tudi sedalne vreče, tabureje, okrasne blazine, sedežnike za stole in tapeciramo stole v barve in materiale po želji strank... Da bi bila naša ponudba zanimiva še širšemu krogu ljudi, smo se specializirali tudi v izdelavo pisarniških stolov. Ker želimo ljudem iz bližnjih krajev ponuditi le najboljše, smo v svojo trgovino postavili artikle, za katere smo določili TOVARNIŠKE CENE, katere je škoda zamuditi. Vljudno vabljeni v našo trgovino vsak delovni dan 8-18h ter v soboto 9-15h. www.skerjanc.com Tradicionalna prireditev ODPRTA MEJA GOLAC - VODICE Letošnji prvi vikend v septembru je potekala 2 tradicionalna odprta meja Golac - Vodice med občinama Hrpelje - Kozina in Lanišče s sodelovanjem občine Dolina, San Dorligo della Valle. Kot že na prvi odprti meji je stalni spremljevalec prireditve sončen dan ter veseli nasmehi na obrazu pohodnikov. Dopoldan se je pričel z pohodom iz Golaca v Vodice. Srečanje vseh treh občin je bilo predvideno ob 12 uri na meji, »ob rampi«. Sledil je pozdravni nagovor vseh treh županov. Naj-P^j gostitelja. Župana občine Lanišče N e ve n Mikac, nato žu-Pana občine Hr-Pelje - Kozina ter nazadnje še županja občine Dolina Fulvia Pre-rnulin. Vsi trije so se spomnili na to dajeta prireditev ostala nasledni-ca odprte meje med občinama Dolina in Hrpelje ~ Kozina, ki je letos praznovala že 31 leto. Meje se širijo, meje padajo, a sosedje in sosedski odnosi se morajo krepiti. Po tipični zdravici, brinjevcu, značilnem za te kraje, so se vsi gostje odpeljali na Golac, kjer je ob 13 uri sledila otvoritev tipičnega vodnjaka, zbiralnika za vodo - vrulja. V teh krajih je vedno voda bila sveta, saj tukaj ni bilo na razpolago veliko vode. Zato do domačini z pomočjo občine Hrpelje - Kozina in programov LAS ( Lokalna akcijska skupina) popravili vruljo, katero je bila delno uničena med drugo svetovno vojno. Župan občine Hrpelje - Kozina in predstavnik vaške skupnosti Golac Gojak sta skupaj iz vodnjaka prelila v zunanji kal vedro vode, kar je označilo otvoritev vrulje, ter jo tako predala v namen vasi. Gostje in vsi obiskovalci so se nato družno okrepčali ob vaškem domu v izgradnji ter se odpravili v sosednjo vas Vodice k osrednji slovesnosti ob odprti meji. Dogovor obeh občin je da osrednja slovesnost poteka izmenjujoče med občinama. V Vodicah so med slovesnostjo z izjemnim kulturnim programom, ki so ga prispevale vse tri občine, spregovorili župani vseh treh občin in še predsednik sveta Istarske Županije Dino Kozlevac. Vsi govorniki so bili mnenja, da odprta meja ni odvisna od visoke politike, ampak od dobrososedskih odnosov. Po sami prireditvi je sledili druženje med gosti in obiskovalci prireditve ob gledališki predstavi izjemne komedije ter zvokih glasbe še pozno v noč. Istega dne se je v sosednji občini Dolina, v kraju Gročana odvijala tudi spominska prireditev v spomin na jesenski čas odprte meje. Odprta meja v jesenskem času se je vedno odvijala v Gročani, ter je bila združena z vaškim praznikom. Prireditev organizira društvo Krasno polje, ki že leta pripravlja prireditev na kateri se predstavijo tudi kmetijski izdelki iz kraja ter bližnje okolice. Predstavljajo se na stojnicah, ki so vedno dobro obiskane. Letošnjega obhoda stojnic se je v družbi županje občine Dolina Fulvie Premulin, podobno kot vsako leto, udeležila delegacije občine Hrpelje - Kozina z županom Zvonetom Benčičem Midre- tom in podžupanom Petrom Boršičem. Odprta meja tako ostaja velik povezovalec ljudi in običajev vpetih med zaledjem Trsta, Brkinov, Čičarije in Krasa. Zato je odličen slogan, ki govori, odprta meja skozi čas. Čas sprememb, čas novih izzivov. ŽAGANJE IN PRODAJA LESA Marko Mahne • Tatre 32 * 6243 OBROV GSM: 051 380 691 • www.mahne.si . RAZREZ HLODOVINE ____________ . LES ZA GRADBENIŠTVO MAHNF . PRODAJA LESNIH POLIZDELKOV ■ ■ - ---- . PRODAJA LESNIH OSTANKOV OHkeSzik za gurmane... Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... GOBE IN GOBICE Kako dobro rastejo gobe! Dežek pada približno vsakih šest ur, vmes posije sonce, temperatura ne pade pod 10°C, vsi pogoji so dani in stvar deluje. Gobje toliko, da ne veš, katero bi pobral in katero pustil. Gobe naj bi jedli bolj kot začimbo, ker so težke za prebavo. Vendar pa jih pogosto pripravimo tudi kot prilogo. Receptov je kar preveč, a vam bo tale prišel prav, še posebej pri nedeljskem kosilu, ali če dobite goste. Gratinirane gobe Za to jed lahko uporabite vse tiste gobe, ki se jim na po- v maso damo sirček ali dva (sirček za mazanje). Lahko pa tudi lju ali v gozdu niste mogli odreči. Lahko uporabite surove kakšen drugi sirni namaz. ali blanširane (še posebej pogojno užitne, ki jih je obvezno 3. Mešamo, da se masa poenoti in da je gostljava, ne sme biti redka. 4. Maso pretresemo v posodo za peko, ki smo jo prej premazali z maslom. Na vrh dodamo malo naribanega sira (sir za pico, parmezan,...) ih damo v pečico na 180°C, za kakih 35 do 40 minut, da se jed prepeče oziroma da zlato porumeni. 5. Še vroče damo na mizo in postrežemo s polento, krompirjem ali s kruhom. Lahko jo ponudimo kot predjed. žlico ali dve moke, odvisno od količine gob. Premešamo in Ro hiši bo zadišalo in prav sigurno je, da vas bodo vsi zalijemo z mlekom ali vodo. Če zalijemo z vodo, je dobro, da hvalili! Milojka Primc treba prekuhati), enostavna: Priprava je 1. Pristavimo višjo ponev, vanjo damo malo masla in na njem prepražimo gobe. Med praženjem dodamo sol in ščepec suhega majarona (Za lažjo prebavo in proti napenjenju). Namig: če imate radi pikantno, potem na tej fazi dodajte poper, kajenski poper, ingver,... 2. Ko voda izpari, dodamo Letnik XX, št. 264 PAEi RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE VINO - jesen, slastni okusi ob trgatvi Jesenki čas je čas, ki največ zadovoljstva nameni ljudem ki se ukvarjajo z kmetijstvom. Dozori sadje, zelenjava, med drugim tudi grozdje. Čas trgatve se običajno začne v sredini meseca septembra za bele sorte in dva tedna kasneje so na sporedu rdeče sorte. Letošnje leto se je trgatev zaradi sušnega poletnega obdobja pričela dva tedna pred predvideno. Tako so v Slovenski Istri trgali letos že zadnji teden avgusta. Vsekakor pa nam trgatev da svoj prvi produkt že takoj. Dva izjemna produkta, kijih skoraj vsi poznamo. Mošt. Ta sladka, opojna pijača. Kaj sploh je? Mošt je grozdni sok, ali samotok ali pa stisnjen iz grozdja. Iz tega soka vinarji z usmerjenim in nadzorovanim procesom alkoholnega vretja pridelujejo vino. Ime mošt ohranimo tako dolgo, dokler ni zaključen proces alkoholnega vretja in so v njem še prisotne glivice kvasovke. Po opravljenem alkoholnem vretju ločimo droži (usedline) od mladega vina, opravimo postopek žveplanja da vino zaščitimo in vino je pripravljeno za nadaljnjo uporabo. V zadnjih letih je tudi mini hit, prodaja mošta bodisi v trgovinah bodisi po raznih stojnicah. Običajno se prodaja mošt belih sort, ker je le ta primernejši in okusnejši za prodajo. Dve veliki kleti v naši bližini, Vinakras in Vinakoper ponujata mošt iz Pinota. Mošt Vinakras-a ima intenzivnejšo barvo t.i. »pinky« barva. Ta značilnost izhaja iz same barve grozdja, saj ima Sivi Pinot, ki je bela sorta, rdečkasto obarvane grozdne jagode. Mošt vsebuje do 20% sladkorja, manjšo stopnjo alkohola saj vsebuje med 1 -1,5 % vol.alkohola. če želimo mošt piti skozi daljše časovno obdobje ga moramo ustrezno skladiščiti. Shranjujemo ga pri temperaturi nekaj stopinj nad nulto temperaturo. Tako shranjen mošt se ohrani dlje časa in je tako namenjen uživanju skozi ves jesenski čas. Tudi doma moramo paziti, da mošt, ki smo ga kupili, dobili ne izpostavljamo previsoki temperaturi saj prične z potekom alkoholnega vretja. Mošt je odlična osvežilna pijača, priporočamo ga ob raznih lažjih sladicah ter seveda ob prihajajočem sadju, pečenih kostanjih. Drugi zanimiv proizvod iz grozdja pa je seveda tudi vinsko žganje in pa žganje iz tropin. V R Sloveniji imamo pravilnik o žganih pijačah, ki govori, da se lahko vinsko žganje oz. vinjak poimenuje žganje iz grozdja, ki se je staralo najmanj dve leti v lesenih sodih. Žganje grozdnih tropin pa imenujemo tropinovec. Vinski destilat je proizvod, pridobljen z destili-ranjem zdravih vin. Prepovedano je dodajati špirit, umetna barvila in arome. Najbolj znana vinska žganja MJ IM I Skutin narastek Sestavine: 4 rumenjake 4 beljake za sneg 5 žlic sladkorja 0.5 kg skute 6 žlic pšeničnega zdroba 1 pecilni prašek 1 vanilin sladkor 5 jabolk-narezane na krhlje Jabolka operemo in narežemo na tanke krhlje, po želji jih olupimo. V posodi umešamo rumenjake, dodamo sladkor, pecilni, vanilin, pšenični zdrob in skuto, vse sestavine zmešamo. Iz beljakov naredimo trd sneg, ki ga nato dodamo drugim sestavinam, dodamo še narezana jabolka, vse skupaj zmešamo in vlijemo v nameščen pekač. Pečemo 30 min, na 180 stopinj. Ko se pecivo ohladi ga narežemo na kocke in ponudimo (po želji posujemo z mletim sladkorjem) z moštom. Figov hlebček Figov hlebček (ali kroglice) je preprosta jed, ki jo običajno pripravimo jeseni, brž po trgatvi, ko smo si prihranili nekaj mošta. Fige, ki smo jih razpolovljene skrbno posušili na soncu, zmeljemo in pregnetemo z moštom, najbolje iz belega grozdja. Po okusu dodamo še malo grobo zmletih mandljev in jih oblikujemo v hlebček (ali kroglice). Prednost te sladice je, da dolgo zdrži v hladilniku. Si____________________________________________________________fi so iz Francije, v pokrajini Charente, ki leži severno od mesta Bordeaux.Tam so vinogradniška področja, ki so najbolj vrhunska in si sledijo po kvaliteti tako: Grande Champagne, Petite Champagne, Les Borderies, Fins Bois, Bans Bois, Bois ordinares. Z množino destilacijo vina pa so pričeli leta 1630 v mestu La Rochelle. V večini drugih držav so poznani pod imenom brandy ali pa vinjak. Vinsko žganje mora biti starano v sodu najmanj dve leti, da se jih lahko predamo tržišču. Konjaki oz. vinjaki imajo tudi svoj sistem označevanja. Tako poznamo označevanje z zvezdicami, ali pa po nazivih O.P. ( old product), V.O., V.S.O., V.V.P., V.S.O.P., V:V.S.O.P., X.O„ Ekstra. Ti nazivi veljajo za vinska žganja od 2 let do 25 let staranja. Sorodno vinsko žganje, ki prihaja iz Francije je tudi Armagnac. Visoko kvalitetno vinsko žganje iz pokrajine Armagnac, na južnem delu Francije ob vznožju Pirenejev. Armagnac ima svetlejšo barvo v primerjavi z cognacom, po okusu pa ni tako blag kot cognac, temveč je bolj oster in suh z izjemno aromo. Med izdelke kijih pridobivamo iz vinske trte je tudi tropinovec, bolj poznan pod imenom grappa v Italiji ali pa lozovača v balkanskih državah. Opravimo destilacijo grozdnih tropin, ki smo jih pred tem pustili stati v vodi 24 ur, da se je iz njih izlužil sladkor. Iz 100 kg tropin pridobimo cca 7 I dobrega tropinovca. Vinska žganja priporočamo kot degistiv.To so pijače, ki jih pijemo ob koncu obroka. Vse te pijače imajo seveda svojstven okus, predvsem pa vsebujejo večjo stopnjo alkohola. Zato jih pijemo previdno, običajno le kozarček po obroku. Te pijače tudi ponujamo postrežene na določene temperature. Tako Cognac postrežemo v kozarcu za konjak, ki je na peclju ter ima velik trebuh, zgoraj na vrhu pa je zožen. Tak kozarec prej tudi segrejemo, zaradi tega da pride do močnejšega izhlapevanja okusa. Tropinovec postrežemo običajno ohlajenega, zato da nam prikrije značilno alkoholno stopnjo. Danes imamo na voljo na slovenskem trgu tudi razne konjake z dodatkom. Tako nam podjetje Meukovv Cognac ponuja tudi konjake z okusom vanilje ali kave. Ti konjaki imajo nižjo alkoholno stopnjo saj vsebujejo le do 30 % vol. Alkohola. Imajo pa svojstven okus po vanilji ali kavi, in so primerni tudi za nežnejši spol. Ker smo danes govorili o moštu, ki je sladek, nas bosta tudi ta dva recepta popeljala skozi okus sladkega. Peter BoršU §C3gta.KO Nasveti energetske pisarne Trenutki odločitve Odločanje je sestavni del življenja, odločati se moramo vsak dan. Večina odločitev (izbira srajce, sestava obroka, trasa sprehoda,...) je enostavnih in rutinskih. Slabih ali celo katastrofalnih posledic vsakodnevnih odločitev ni. Če so, jih lahko že naslednji dan popravimo. Več dilem nam lahko povzročijo odločitve o izbiri kraja letovanja, avtomobilu, grmovnic, garderobe,... Popravki so možni šele čez leto, zgubimo tudi nekaj časa in živcev. Da se to ne zgodi, si za odločitev vzamemo čas, povprašamo sem ter tja, kaj preberemo,... Dobljene informacije pomagajo pri optimalni izbiri, ki jo moramo sprejeti sami, saj bomo tudi sami nosili tegobe slabe ali zadovoljstvo dobre odločitve. V pestrosti življenja pa dočakamo tudi trenutke za strateške odločitve. Pri njih nas popravni izpit stane veliko časa, denarja in živcev. Naj bo to izbira življenjskega partnerja, smer šolanja, gradnja ali nakup stanovanja, adaptacija,... Ker bodo posledice naše odločitve dolgotrajne, je nujno dobro pretehtati različne opcije, odločitev pa sprejeti po tehtnem premisleku ter na podlagi verodostojnih informacij. Motivi za učinkovito rabo energije Motiv za naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije je predvsem potreba lastnika stavbe za čim manjše stroške obratovanja, večjo kvaliteto življenja in manjše obremenjevanje okolja. Motiv države je podoben, izražen je z zahtevami in podporami. Palico predstavlja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki je osnova za energetsko obnovo in gradnjo novih nizkoenergijskih stavb. Palica in korenček hkrati bo energetska izkaznica stavbe, kot predpogoj za njen nakup ali prodajo. Korenček pa so namenske finančne podpore, ki jih izvaja Eko sklad s krediti in subvencijami. Obsojeni na uspeh Zgodbi megalomanskih gradenj je recesija postrigla peruti in usmerila gradbeništvo predvsem v energetske obnove individualnih, večstanovanjskih in javnih stavb. Val energetskih izboljšav bodo zajahali tudi lastniki proizvo- dnih objektov, ki jim (previsoke cene energije zmanjšujejo konkurenčnost. Dejstvo je, da se obdobje »štancanja« stavb za nepremičninski trg izteka, prihaja obdobje kvalitete. Tu pa so individualni lastniki zaradi premišljenih odločitev v konkurenčni prednosti pred javnimi stavbami. Informiranost investitorjev in znanje izvajalcev bo krojilo novogradnje in energetsko prenovo stavbnega fonda Slovenije, ne pa denar. Subvencije Eko sklada za bloke Subvencije za eno ali dvostanovanjske stavbe so se zaključile avgusta 2012, še vedno pa so na voljo za obnovo tri ali večstanovanjskih stavb: A. Toplotna izolacija fasade do 12 € na m2 za največ 150 m2 na stanovanje. B. Toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja do 10 € na m2. C. Vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije (biomasa, toplotna črpalka) do 25 % priznanih stroškov. Pri ceni kotla 50.000 € je to 12.500 €, pri ceni 100.000 € pa 25.000 €. D. Vgradnja termostat-skih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov do 30 € na grelno telo (delilniki niso predmet subvencije). Vlogo za subvencijo (na eni je lahko več subvencioniranih ukrepov) bo v imenu upravičencev vložil upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik. Upravičene osebe v primeru izpolnjevanja pogojev poziva pridobijo pravico do subven- cije v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, višine pa so omejene tudi nominalno. Za socialno šibke upravičence bodo spodbude višje in bodo znašale 100 % priznanih stroškov. Kredit Eko sklada ČKer trenutno ni subvencij, je za investicije občanov zanimiv kredit Eko sklada pri katerem velja, da se obroki odplačujejo s prihranki. Razpon ukrepov, ki jih je moč kreditirati, je bolj raznolik, kot pri subvencijah. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR + 1,5 %. Kredit se odobri za največ 10 let. Dodatne informacije so na strani www.ekosklad.si. Kje so meje? Direktiva o energetski učinkovitosti stavb nam postavlja nove cilje, saj zahteva skoraj nično rabo primarne energije za vse javne (do leta 2018) in vse zasebne (do leta 2020) stavbe. Izraz »skoraj nična raba« pomeni okrog 10 kWh/m2 na leto, kar je štirikrat manj, kot bo določal prenovljeni PURES. Učinkovito rabo energije bomo dosegali s toplotno izolacijo oboda stavbe, lastno oskrbo z energijo bomo zagotovili s pasivno izrabo sonca, mini vetrnicami, sprejemniki sončne energije, fotovoltaiko, biomaso, kogeneracijo in toplotnimi črpalkami. Ker se bo večina novih stavb spremenila v mini elektrarne, bo moralo biti omrežje prilagojeno nenehni izmenjavi energije (nekakšen energetski internet) in nič več le potovanju elektrike v eno smer. Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika Katero toplotno izolacijo izbrati, katera debelina je »prava«, kako izolirati balkone, cokel, špalete, kateri izvajalec je najboljši, bomo z njim podpisali pogodbo, kdo bo kontroliral kvaliteto dela,...? Solarni sistemi Sonce v vsak dom Verjetno ste opazili, da je ves moj program naravnan na varčevanju, pridobivanju in hranjenju različnih energij, na naravi prijazen način. Vsi smo del narave in treba se je zavestno in moralno obnašati do okolja! Na vse zadnje pa s takšnim ravnanjem zelo veliko privarčujemo. Ljudje vse premalo beremo, vsem nam dostopne podatke, koliko energije daje sonce, veter, voda, zemeljska toplota in še bi lahko našteval. Velika večina ljudi se opravičuje z besedo, da so vse te naložbe drage?!? Vendar nam z zelo enostavnim izračunom zastane dih, kako hitro se vse te investicije obrestujejo, povrnejo in na daljši rok omogočajo boljše, kvalitetnejše in predvsem varčnejše bivanje.. Že samo navaden solarni sistem za 4-člansko družino se povrne v slabih dveh letih! Smo v takšnem zemeljskem pasu, kjer je sonca dovolj, včasih preveč... Pa še vedno ljudje grejemo sanitarno vodo z elektriko, oljem, plinom, nekateri pa morajo vsaki drugi dan zakurit v peč z drvmi, da imajo toplo vodo! Sonce sveti pa praktično zastonj! 4-član-ska družina za ogrevanje tople vode porabi preko tople sezone cca 400-500 I kurilnega olja in pri današnjih cenah tega energenta je to res velik nesmisel! Varčujmo kurilno olje za zimske, hladne dni, ko ga bomo res potrebovali! Solarni sistem lahko tudi nadgradimo v pomoč ogrevanju, kar je zadnje čase pravi hit! Veliko ljudi se odloča, da poleg ogrevanja sanitarne vode, shranjuje viške toplote tudi za pomoč ogrevanja. Seveda je potrebno na- mestiti kakšen kolektor več od obstoječih in nam sonce preko dneva ogreje določeno količino vode tudi v zalogovniku, iz katerega pozneje porabimo vodo za ogrevanje prostorov, radiatorsko ali preko talnega sistema. Fasada na hiši...fasada je predvsem toplotna zaščita in poleg tega opravlja še druge pomembne funkcije, za ustvarjanje ugodne bivalne klime v stanovanju in za boljše počutje vseh stanovalcev. Fasada ščiti objekt pred ohlajanjem pozimi in poleti pred vdorom neznosne vročine skozi zidove! S fasado odpravimo različne toplotne mostove objekta, nenazadnje pa varuje vso gradbeno konstrukcijo pred propadanjem, ker materjal ne zmrzuje in se ne pregreva. Z izbiro pravega in kvalitetnega zaključnega sloja, pa poskrbimo predvsem paro-propustnost, vodo-od-bojnost in pa, daje objekt lepši in prijaznejši do vas in okolice. Nekaj iz programa8 podjetja FORDSOLAR • SOLARNI SISTEMI- ogrevanje sanitarne vode, ko lektorji vseh vrst, navadni-ploščati, evropskega proizvajalca z 10 letno garancijo, kot tudi va-kumske, navadni odprti sistem ali tako imenovani Fl E AT-PIPE, vse vrste pritrdilnih sistemov za na strehe, solarne obtočne črpalke z potrebno elektroniko za krmiljenje, črpalke za polnjenje sistemov, eko-glikol, 1N0X izolirane cevi za povezavo sistemov itd • FASADNI SISTEMI-fasadni stiropor, brez ali s priklopom, lahko tudi grafitni, kjer povečamo izolativnost za cca 20%, lepila, fasadne mrežice, vogalniki navadni, in odkapni, fasadna sidra in stiroporni čepki... Pri nakupu fasadnega sistema nudim brezplačno izposojo stroja za rezanje stiropornih plošč! • ZAKLJUČNI SLOJI- mozaični ometi, fasadne barve, akril, silikat, silikon. Izredno velika izbira različnih barvnih tonov, hitra dostava na objekt, zaradi direktne dobave posebno ugodna cena • IZOLACIJE THERMO- stiropor vseh vrst in debelin, steki, in kamena volna... • IZOLACIJE HIDRO-talna, temeljna, vodna, strešna, parne zapore... • ZALOGOVNIKI - 500 do 5000 L z izolacijo in šolar, izmenjevalcem ... • LADDOMAT- naprave za polnjenje zalogovnikov - tip 21 in tip 21-60... • BOJLERJI- sanitarni, kombinirani ,z dvema izmenj., 200 ali 300 L... • TALNA OGREVANJA- izol. sistemske plošče vseh vrst, ALUMPLAST 16x2 cevi, robni trakovi različnih dimenzij • RIGIPS- vse za suhomonta-žo, mavčne plošče, profili, vijaki, fug. mase • LED TEHNIKA- bi osvetlili prostore, parkirišča, dvorišča ...? VARČNO! • VETRNI GENERATORJI- 12V - različnih moči od 200-1000W • TRANSPORT- doma in tujina do 3,5 T Pri veliko od navedenih sistemov nudim pomoč pri ureditvi nepovratnih sredstev preko EKO-sklada Republike Slovenije -vloga za pridobitev nepovratnih sredstev -pomoč pri izpolnjevanju vloge -fotografiranje in dokumentiranje objektov za vlogo -izdelava predračunov -izvedbe sistemov -razni strokovni nasveti in ostalo Kar koli Vas zanima iz moje ponudbe, mi pišite, me pokličite, zahtevajte ponudbo, z veseljem Vam posredujem želeno informacijo! Obiščite tudi www.fordsolar.si * SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 - 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIKI 12 - 230V • PREVOZI DO 3,5 t POPOLNI SOLARNI KOMPLET! • bojler 3001 - 2 xtopl. izm. (4 leta garancije)...siva ali modra barva ■ 2 x plošč, kolektor -4 m2 (10 let garanclje)...certif. solar-keymark • kampi, solarna difer. elektronika s črpalko in 4xtipala...slo navodila • kompl. pritrdilna konstrukcija za 2 kolektorja - streha -15 m povezovalne - izolirane inox cevi dn-162x z kompl, priključki • vsi povezovalni in končni členi za dva ploščata kolektorja • raztezna 181 posoda - sanitarna za 3001 bojler • raztezna 181 posoda - solarza solarni sistem (glikol) ■ električni grelec za bojler s termo regulacijo 20 ~70°c 230v-2kw-6/4" ■ 101glikola »eko -35“c« ' ročna polnilna črpalka za polnjenje sistema z glikolom do 3-bar II MOŽNOST PRILAGODITVE, ZAMENJAVE ALI RAZŠIRITVE VSEH SESTAVNIH DELOV: Kolektorji....navadni, vakumski, odprti sistem, HEAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojleiji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EKO - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi... Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev ~ OINERS! Računi, garancija, tehn. pomoč, brezplačni ogledi in nasveti. NAKUP NA OBROKE BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! Vse Informacije NON-STOP! Cena na obroke..2.299,00 € + DDV ~ DINERS Gotovinsko plačilo....10 % PORUST!....2.069,10 € + DDV Ob nakupu kompleta prihranite PREKO 430,00 C* Vrednost kompleta po posameznih cenah artiklov namreč presega 2.500,00 € PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 528 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com O Smežmik ne prezrite... LetnikXX, št. 264 Ne prezrite - iz šolskih klopi PRVI ŠPORTNI DAN V petek, 7.9.2012, smo izvedli prvi športni dan, ki je bil namenjen planinskim pohodom. Učenci 6. razredov so obiskali Kozi e k, 7. učno pot Sviščaki, 8. Šilentabor in 9. Snežnik. Na izletih smo se imeli lepo, k čemur je pripomoglo lepo vreme in dobro razpoloženje učiteljev. Šilentabor smo letos obisakali prvič, zato mu namenjamo večino pozornosti. Pot smo začeli pri gradu Kalc, se prek Zagorja odpravili do Šilentabo-ra, kjer smo uživali v čudovitem razgledu. Po stari italijanski poti smo prišli v Podtabor. Tam smo si ogledali ostanke predjamskega gradu in eno najstarejših ter najdebelejših trt v Sloveniji. Naprej nas je pot vodila do Podstenj in Topolca ter igrišča pred šolo. Vrnili smo se utrujeni, a zadovoljni, kar velja za udeležence vseh pohodov. 05 Dragotina Ketteja OTVORITEV REGIJSKE KRAŠKE PLANINSKI POHOD V petek, 7.9.2012, smo se zgodaj zjutraj odpravili na Snežnik. Z avtobusom smo se peljali do Svišča kov, od tam smo se peš odpravili proti Snežniku. Po poti smo se večkrat ustavili, ker so bili z nami mlajši učenci. Malo pred vrhom Snežnika smo želeli pomagati oskrbnikom zato je vsak nesel na vrh eno ali več drv. Na Snežniku smo pojedli malico, naredili nekaj fotografij in uživali v lepem razgledu. Potem smo se odpravili nazaj v dolino. Pri tem smo starejši učenci pomagali mlajšim, ker je bilo strmo. Pot navzdol je bila manj naporna, zato smo prišli hitreje in brez težav v dolino. Na Sviščakih smo popili čaj in malo počivali. Nato pa smo utrujeni sedli v avtobus in se odpeljali proti domu. Bilo nam je zelo lepo in bi radi to še kdaj ponovili. Novinarski krožek, OŠ Pregarje Varna hiša VARNE HIŠE V petek 21.09.2012 se je pod okriljem Centra za socialno delo CSD Sežana izvedla prireditev, v Botaničnem parku v Sežani, ob otvoritvi regijske kraške varne hiše za ženske oz. kot se imenuje regijska varna hiša Kras. Projekt je bil izveden ob sodelovanju ter podpori Ministrstva za delo, družino in socialno varnost ter ob finančni podpori kam zbežati. Prve stanovalke hiše so v njej nastanjene od februarja letos, sprejme pa lahko 14 ženske, ne samo iz naše regije ampak tudi iz drugih delov Slovenije. Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialno varnost Patricia Čular je povedala da so prve podobne aktivnosti v Sloveniji izpeljali že pred 15 leti. Sežana Davorin Terčon pa ja spregovoril v imenuj vseh občin, ki so sodelovale v projektu. Slovesna otvoritev se je zaključila z rezanjem rdeče belih balonov s strani državne sekretarke Patricie Čular, direktorice CSD Nevenke Doles, županov občin Sežana Davorina Terčona, župa- ISGjSft KtEspr * jggPsir 11 občin naše regije. Hiša je bila pridobljena v namen od KSP d.d. Sežana ter bila pripravljena v manj kot letu dni z finančnimi sredstvi občin ter podjetij in posameznikov. V sodobnem svetu je vedno več nasilja nad ženskami, ki se nimajo kam umakniti, Ministrstvo vsako leto nameni 2 milijona evrov za pomoč, v takih hišah po Sloveniji pa se nahaja skoraj 450 oseb. V nadaljevanj sta spregovorila še direktorica CSD Sežana Nevenka Doles, ki je izrazila veliko veselje ob pomembni pridobitvi. Župan Občine na občine Pivka Robertom Smrdeljem, županom občine Cerknica Marko Ruparjem in podžupanom občine Hrpelje - Kozina Petrom Boršičem. Baloni so poleteli visoko v vetru, ter s seboj prinašali upanje, da bo nasilja med ženskami manj kot doslej. DELOVNI SEPTEMBER Počitnice so za nami. Spet smo med sošolci in učitelji pripravljeni na nov začetek. Posebej ponosni smo na sedem prvošolk in tri prvošolce, ki smo jih z veseljem sprejeli med učence naše šole. Prvošolcem iskreno čestitamo za ta velik korak in jim želimo, da bi se na šoli čim bolje počutili, sklepali nova prijateljstva, veselo polnili svoje glavice z znanjem in izkoristili vse možnosti za uresničitev svojih sanj. Letos pa so počitnice podaljšali učenci od 3. do 5. razreda, saj so prvi teden namesto v šoli preživeli ob morju. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Seča so počeli zelo raznolike dejavnosti in uživali. Preizkusili smo se tudi v jesenskem krosu. Učenci od 1. do 9. razreda smo se zelo dobro odrezali. Preživeli smo lep sončen športni dan. Ponosni smo tudi, da naša šola sodeluje v projektu Zdrav življenjski slog in nam tako' omogoča, da imamo v šoli dodatne ure športne dejavnosti. Pri teh urah se večinoma zabavamo in igramo razne igre kot so nogomet, badminton, odbojka in ostale. Tako na zabaven način preživljamo prosti čas s prijatelji in se učimo zdravega življenja. September je bil zelo pester in upamo, da bo tako celo leto. Novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Počitnice so naokoli in pričelo se je novo šolsko leto. V ponedeljek, 3. 9. 2012, smo se zbrali v šoli. Prvo šolsko uro smo so učenci druge in tretje triade zbrali v jedilnici, kjer nam je uspešno šolsko leto zaželela ravnateljica in učiteljice, nato pa še predsednik države, doktor Danilo Turk. Naslednje štiri ure smo imeli pouk, ki je potekal bolj sproščeno. Šolski prag so letos prestopili trije prvošolčki. Najprej so spoznali svojo učiteljico in se razveselili sošolcev iz drugega razreda. Obujali so spomine na počitnice, zapeli" nekaj pesmic in si izdelali prekrasne spominčke na prvi šolski dan. Prvošolčke pa so najbolj razveselila darila in okusna torta. Verjamemo, da jim je ta dan ostal v lepem spominu. Novinarski krožek, OŠ Pregarje OSVOJILI TRIGLAV Učenci športnega oddeleka 9. a razreda OŠ Miroslav Vilhar iz Postojne so septembra na petdnevnem pohodu osvajali Julijce in tako postali že 11. generacija športnih oddelkov te šole, ki so uspešno osvojili najvišji slovenski vrh Triglav. Z osemnajstimi učenci so se k zastavljenemu cilju podali tudi učitelj telesne vzgoje Dušan Bajec, razrednik Gregor Antloga ter Izabela Vadnal in Marko Biščak, oba člana Planinskega društva Postojna. Prvi dan so se mladi pohodniki po osmih urah hoda povzpeli do Vršnega, Krna in koče pri Krnskih jezerih. Drugi dan so pot nadaljevali do Komne in koče pri Triglavskih jezerih, dan pozneje pa jih je pot nesla preko Prehodav-cev, Doliča in Planike do Kredarice. Četrti dan je sledil vrhunec petdnevnega pohoda. Povzpeli so se na najvišjo slovensko goro, 2864 metrov visok Triglav ter se vrnili na Kredarico. Zadnji dan pohoda je sledil sestop v Krmo in Planico, od koder so se vrnili v domačo Postojno. Vseh pet dni jih je spremljalo prečudovito sončno vreme, dobra volja in dobri ljudje. Naporen, vendar nepozaben zaključek aktivnosti športnega oddelka postojnske Osnovne šole Miroslav Vilhar! Skozi vseh devet let osnovne šole, so s športnimi pedagogi osvajali znanja različnih športnih panog, se udeleževali raznolikih šol v naravi, od šol plavanja, smučanja, bordanja, teka na smučeh, jadranja, do taborjenja in preživetja v naravi. Krona vsega pa je bilo prečenje Julijcev in osvajanje Triglava na začetku devetega razreda. Vztrajnost, samodisciplina, iznajdljivost, ekipni duh in samostojnost so le del vrlin, ki sojih pridobili učenci med šolanjem. Za vsemi športnimi aktivnostmi učencev športnih oddelkov so poleg volje in trdega dela samih otrok potrebne še številne ure nesebičnega dela njihovih učiteljev. Starši učencev 9.a razreda OŠ Miroslav Vilhar Postojna se iskreno zahvaljujemo vsem učiteljem, ki so kakorkoli pripomogli na poti odraščanja naših otrok v športnem duhu. Predvsem pa se zahvaljujemo učitelju Dušanu Bajec-u in njegovi ekipi učiteljev športne vzgoje, ki jih je znal držati skupaj! Starši učencev 9. a OŠ Miroslav Vilhar Postojna Koronarno društvo IMAMO (NOVO) SRČKOVO POT Pohodov društva se vedno udeleži veliko število članov. Takole so se nastavili fotografu pred Turistično kmetijo pri Cepčovih na Golcu Te dni mineva leto dni od ustanovitve Koronarnega društva Ilirska Bistrica. V razmeroma kratkem času se je društvo dodobra uveljavilo kot prepoznaven nosilec dodatne skrbi za bolnike s srčno žilnimi obolenji pa tudi kot organizator številnih preventivnih aktivnosti namenjenih preprečevanju in odpravljanju različnih dejavnikov tveganja. Njihov osnovni program predstavlja redna telesna vadba, ki pod vodstvom posebej usposobljenih vaditeljic poteka dvakrat tedensko v osmih skupinah v Ilirski Bistrici, Trnovem, Podgradu, Pregarjah, Jelšanah, Knežaku in Ku teže ve m. Jesensko zimska sezona vadbe se je začela in več kot 180 članov in članic že redno telovadi. Skupine so že povsem napolnjene, nekaj mest je le še v skupini, ki telovadi v telovadnici Osnovne šole Podgora v Kuteževem. Poleg redne vadbe v telovadnicah pa društvo skrbi tudi za številna druženja vseh osmih skupin pa tudi za nova spoznavanja področij izboljševanja zdravja, pohodništvo in izlete. V začetku maja so organizirali prvi društveni pohod na sv. Katarino nad Novokračinami, v drugi polovici junija ob zaključku prve sezone pa so se iz Golca povzpeli na vrh Vel. Plešivice in uživali v žajbljevih naravnih poljih. V tednu od 18. do 25. marca je bilo 35 članov vključenih v poseben enotedenski program Šole zdravega življenja in rehabilitacije, ki ga za koronarne bolnike tradicionalno ponuja in organizira Zdravilišče Šmarješke toplice. Zdravilišče je članom društva omogočilo brezplačni avtobusni prevoz do Šmarjeških Toplic in nazaj ter poskrbelo za izredno pester in dobro voden tedenski program. Dvakrat dnevno so organizirano telovadili, vsak dan opravili pohod z nordijsko hojo, imeli dve delavnici iz področja ohranjanja zdravja, delavnico o zdravi prehrani s kuharskim tečajem, delavnico o uporabi zelišč ter veliko družabnih aktivnosti. Večina udeležencev je opravila tudi zdravniške preglede in predpisane fizioterapevtske storitve. Druga skupina dvajsetih članov in članic se je v istem tednu udeležila vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. V soboto, 24. marca, so se zbra- li na Črnih njivah in prečesali traso načrtovane Srčkove poti. Počistili so okolico ceste vse od Črnih njiv do studenca Pod klobukom ter nazaj skozi gozdne poti do križišča za Ahec. Skupaj so zbrali deset vreč odpadkov in preko koordinatorjev akcije poskrbeli za njihov odvoz. Svoj prvi izlet so namenili spoznavanju Vipave in njenih znamenitosti ter ga zaključili v bližnjem nasadu češenj. Tudi jesenski čas je zelo primeren za njihove dejavnosti. Pred kratkim je večja skupina članov že opravila jesenski test hoje na 2 km, ostali bodo test opravili v maju 2013. Najbolj pa so ob prvi obletnici ponosni na akcijo, ki so jo izpeljali na dan srca, to je v soboto, 29. septembra 2012. Med borovci, nad vse bolj poznanim srečališčem ljubiteljev narave Črne njive so na društvenem srečanju uradno odprli novo krožno pešpot, ki so jo poimenovali SRČKOVA POT. Gre za traso 4,7 km dolge poti, ki jo zmorejo vsi člani društva in ki bo postala mesto druženja za člane pa tudi njihove svojce in prijatelje. Pot je predstavljena na pregledni tabli na steni brunarice Črne njive, trasa pa je označena z ličnimi usmerjevalnimi tablicami, ki skrbijo, da tudi nepoznavalci gozdnih poti tega dela snežniškega pogorja ne bi zašli. Udeleženci srečanja so najprej poslušali kratko predavanje dr. Andreje Vinšek Gril o pomenu telesnih aktivnosti in gibanja v naravi, nato so jim dijaki zdravstvene nege iz Postojne preverili vrednosti krvnega tlaka. Sledilo je svečano uradno odprtje Srčkove poti, trak je prerezala en najstarejših rednih telovadk 80- letna Marija Jursinovič izZa-jelšja. Z domačim jabolkom in vodo so se udeleženci podali na prvi pohod po »svoji« poti. Po dobrem golažu s polento in po pokušanju sladkih dobrot, ki so jih pripravile članice društva iz Trnovske in Bistriške skupine, je sledil prijeten kulturni program, nato pa še druženje za vse. Srečanja seje udeležilo več kot sto članov in gostov iz okoliških društev pa tudi številni prijatelji. Vsi so bili prepričani, da Srčkova pot ne bo samevala, ampak bo postala novo zbirališče za vse, ki jim kljub zdravstvenim tegobam gibanje in skrb za zdravje pomenita novo vrednoto. Kotiček Škocjanskih jam Filmsko slovo od poletja v parku Škocjanske jame Imeti na murvinem vrtu Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh projekcije ne igranih filmov in video gradiva posnetega v teh krajih, krajih Biosfernega območja Kras (BOK), o njihovi naravi ter kulturi in še več kot to. Spodbuditi filmsko oziroma video produkcijo, ki naj zabeleži čim več vsebin s področja jam, narave in kulture na tem območju. In ne nazadnje hraniti digitalno avdio in video bazo gradiva, ki naj bo dostopna čim širšemu krogu raziskovalcev. To so bili povodi za organizacijo prvega bienalnega Festivala znanstvenega in dokumentarnega filma o JAM-ah, NAR-avi in KULT-uri v parku Škocjanske jame. Zgodil se je v okviru treh tematskih petkovih večerov v septembru. Pripravili smo izbor filmov in video gradiva, ki je na upravo parka med januarjem in aprilom prispelo po pošti, smo ga izbrskali v Slovenskem filmskem arhivu oziroma ga posneli kar sami s strokovno pomočjo. Največ gradiva je bilo zbranega za sklop filma o kulturni dediščini, zato smo bili pri tem primorani narediti še ožji vsebinski izbor. Drugače je bilo z jamarskim gradivom in gradivom o naravi, kjer smo program morali zapolniti še z našo video produkcijo, geografsko Pa se nismo omejevali na območje BOK. Za jamarski film se tudi v bodoče pri pripravi programa ne bomo omejevali na to območje ter tako kot edini »jamski park« v Sloveniji skušali čim celoviteje zajeti tematiko. In potem smo postavili gradivo na ogled. Prvi petek, 7. septembra 2012: Kulturna dediščina Na čarobno osvetljenem murvinem vrtu smo si, po uvodnem predavanju prof. dr. TMaška Križnarja iz Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU o pomenu ustvarjanja in zbiranja video gradiva o vsakdanjem dogajanju na širšem območju PŠJ, ogledali prvih šest enot. Publika je za tretjeuvrščeni film večera zbrala film v produkciji Triglav filma »100 km življenja« iz leta 1958, ki prikazuje utrip vsakdanjega življenja železničarjev in potnikov na poti iz Krasa v Istro konec 50. let 20. stol. Gre za imeniten dokument takratnih navad, nošnje ljudi in delovnega ritma železničarjev. Drugo mesto je pripadlo kratkemu dokumentarnemu filmu »Vizita«, ki je leta 1998 nastal v Produkciji Sokolski dom iz Ilirske Bistrice. Nastajal je med leti 1994 in 1998 in gledalcem ponuja malo drugačen pogled na tradicionalno prireditev, ki seje na bistriškem razvila iz nabora. Publika je za film večera izbrala video gradivo dr. Naška Križnarja »Vrbiške šjme«, ki je pokazal utrinke dogajanja v Vrbici na pustno nedeljo in pepelnico ter intervju s pokojnim Marjanom Prosenom, enem od nekdanjih organizatorjev vrbiškega pustovanja. Zmontirano gradivo bo nared kot del dokumentacije za morebitni vpis vrbiških šjm v register seznama žive kulturne dediščine Slovenije. Drugi petek, 14. septembra 2012: Jame Na večer jamarskega filma je bilo mraz, zato smo se odločili projekcijo izpeljati v notranjosti promocijsko-kongresne-ga centra. Tokrat je publika, ki so se ji pridružili tudi nekateri slovenski jamarji ter udeleženci tu potekajoče mednarodne konference o znanstvenem raziskovanju v turističnih jamah, na tretje mesto postavila dokumentarni film Jadrana Sterleta »Načrti podzemlja«, ki je v produkciji RTV Slovenija nastal leta 2010. V njem strokovnjaki iz Inštituta za raziskovanje krasa spregovorijo o jamah s poudarkom na zgodovini jamarskih načrtov in njihovega izdelovanja ter potrebnih inštrumentih. Drugo mesto je publika dodelila znanstvenemu filmu, ki je zaradi svoje dolžine (40 min) žal konkuriral v njemu tematsko nenaklonjenem večeru. Šlo je za film Žige Goriška »Push Bura. Kakšno se vam zdi življenje v Ilirski Bistrici 1996-2011«, ki je nastal v Produkciji Sokolski dom leta 2011. Gre za etnografski film, ki vzame 15 minutni film članov Produkcije Sokolski dom iz leta 1996 in ga nadgradi s primerjalnim gradivom iz leta 2011. Film s partecipacijsko metodo predstavi kvaliteto življenja v Ilirski Bistrici skozi oči njenih prebivalcev. Petnajstletni časovni razmak pokaže tudi spremembe v podobi kraja. Naslov filma jamarskega večera si je prislužil kratek poljudni film ali video kolaž Edgarda Mau-rija »TTpujteuc;« evolution, ki je nastal leta 2012 v produkciji Speleovivarija Ervvina Pichla iz Trsta. Film predstavi problematiko raziskav razširjenosti proteusa in njemu podobnih vrst na planetu, ki temeljijo na predpostavkah o možnih razlogih za določitev prilagajanja na življenje v temi in razlogih neotenije. Slavnostna nedelja, 16. septembra 2012: Vremska dolina Izven festivalske konkurence smo TKŠD Urbanščici pomagali izpeljati predpremiero naknadno predloženega dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »Zakriti premogovniki Krasa«, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija leta 2011. Film je bil predstavljen tam, kjer je med drugim nastajal, na mestu vremskega premogovnika. Da je med njimi še kako živa zavest o tej tematiki, je pokazal ogromen odziv domačinov, ki so dobesedno zasedli dvorano Šhta. S svojo prisotnostjo pa nas je počastil tudi divaški župan Drago Božac, ki je podprl prizadevanja vremske občinske svetnice Mirjam Frankovič Franetič za ohranitev in valorizacijo premogovniške dediščine v dolini. Če smo skupaj z Jadranom, Mirjam in Dragico uspeli kaj premakniti, si v Parku štejemo v veliko čast. Tretji petek, 21. septembra 2012: Narava in Netopir Festival smo zaključili z večerom filma o naravi. Ob tej priložnosti smo bili počaščeni z obiskom številčne štajerske ekipe, ki je prišla podpreti svoja favorita Adrijano Novak in Davorina Preisingerja iz Nove Cerkve. Njunima dvema filmoma je publika dodelila tretje in drugo mesto. Tretje je dodelila njunemu letošnjemu dokumentarnemu filmu »Šen-tanski rudnik«, ki pripoveduje izjemno zanimivo zgodbo o rudarjenju živega srebra v Podljubelju/- na drugo pa film »Sitarjevec«, ki sta ga posnela leta 2009. Gre za 12 minutno predstavitev leta 1965 opuščenega Litijskega rudnika, ki po svoji mineraloški bogatosti in slikovitosti velja za »kralja« med opuščenimi slovenskimi rudniki. In verjemite mi, da so bili posnetki prekrasni. Naziv filma večera pa je publika dodelila predstavitvenemu filmu »Park Škocjanske jame«, ki gaje leta 2006 izdelala ekipa Jureta Škrlepa iz Video Pro. Film poleg svetovno znanih jam predstavi tudi park z vplivnim območjem vred. Sledila je razglasitev filma festivala, ki ga je med tremi petkovimi zmagovalci izbrala komisija sestavljena iz članov festivalskega organizacijskega odbora. Med video gradivom o Vrbiških šjmah in video kolažem o razvoju proteusa je bila odločitev za »boljšega« nemogoča. Zato se je odbor odločil, da bo s prvim festivalskim Netopirjem spodbudil amatersko skupino Edgarda Maurija iz Speleovivarija v Trstu k nadaljnjemu delu na področju promocije podzemeljske favne. V Parku namreč menimo, da vsak napor za ohranitev naše narave in kulturne dediščine zanamcem šteje. Ali drugače: Če želimo zanamcem pustiti vsaj tisto kar smo prejeli, moramo pri tem sodelovati vsi, tako stroka kot ljubitelji. Pripravila: Darja Kranjc Fotografije: Borut Lozej Oglasi rieb/r^.aKo,.-i Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2, 6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša AGROSERVIS Vode PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DEU www.agroservis-vode.si 01/563 93 20 DOSTAVA! NADOMESTNI MOTORJI SUBARU RAZLIČNIH MOČI ZA MOTOKULTIVATORJE IN KOSILNICE. AGROSERVIS-a Vode, Osredke 44, 1262 Dol pri Ljubljani. Vabljeni! Traktor Labinprogres TUBER 40, 4x4 moč 40 KM, EU in SLO homologacija ne prezrite - kultura... Letnik XX, št. 264 Razstava 9. kolonija Slikarska muza Bistrice v gostišču Potok O 'VilgŽ.JJ/._________________________________ Prebiranja M\ „ .............ife Slavka Cetin Čufar: Brkinske I stezice, KD Brkini, Občina Hrpelje-Kozina, 2009 »Najbolj srečna sem bila takrat, ko sem pasla krave, saj sem lahko brala po mili volji.« Brkinske stezice je knjiga, ki jo zelo lokal-patriotsko, če se lahko tako izrazim (in seveda se lahko), prijemljem v roke zato, ker si zasluži. Morda zaradi nevidnih nitk, ki jo povezujejo tudi z mojo preteklostjo. Ki je ne tako daljna, pa vendarle se zdi svetlobna leta daleč. Ko so po kmetijah, kolikor velike so takrat bile, še živele krave (ne, niso bile vijolične, navadno sive, še takih črno-belih in vseh mogočih vrst vsaj po Brkinih, vsaj takrat, vsaj v Jezerini, ni bilo). Ko smo otroci še vstajali zgodaj in gnali past krave. Ko smo vstajali zgodaj tudi zato, da smo no-notu nesli zavajon. Za moč, so rekli. Čez rosne travnike, ko še ni bilo vseh vrst znamk gumijastih škornjev spikicami in rožicami in milijoni vzorcev. Ki so bili samo črni in samo zoprno mrzli. Ko so ti noge v jutranji rosi postale ledene in si se že takrat modro in ontološko spraševal: 'ma zakaj glih jsl?' In je vstajalo sonce in so mukale krave in so taiste krave tudi ušle. Ker si pod smreko skrivaj bral knjigo in pozabil nanje. In so krave stople v »mrakovo stopenjo«. In potem si jih čul. (Od nonota.) In da ti naslednjič ne bi ušle, si lepo malce nasolil travo in so jo, nebodigatreba od krav, lepo zlizale do zemlje. In si jih čul. (Od honota.) Avtorica Slavka Cetin Čufarje doma v Bazovici, vendar je koreninila tista leta nazaj na Mršah.Tam ima nekaj družine, aktivnih mladih brhkih dekletc, ki so strumno in veselo »poprijele za grlo« še nekaj radoživih fantičev in hopsasa tralala. Pa se je zgodil ples. In seje zgodilo obujanje običajev. In se je zgodilo celovečerno petje in igranje in še kaj. In seje zgodila Folklorna skupina Brkini, ki v Brkinih ustvarja več kot desetletje. In seje ob desetletnici njihovega delovanja zgodila knjiga. Ravno ta, kiji danes namenjam besedo. Nekaj besed. Izdaja knjige je obenem dar avtorici ob njeni sedemdesetletnici in hkrati darilo vsem nam. Otrokom. In otrokom otrok. Da ne pozabimo. Da ohranimo ljudsko izročilo prednikov, naših dragih nonotov, pranonotov, še dlje. Da se spomnimo. Da so naše none prodajale pridelke v Trst. Tudi moja nona. Da so nonoti bili furmani in z volovi ali konji peljali z vozovi ali drva ali dobrote naprej v Trst ali na Reko. Tudi moj nono. Da vemo, da je vse več bolezni, ja, saj jih je bilo tudi takrat, ampak navadno danes človeka največkrat »prejej madron«. Avtorica je knjigo razdelila na več poglavij, in sicer na bajčne pripovedi, strašljive in vra-žljive pripovedi, zgodovinske, socialne, etnološke,žalostne in smešne pripovedi pa še na poglavje »domače pesmi« in kot zadnje se predstavi še društvo samo. Avtorica se v pripovedih ne omejuje samo na rodno vas Mrše, temveč skozi slišano in zapisano zaide tudi na Prelože, v Slivje, na Gabrk, na Misliče, Ostrovico, do Vatovelj, Artviž, Ostrožnega brda in še kam. V branje vam ponujam skrajšan odlomek iz knjige in želim, da bi v vas ostalo čim več tistega, kar vse dela tudi takšne, kakršni smo - pripadnike ravno tej pokrajini, deželi, ljudem. Hote ali nehote. »Nekega dne je padal dež. Možje prišel domov premočen in truden. Žena mu je dala v roke kalavnik in mu rekla:'Na, huodi mi jskat vuodo, uglih ki si vsa muokr!' Mož je vzel posodo in šel po vodo. Žena mu je prišla nasproti, da bi mu vzela vodo, ker jo je rabila. Možje hitro prijel kalavnik z obema rokama, ga vzdignil visoko, zlil vso vodo po ženi in rekel: 'Zdej si tud ti muokra in grješ Ihku sama po vuodo' Žena je začela kričati na moža, da je zmo-tjen, da nima pameti. Po tem je šla po vodo sama, kadar jo je rabila.» Toplo priporočam. Patricija Dodič Si__________—_____________________________rftr Dolenjski potok -Od 21.9. do 23.9.2012 je potekala 9. kolonija pod naslovom Slikarska muza Bistrice. Namen srečanja je ohranjanje kulturne dediščine v okolišu Ilirske Bistrice s pomočjo likovne govorice ter medsebojna izmenjava likovnih znanj in izkušenj ob druženju slikark in slikarjev, dolgoletnih prijateljev. Povabilu organizatorke kolonije Zdenke Vinšek se je odzvalo 11 slikark in slikarjev iz drugih krajev: Vida Soklič z Begunj, Rozi Žnidaršič z Javornika nad Kranjem, Tone Kavčič s Kamne Gorice, Marija Strnad i in Jasminka Čišič iz Ljubljane, Tončka Madon iz Vrtojbe, Ivan Stojan Rutar ter Sonja Povhe iz Kopra, Emilija Erbežnik iz Dragomera in Marino Samsa iz Postojne. V soboto je vodil ogled po Ilirski Bistrici slikar France Mo-čilnikar, član Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice, z udeleženci pa seje družil tudi predsednik društva Ilija Martič, oba zaradi obveznosti tokrat na koloniji nista utegnila ustvarjati. Udeleženci kolonije so si ogledali panoramo Ilirske Bistrice iznad kamnoloma, se naužili stika s čudovito naravo na Črnih njivah, občudovali obnovljen Kindlerjev park v Ilirski Bistrici in se sprehodili skozi »plač« do Sibirije ter ponovno uživali ob čudoviti arhitekturi tega dela mesta. Večino časa Prvi stik s kraškim svetom Kozina - V Knjižnici Kozina je razstavlja v prvi polovici septembra Damjana Čoralič, sicer po rodu »Brčinka« iz Huj pri Pre-garjah, vendar že veliko let preseljena na Kras, kjer tudi pridno ustvarja. »Prvi stik s Krasom« je tako skorajda logičen naslov za slike, ustvarjene z akrilom in oljem na platnu. Na njih upodablja kraške korte in hiše, kraške gozdičke in na tak način tudi morebitnemu tistemu, ki Krasa ne pozna, ustvarja popolno podobo sveta, kije sicer drugačen od brkinskega, pa vendarle enako bogat in lep v svoji predstavljivosti. »Dlje ko živim, bolje se moje misli ustavljajo ob lepoti in čudesih sveta. Ljubim dotik trave pod podplati in žuborenje potokov, ki tečejo mimo mene. Šumenje vetra v drevesnih krošnjah mi je bila vedno lepa glasba in pogled na polja, me je pogosto bolj potolažil kot pogled ljudi,« pravi avtorica slik. V svet umetnosti se je podala na prelomu novega tisočletja, najprej kot samouk, kasneje pod mentorstvom Vesne Mary Jazbec in Mojce Senegačnik. Slikanje jo pomirja, dopolnjuje in ji daje življenjsko energijo, zatrjuje Čoraličeva. tekst in foto Patricija Dodič so seveda preživeli ob slikarskih stojalih v gostišču Potok in ustvarjali. Letos je delno sponzoriralo srečanje gostišče Potok, delno so za stroške bivanja in materiale prispevali udeleženci kolonije. Slikarska razstava bo v gostišču Potok na ogled do 10. januarja prihodnje leto. tekst Zdenka Vinšek, foto France Močil nikar Čarovnice tudi v Kozini Kozina - V drugi polovici septembra prvič samostojno razstavlja »Ča-rovničke«, ilustracije modernih čarovnic (mešana tehnika na papirju), mlada grafična oblikovalka Lea Benčič iz Kozine. Srednja oblikovna ji je dala vzgon in spodbudo, da študij nadaljuje kot grafična oblikovalka v Ljubljani. Ilustrativno je prispevala k pesniški zbirki Pet minut blaznosti Patricije Dodič, sicer pa sodeluje pri različnih umetniških krožkih, skupinskih razstavah in ex-temporih na primorskih koncih. Je ustvarjalka, ki je oblikovala nekaj logotipov in celostnih podob za različna podjetja. Avtorica ilustracij pravi, da jo vleče v svet, ven iz domačega kraja, kjer bi si nabirala več izkušenj, in srkala vase več odprtosti, sprejemanja, živahnosti, kiji ga rodni kraj premalo daje. V bodoče si želi kakršnega koli dela, ki bi dišalo po ustvarjalnosti in bilo barvno kontrastno. Razstava v prostorih kozinske knjižnice bo odprta do 5. oktobra. tekst Patricija Dodič, foto Hari nOegaterfV) TRGOVINA ZA TOPEL DOM Kotel na pelete PELLSON X3 CESTA 25. JUNIJA 1G, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333~40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 ■F ■F "vse za vašo streho Slosar - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov M Robert Slosar s p. Jelšane 74 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com ŽELITE ŠE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA 1.000 € • BRAMAC • SALONIT • ISO LA • ROSER • SKRIN eTONDACH • CREATONE • GERARD ... Letnik XX, št. 264 ne prezrite - kultura... Literatura Zborovsko petje V septembru po brkinskih stezicah Kozina - Knjižnica Kozina je na prvi septembrski prireditvi gostila Slavko Cetin Čufar, ki je nekaj let nazaj s pomočjo občine Hrpelje Kozina in KD Brkini izdala ob svoji sedemdesetletnici zbirko ljudskih zgodb in pesmi Brkinske stezice. Do »zadnjega diha« zasedena knjižnica je bila priča prijetnemu in domačnemu literarno-glas-benemu večeru. Z gostjo sta se pogovarjala Peter Filipčič in Barbara Grželj, za glasbeni vložek sta poskrbela odlična glasbenica in solistka Andreja Hrvatin in harmonikar in pevec Matic Štavar. Da »Brčinkam« prikupne radoživosti ne manjka tudi v starosti, je dokazala avtorica, zbirateljica, slikarka doma iz Mrš, živeča v Bazovici pri Trstu. Vseskozi je v veliko pomoč folklorni skupini Brkini z nasveti pri ljudskih nošah, pisanju ljudskih iger iz vsakdanjega življenja in še mnogo čem. Nasmejana in polna energije je prebrala nekaj zgodb in povedala marsikaj zanimivega o otroštvu in mladosti v preteklih časih. Knjige, kot je pričujoča, nedvomno pomagajo ohranjati rdečo nit s preteklostjo, z življenjem naših nonotov in nončk, hkrati pa pomagajo ohranjati tradicijo in odpravljati strah pred izginotjem tistega koščka človeka, ki je zakoreninjen v ravno teh običajih, krajih, petju, plesih, igrah, zgodbah in vsemu, kar Brkinom pritiče. Folklorna skupina Brkini, se skupaj z Brkinsko bando trudi ohranjati brkinske navade in običaje, aktivno se udeležujejo nastopov, tekmovanj, predvsem pa skuša privabljati k folklori staro in mlado iz bližnjih in daljnih krajev. Pričujoča knjiga je obeležila desetletnico njihovega delovanja. Slavka Čufar Cetin je obenem soavtorica knjige Zamejske zgodbice, veliko razstavlja in si želi ostati tako mlada v duši še veliko let. tekst Patricija Dodič, foto Ester Mihalič Vabilo k vpisu vštudijski krožek »Zgodbarnica« Kozina - Če rad pišeš, bereš, zbiraš zgodbe starih nonic in nonotov, stričkotov in tet, se nam pridruži pri novem študijskem krožku »Zgodbarnica«, vsak drugi torek v mesecu ob 18.00 v Knjižnici Kozina (začenjamo v oktobru!!!). O tekočem programu se bomo sproti menili, ga bogatili, mu dodajali, ali odvzemali, kar se nam bo zazdelo. Pri krožku lahko sodelujejo vsi zainteresirani od 10 do 100 let, če si le želijo ohranjati lepo besedo, spomine, zapisati dolgo želene misli, zgodbe in podobno. Mentor krožka bo Patricija Dodič, sicer zaposlena v Kosovelovi knjižnici Sežana, v enoti Kozina. Okvirno pa ... Pri krožku si bomo pripovedovali zgodbe, jih zapisovali, jih zbirali, jih prebirali, se o prebranem pogovarjali, si jih izmišljali, jih rešetali in nenazadnje jih bomo lahko objavili v različnih glasilih, ali morda kdaj v bodoče, s pomočjo morebitnih sponzorjev, celo izdali lično knjižico kot rezultat ali spodbudo za naprej. Pravil v krožku, razen dobre volje in sodelovanja vseh krožkarjev, ni, o vsem se bomo dogovarjali sproti in se trudili ustvariti predvsem domačnost in dobro vzdušje. Število članov je omejeno na dvanajst, zato ne oklevajte in pridite na prvo srečanje, tokrat izjemoma tretji torek v mesecu, 16. oktobra 2012 ob 18.00. Na prvo srečanje bomo povabili znano gostjo, ki se z zbiranjem zgodb ukvarja že veliko let. Prijazno vabljeni! Patricija Dodič, Knjižnica Kozina SEPTEMBER V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA Ilirska Bistrica - V Knjižnici Makse Samsa je bilo v prvem jesenskem mesecu zelo prijetno saj so se dogajale zanimive stvari. Dne 17. septembra smo počastili »DAN ZLATIH KNJIG« in obletnico rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka ter začetek bralne značke. Ta dan so naše prostore obiskali učenci dveh tretjih razredov OŠ Dragotin Kette. Učenci so se najprej seznanili z življenjepisom pisatelja, v nadaljevanju jim je bila predstavljena knjiga »Peter Klepec«. Na koncu pa so si izdelali tudi vsak svoje kazalo, ki jim bo služilo kot pripomoček pri prijetnem večernem branju. Petek 21. septembra smo v knjižnici organizirali prireditev, na kateri je potekala podelitev Priznanj in nagrad udeležencem počitniške bralne' značke »Bralni črv«. Letos smo jo izvedli že 11 leto. Kar dokazuje, da otroci kljub počitniškemu lenarjenju radi posežejo tudi po dobrih knjigah. Pri »Bralnem črvu« je sodelovalo 45 otrok, ki so si med šolskimi počitnicami vzeli tudi nekaj časa za prebiranje knjig in za ustvarjanje lepih ilustracij. Razstava izdelkov udeležencev bralne značke je na ogled na mladinskem oddelku. Vsem sodelujočim sta knjižničarki Vlasta in Tamara pripravili lepo presenečenje in jim odigrali lutkovno igrico »Prepir v gozdu«, katero so si otroci ogledali z velikim zanimanjem. Letos so lahko učenci v knjižnici tudi reševali kviza z naslovoma »Rastem s knjigo« (od 1. do 5. razreda OŠ) in »Najstnik v objemu s knjigo« (od 6. do 9. razreda OŠ). Kviz je reševalo 85 učencev, dva izmed njih sta bila za trud nagrajena z lepima knjižnima nagradama. tekst Vlasta Kirn, foto Bojana Kalc Mešani pevski zbor Postojna na mednarodnem tekmovanju Srbija, 13.-16. september. Mešani pevski zbor Postojna je novo pevsko sezono zastavil že v samem začetku zelo resno. Še preden seje poletje poslovilo, so pevci pod taktirko zborovodje Mirka Ferlana dobro zavihali rokave ter se že v sredini septembra odpravili na mednarodno tekmovanje in gostovanje. Zbor se je namreč udeležil 47. Mokranjčevih dnevov v LESENIH NOTRANJIH VRAT E-MAIL: mnv: notri!njtivrat-d.si Mudimo vam masivna , stilna, moderna vrata v«*h atraktivnih oblik. slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE. SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE Andrej tile, «.p.. lumoMnc 31,1317 SODRAŽICA Oglasi Negotinu v Srbiji, ob tem pa obiskal še skupnosti Slovencev v Zaječarju in Boru. Stevan Stojanovič Mokra njec je najpomembnejši srbski skladatelj, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje odločilno zaznamoval razvoj glasbe, s tem ko je v umetniško pesem vnesel elemente ljudske glasbe, med vrhunce njegovega ustvarjanja pa poleg petnajstih rukovetov sodijo še sakralne skladbe. V Negotinu, njegovi rojstni vasi, tako že sedeminštiri-deseto leto potekajo Mo-kranjčevi dnevi. V tednu dni se zvrsti ogromno kulturnih dogodkov, simpozijev ter zborovsko tekmovanje, ki je od leta 2002 mednarodnega značaja, na tekmovanje pa so povabljeni zbori iz bivših jugoslovanskih republik. MePZ iz Postojne je tako na tekmovalnem koncertu nastopil skupaj s zbori iz Hrvaške, Makedonije in Srbije ter zasedel drugo mesto. Na svečani otvoritvi, ki je potekala ob spomeniku Stevana Mokranjca pri njegovi rojstni hiši, pa so postojnski pevci skupaj s tekmovalnimi in ne-gotinskimi zbori zapeli Mokra njčev Vl.rukovet. Postojnski zbor je nastop na tekmovanju v Negotinu hitra in kvalitetna REŠITEV! Štemberger Franc s.p. Strma pot 3 6250 Ilirska Bistrica Tel. 05/7145 459 GSM: 040 / 521 216 Izdelujem unikatne medeninaste in inox ograje, svetila, obešalnike, ... Poliram vse vrste kovin. je sprejel predsednik Slovenske kulturne skupnosti Ivan Cankar, g. Jožef Šuštar, ter sodelovali na slovesnosti ob 10-letnici delovanja te skupnosti. Pevci so obiskali tudi Slovence, ki živijo v rudarskem mestu Bor. V sodelovanju s SKS Drago Čeh in njegovim predsednikom g. Ivanom Doberškom so priredili celovečeren koncert. Gostovanje rojakov iz Postojne je ves čas spremljal tudi predsednik zveze slovenskih skupnosti, g. Miroslav Miha Piljušič, zboru pa se je na gostovanju pridružil tudi predsednik srbskega društva Nikola Tesla iz Postojne, g. Boro Mirič. Udeleženci si bodo gostovanje v Srbiji zapomnili po toplem sprejemu in izredni gostoljubnosti vseh gostiteljev. Sodelovanje zbora na Mokranjčevih dnevih sta delno finančno podprli Občina Postojna ter JSKD, Območna izpostava Postojna. tekst in foto Katarina Temkova združil s obiskom Slovencev, ki živijo v tem delu Srbije. Že prvi dan gostovanja so preživeli v Zaječarju, kjer jih 20 let časopisa ifciiicm Letnik XX, št. 264 ne prezrite - kultura... Razmišljanja Glasba LS Na položaju ] In ubogal sem Igorjeve zahteve. Opazujem Kras. Prosim bralce, da naslov članka ne enačijo s svetniškim, poslanskim ali katerem drugem mandatu ali, morda, militarizmom. Ne, zavzel ali dan mi je položaj v hiši, ki je bila zgrajena 1985. leta in z njenega balkona vidim sosedove hiše, sonce, luno in oblake. Verjemite, s strehe se da videti tudi Vremščico, Nanos, del Brkinov in s tem tudi del ilirskobistriške občine. Brkini so izjemno interesantno območje, saj si ga prisvajajo številne občine. To je pokrajina prihodnosti, ki jo ponuja današnja sezonska politika. Naj ponovim misli naših politikov, ko govorijo o kmetijstvu, gozdarstvu ..., Brkini so bodočnost, če bodo Primorci še dihali in se sprijaznjevali z levimi, desnimi, zgornjimi, spodnjimi itd. Mogoča pa je, za boljše počutje, konfederacija z R Slovenijo in s tem postavitev ali zazidava kamna v nove primorsko - istrske- morske spletke. Kakšno veselje, ko bo revija Primorska poje združevala z golažem razgrete glasove samo upokojenskih zborov. Se motim ob tako velikodušni skrbi naših lokalnih in društvenih politikov? Dovolj. Tudi na Krasu, in občina Sežana ni izvzeta, je to poletje divjala suša (Zakaj bi samo orkani divjali!) Vseeno smo se upirali, kot pred sedemdesetimi leti, temu taj-kunu. Osmice so delovale, gostinski lokali so vabili in v marsikateri vasi so pripravili zanimive, prijetne, zabavne in tudi nezanemarljive prireditve, ki so se in se še odvijajo od Komna do Kozine in še čez. Morda je največja med temi Mednarodni festival Vilenica, ki je letos gostila literarno misleče nomade. Mislim, da je ta izraz kar pravšen. Ampak, zopet seje našim mislecem zataknilo. Marco Polo je opisal svoje potovanje kot neko doživetje, v bistvu pa je iskal trgovske pregrehe in dobiček. Tudi, že prej, Atila je užival v nekajtisočev kilometrov potovanja, toda najraje je iskal zlato, govedino, konje in punce. Prepričan sem, da so vsi ljudje vseh ras in barv literarni nomadi. Potujejo in se naslajajo nad pokrajino, dobrinami in so na koncu primorani živeti. Bojim se novega velikega poka. Kaj lahko se zgodi, da bomo ob nujnosti literarnega nomadstva vsi bežali iz dežele, države v drugo deželo, državo in se nekje pod Himalajo srečali in milijarde nomadov (literarnih) bo ostalo in še mraz bo. Bog ne daj tega. Tu na Krasu živi nekaj literarnih nenomadov, ki s svojim delom opozarjajo nase. Tudi živeli so, toda nanje zavestno ali nepoznavalsko pozabljamo. Med njimi je tudi Lovro Žvab, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja kot mladenič srbski vojak, ki je prijateljeval z Levstikom, bil urednik Edinosti v Trstu, objavljal v Ljubljanskem zvonu, zbiral za Karla Štreklja ljudske pesmi, in še in še. Pozabljen je bil, toda Ivan Vogrič iz Nabrežine je temeljito preučil njegovo življenje in delo in knjižica je tu (z naslovom: Lovro Žvab, Levstikov prijatelj). Predstavljena je bila tudi zanimiva knjiga literarne ustvarjalke iz Saleža, ki govori o stiski človeka v tem nemirnem času. Naslov ji je »Pasji dnevi«, avtorica pa je Jasna Jurečič. V Pliskovici živi zanimiv pesniški nomad, ki se ob redkih priložnostih zapelje celo v Sežano. To je pesnik Aldo Žerjal, ki je navdušil črnogorske ljubitelje poezije. Josip Osti je pesmi prevedel v črnogorščino in založba OKE Cetinje, s pomočjo Kulturnega društva Vilenica, izdala knjigo z naslovom «Smrtne razlike«. Seveda sta tudi prvi omenjeni knjigi izšli v založbi KD Vilenica. Naj to poročilo dopolnim še s sporočilom, da je v poljščini izšel izbor Kosovelovih pesmi. Res zanimiv izbor okrog sto strani. Duša mi pravi, daje dovolj znakov in s tem tudi poletja. Ugriznili bomo v jesen in z novimi pogledi udejanjali poslanstvo, ki nam je dano. Če nam je? Lep pozdrav do naslednjega pogovora. Aleksander Peršolja Si • rgf KALINA PREPEVALA V MAKEDONIJI Bitola (Makedonija) - Ženska pevska skupina Kalina pod vodstvom zborovodkinje Janje Konestabo se je v preteklih mesecih kar nekajkrat postavila na odre doma in v tujini. Po reviji Primorska poje v Kulturnem domu v Vipavi so pevke nadaljevale s prepevanjem na otvoritvi Velikonočne razstave doma v Kosezah, na velikonočni ponedeljek pa so pripravile koncert z naslovom Pozdrav pomladi. Nastopile so na prazniku svetega Florjana v Dobropoljah, kar nekajkrat pa tudi na raznih prireditvah v ilirskobistriški knjižnici. Pevke ženskega pevske skupine Kalina so se sredi junija udeležile 43. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer je pod vodstvom dirigenta Igorja Švare iz številnih grl zadonela pe- sem več kot sto združenih pevskih zborov in skupin iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije in Makedonije. V začetku jeseni pa je sledil najslajši del letošnje pevske sezone, ko so se pevke iz ženske pevske skupine Kalina odpravile na štiridnevno gostovanje v Makedonijo. Z veseljem so se odzvale povabilu Slovenskega društva Triglav iz Bitole. V Bitoli živi štiriindvajset slovenskih družin, ki so povezane v društvo. Ker pa gre v glavnem za mešane zakone, je vanj vključenih tudi veliko Makedoncev. Slovensko društvo Triglav iz Bitole or- ganizira številne dejavnosti kot so dopolnilni pouk slovenščine, oživljanje ljudskih običajev in slovenske kuhinje, prireditve ob slovenskih praznikih, dejavna je knjižnica, nekaj mesecev pa deluje tudi pevski zbor. Koncert pevske skupine Kalina, ki se je odvijal v dvorani Kulturnega doma Bitola, je privabil precejšnje število Slovencev in drugih ljubiteljev zborovskega petja. Prireditve sta se udeležila in prisotne nagovorila predsednica združenja Slovencev v Makedoniji Tanja Franc in častni konzul Republike Slovenije v Bitoli Mihajlo Mojsov. Program koncerta je bil izključno slovensko naravnan, dlani poslušalcev pa so najbolj ogrele izvedbe živahnih slovenskih ljudskih pesmi. O dogodku, ki je sovpadal z makedonskim državnim praznikom je poročala tudi makedonska nacionalna televizija, dogodek pa je našel mesto tudi na spletni strani Veleposlaništva Republike Slovenije v Skopju. Obisk Makedonije so pevke ženske pevske skupine Kalina iz Kosez zaključile s celodnevnim izletom, na katerem so si ogledale Mavrovo jezero, največji pravoslavni samostan sv. Jovana Bigorskega, ženski samostan sv. Jurija v Rajčici, Vevča-ne, Strugo, naslednji dan pa še Bitolo in svetovno znani Ohrid. tekst in foto Elka Možina Folklora GRADINA NA SLOVAŠKEM Jasenova (Slovaška) - Folklorna skupina Gradina iz Ilirske Bistrice je poletno serijo nastopov zaključila s tridnevnim gostovanjem na Slovaškem. Priprave na to gostovanje so trajale že od decembra lani, ko so se začeli pogovori o nastopu na mednarodnem folklornem festivalu v mestu Jasenova. Prvi dan gostovanja so člani bistriške folklore obiskali župana mesta gostitelja. Po sprejemu v županovem uradu je sledil ogled znamenitosti Jasenova. Glavno dogajanje je sledilo drugi dan gostovanja, zadnjo avgustovsko nedeljo na tamkajšnjem mestnem stadionu. Folklorno društvo Gradina je poleg nastopa na folklornem festivalu, poskrbelo tudi za promocijo ilirskobistriške občine. Dobrote iz naših krajev so ponujali na lično pripravljeni stojnici, na kateri ni manjkal niti čisto ta pravi »špargert« kjer so ponujali najbolj znano bistriško jed - »krompjr u zjvnci«, poleg tega pa tudi vseslovensko potico in brkinski slivovec. Folklorni festival se je odvijal celo popoldne, saj so poleg domačih slovaških folklornih skupin in ilirskobi- striške folklorne skupine Gradina nastopile tudi gostujoče skupine iz Madžarske, Ukrajine in Poljske. Folklorna skupina Gradina se je na festivalu predstavila v bistriških nošah s spletom »Gremo po kolač« in v tržaških nošah in spletom »Stu ledi«. Folklorno druženje se je zaključilo s povabilom slovaške folklore v Slovenijo, da bo tudi tukajšnje občinstvo lahko uživalo v ogledu njihovih plesov že letos decembra v Ilirski Bistrici. tekst in foto Mira Kirn OTROCI POZOR!!! NOČ ČAROVNIC V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA V ILIRSKI BISTRICI Vabimo vse osnovnošolce, da se nam pridružite na nori zabavi v sredo, 31. oktobra ob 2012 od 17.00 do 19.00 ure v prostorih naše knjižnice. UDEŽENCI PRIREDITVE, KI BODO S SEBOJ PRINESLI IZREZLJANO BUČO, BODO SODELOVALI PRI IZBORU NAJ BUČE. Pridite - noro bo. Več informacij dobite v knjižnici (tel. 05 71-44-188) Letnik XX, št. 264 ne prezrite - kultura... Reportaža LJUDSKI PEVCI IN GODCI NA ČELJAH 41 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana ikilioaK O ■ ■ ■ mmm IfiBBBSI OKTOBER 2012 g INTARZIJA d.o.o. Dtopclom Za male in velike mojstre Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00, urnik: od 7. do 19. ure, sobota: od 7. do 13. ure INFO: igor.stemberger@gmail.com /v 20 let časopisa škilim Celje - Dvorana vaškega doma Celje je septembra gostila drugo Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž za Primorsko regijo. Nastopilo je osem skupin ljudskih pevcev in godcev, njihove nastope pa si je ogledal in jih ovrednotil strokovni spremljevalec srečanja Franc Kene. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vsako leto pripravlja območna, regijska in državna sreča- nja po posameznih področjih kulturnih dejavnosti. Srečanja si ogledajo in nastope ocenijo strokovni spremljevalci, ki za nadaljnji nivo izberejo najboljše skupine. Tokrat so prišli na vrsto pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž. V Primorski regiji so pripravili dve območni srečanje. Prvo je gostila Območna izpostava JSKD Izola. Na njej so se predstavile po večini skupine z Obale. Skupine s Krasa in Brkinov pa je tokrat gostila ilirskobistriška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ker sever-no-primorski konec premore manjše število tovrstnih ljubiteljskih kulturnih društev, je nekaj njihovih skupin nastopilo v Izoli, nekaj pa na koncertu v vaškem domu Čelje. V Sloveniji deluje okrog 300 pevskih in nekaj deset godčevskih skupin in posameznikov, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Skupine so se v formalnih oblikah začele organizirati predvsem po osamosvojitvi. Pred tem so sicer obstajale maloštevilne skupine, ki so gojile ljudsko Petje in godčevstvo, vendar niso bile organizirane. Državne prireditve, na katerih so se Predstavljali ljudski pevci in godci, so nekako zaživele že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a so na njih nastopali ljudje, ki so jih raziskovalci glasbenega izročila pripeljali dobesedno s terena. Na prireditvah je bilo moč slišati ubrane zvoke značilnega fantovskega triglasja, petja na tretko, vezanega petja med kiticami, melodije v starih tonovskih načinih, petdelnega ritma, starosvetne pripovedne pesmi in še kaj drugega. Po osamosvojitvi Slovenije so se začele množično rojevati predvsem skupine starejših pevcev, ki so začeli pesemsko izročilo vse pogosteje predstavljati tudi na odrih. Tem so se z leti pridružile tudi skupine mlajših pevcev, kot so Katice, Bodeče žena Ilirska Bistrica. Sledili so jim godci iz Tolmina Rezja-nab sasiedi, nato pa ponovno skupina z Bistriškega - Brštulin banda iz Harij. Moška pevska skupina Folklornega društva G a rt rož Nova Gorica se je prvič predstavila na tovrstnem srečanju. Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežana pa so tudi na Bistriškem že nastopale. Sledil je nastop Pevske skupine Vasovalec Rečica, za zaključek pa posladek: Godci Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane in Bistrške škuorke iz Ilirska Bistrica. Slednji dve skupini sta bili tudi najbolje ocenjeni. Regijski nivo so poleg njih do- Neže, Bistrške Škuorke, Ragle ..., ki so glasbeno izročilo začele poustvarjati na svojevrsten, mladosten način. Pri JSKD so pred nekaj leti začeli zelo načrtno poudarjati pomen prenašanja pevskega izročila na mlade. S pomočjo spodbud in povsem konkretnih pomoči ljubiteljev ljudskega petja in godčevstva, kakršnega je še mogoče doživeti ob prepevanju neposrednih nosilcev izročila, se v zadnjem času med mladimi povečuje zanimanje zanj in lahko rečemo, da je zadnja leta na tem področju čutiti izrazit preporod. Pri tem ne gre za posnemanja Katalene, Jararaje in podobnih skupin, ki v pop izvedbah izrazito interpretirajo glasbeno izročilo, temveč za čim zvestejše sledenje nekdanjim načinom petja in godčevstva. Prav temu so sledili tudi nastopajoči na koncertu na Čeljah. Kot prve so se številčnemu občinstvu predstavile domačinke - Pevska skupina Društva kmečkih segle še pevke Kraškega šopka, godci iz Tolmina in pevci iz Nove Gorice. Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v vaškem domu Čelje so ob pomoči Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica na visoki kakovostni ravni pripravile članice Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica. Prireditev, ki jo je povezoval Franc Gombač, je bila izredno dobro obiskana, ljudska pesem in ljudske viže pa so v Brkinih odmevale še pozno v noč. tekst in foto Igor Štemberger 040 727 67 5 wwwsolon-metulj .si Najdite nas na Q Poskrbite za svoje zdravje in lepoto. Obiščite salon' Metulj. <40 (&. \8y Pedikura Gelirani nohti Mani kura Masaža Depilacija Obiščite našo trgovino v Prestranku, kjer boste našli vse za VAŠ DOM. Poleg kopalniškega salona, vam lahko v JUB-ovi mešalnici barv ponudimo VAŠ ieljeni odtenek. Obisk pri nas pa lahko zaključite z druženjem v CEGU BAR-u. Prepričajte se o naši ponudbi. Širši izbor akcijskih artiklov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.mfm-intarzija.si ali na tiskanem izvodu v naši trgovini. sobota 20. Postojna, Kulturni dom Postojna ob 18:00 folklorna prireditev, »S plesom in pesmijo«, fS Karavanke Tržič; PS Val Resia - Rezija, Italija; Omana Barij Dobrepolje; KO Otroci z Majtonta; FS Torbarji Postojna KDFolkkma skupna Torbarji sobota 20. Ilirska Bistrica, Bistro Baladur ob 22:00 koncert, Dl David Fresh Bistro Baladur 21. Prem, grad Prem ob 14:00 literarna prireditev, Premska srečanja Združenje književnikov Primorske in JSKD Ilirska Bistrica torek 23. Kozina, Knjižnica Kozina ob 18:00 ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke), pravljično • ustvarjalna urica z Veroniko in Meto knrnh kosma torek 23. Postojna, Kutami dom Postojna ob 19:30 gledališka predstava (za abonma), im,puls/GodArt: komedija »Godait - Ive« Otrina Postopa sreda 24. Hruševje, stara telovadnica OŠ Hruševje ob 18:00 ustvarjalne delavnice (za otroke), ure pravljic Kukurm društvo HRUŠKO Hruševje 24. Pivka, potopisno predavanje, Park vojaške zgodovine »Tam spodaj« (Avstralija), Zvone Žigon ob 19:00 Turistično društvo Pivka četrtek 25. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 18:00 predstavitev knjige, prva predstavitev sage »Uslužbenka«, Teja Gale Knjižnica Makse Samsa in Založba Mureno petek 26. Knežak, Pumpa bar ob 19:00 fotografska razstava, »Slik lik«, fotokrožek OŠ Toneta Tomšiča Knežak Foto klub Sušeč Sirska Bistra in OŠ Toneta Mij Knežak ■ petek 26. Postojna, Kutami dom Postojna ob 20:00 gledališka predstava, Teater Harlekin: komedija »A, E, I« -Otrina Postojna'm Radu 94 26. Ilirska Bistrica, MKNŽ ob 21:00 koncert, Klubski Maraton Radia Študent: The Kojn + Foe Spre Glass Mladinski Hub Nade Žagar 27. Pivka, Krpanov dom ob 19:00 gledališka predstava, MŠD Harije (igralska skupina): komedija »Zgledna družina« MŠD Harije sobota 27. Postojna, Kutami dom Postojna ob 19:00 folklorna prireditev, plesno folklorna prireditev »Pozdrav jeseni« Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla Postojna sobota 27. Progarje, pod ogrevanim šotorom ob 21:00 večzvrstna prireditev, Gobarski praznik: koncert Mladen Grdovič (predskupinaVentilčki) Ku/tumo turistično društvo Pregarje 28, Pregarje, pred dvorano ob 10:30 večzvrstna prireditev, Gobarski praznik: gobarski pohod po dolini Posrtve Mumo turistom društvo Pregarje £ Pregarje, pod ogrevanim šotorom a ms večzvrstna prireditev, Gobarski praznik: razstava gob in gobjih jedi (pita velikanka) Kulturno turistično društvo Pregane nedelja 28. Pregarje, pod ogrevanim šotorom ob 14:00 večzvrstna prireditev, Gobarski praznik: zabava z ansamblom Spev in klapo Mirakul Kultom turistično društvo Pmarje 28. Ilirska Bistrica, MKNŽ ob 22:00 koncert, DOOM (Crust / HC - UK) Mladinski klub Nade Žagar torek 30, Kozina, Knjižnica Kozina ob 18:00 domoznanska prireditev, predstavitev diplomske naloge »Slovenske manjšine v Italiji v Kič padca administrativnih mej«, avtorja Vasje Valenčiča Kniinica Koma 'sreda 31. Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa ob 17:00 ustvarjalne delavnice (za osnovnošolce), Noč čarovnic Knjižita Makse Samsa 31. Pivka, izpred Krpanovega doma zvečer večzvrstna prireditev, nočni pohod z lučko na Primož Mladinski odsek Planinskega društva Postojna Kozina, Knjižnica Kozina do 5. oktobra likovna razstava, »Čarovničke«, Lea Benčič Knjižnica Koma Postojna, fotografska razstava, Notranjski muzej Slovenske ptice skozi objektiv mladih fotografov do 26. oktobra Zavod Znanje Dolenjski potok, likovna razstava, Gostilna potok Slikarska muza Bistrice do 10, januarja 2012 Gostilna Potok, Zdenka Vinšek torek Kozina, domoznanska prireditev, 9. Knjižnica Kozina predstavitev diplomske naloge »Turizem v Občini ob 18:00 Hrpelje - Kozina«, avtorice Jane Jurič Knjižnica Kozina sreda Ilirska Bistrica, ustvarjalne delavnice (za osnovnošolce), 10. Titov trg - stari del mesta 24, likovni ex tempore »Snežnik 2012« ob 9:00 Planinsko društvo Snežnik Ilir. Bistnca in JSKD Ilirska Bistrica sreda Pivka, predstavitev knjige, 10. Knjižnica Pivka predstavitev novega zbornika literarnega društva ob 18:00 UKUS iz Kopra Knjižnica Bena Zupančiča Postojna - Enota Pivka sreda Hruševje, ustvarjalne delavnice (za otroke), 10. stara telovadnica ure pravljic OŠ Hruševje ob 18:00 Kulturno društvo HRUŠKO Hruševje četrtek Ilirska Bistrica, likovna razstava, 11. Knjižnica Makse Samsa otvoritev razstave del Jožeta Šajna ob 18:00 Knjižnica Makse Samsa in JSKD Ilirska Bistrica f§ četrtek Pivka, večzvrstna prireditev, 11. Krpanov dom Moja dežela lepa in gostoljubna: Lepa in urejena ob 18:00 občina Pivka; predavanje Kluba Gaia: »Enostavno do lepih sobnih rastlin« Občina Pivka in Turistično društvo Pivka četrtek Postojna, večzvrstna prireditev, 11. Kutami dom Postojna Občna Postojna v cvetju ob 19:00 Občina Postojna četrtek Reka (Hrvaška), likovna razstava, 11. Slovenski dom »Likovni poskusi«, Marta Vitaz KPD Bazovica ob 19:00 Kulturno prosvetno društvo Bazovica Reka sobota Kozina, likovna razstava, 13. Knjižnica Kozina otvoritev razstave del Bed Njari Cvitkovič ob 18:00 Knjižnica Kozina nedelji Hrpelje, I I 14. Kutami dom Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ob 17:00 ljudskih viž JSKD Sežana ponedeljek Ilirska Bistrica, računalniške delavnice (za starejše), 15. Knjižnica Makse Samsa Simbioz® (potrebne predhodne prijave) do 19. oktobra Knjižnica Makse Samsa §§ ponedeljek Postojna, računalniške delavnice (za starejše), 15. Knjižnica Bena Zupančiča Simbioz® (potrebne predhodne prijave) do 19. oktobra Knjižnica Bena Zupančiča torek Kozina, študijski krožek (Zgodbama), 16. Knjižnica Kozina začetno srečanje krožka, Jasna Majda Peršolia ob 18:00 Knjižnica Kozina sreda Hruševje, ustvarjalne delavnice (za otroke), 17. stara telovadnica ute pravljic OŠ Hruševje ob 18:00 Kulturno društvo HRUŠKO Hruševje četrtek Ilirska Bistrica, predstavitev knjige, 18. Knjižnica Makse Samsa »Zaveza v duši«, Anita Škof ob 18:00 Knjižnica Makse Samsa in JSKD Ilirska Bistrica ]&„ četrtek Postojna, likovna razstava, 18. Knjižnica Bena Zupančiča otvoritev 12. regijske razstave primorskih ob 18:00 likovnikov »Interier« do S. novembra Knjižnica Bena Zupančiča in JSKD Postojna četrtek Postojna, večzvrstna prireditev, 18. Kulturni dom Postojna Prireditev za krvodajalce ob 18:00 Obrnčno združenje Rdečega križa Postojna petek Ilirska Bistrica, gledališka predstava, 19. Domna Vidmu KŠTD Prešnica (dramska in glasbena skupina): (velika dvorana) komedija »Ku lwnca pade na tjrmen« ob 19:00 JSKD Ilirska Bistrica j§§ Pilates Mateja Šajna, profesorica športne vzgoje KAKO NAJ IZBEREM PRAVO VADBO ZAME? Vstopamo v jesenski čas, čas ko število aktivnosti v naravi počasi upada. Zato je prav, da jih nadomestimo z vadbami, kijih lahko izvajamo v telovadnici ali doma in s tem pripomoremo k boljšemu počutju in zdravju. V kolikšni meri lahko z izbiro ustrezne vadbe v resnici pripomoremo k boljšemu počutju in zdravju? Že več sto let je znano, da redna in ustrezna športna aktivnost, pripomore k ohranjanju zdravja in še več, zavre procese staranja. Verjetno ste že opazili, da tisti, ki se redno športno, rekreativno udejstvuje, da izgleda bistveno mlajši od svojih vrstnikov? Redna vadba pomeni, da smo aktivni 3 do 6 krat na teden. Z redno aktivnostjo pripomoremo k ravnovesju v našem telesu. Vendar samo redna vadba ni dovolj. Primerna oziroma ustrezna vadba je prav tako izjemno pomembna za posameznika. Zajeti mora vse ravni človeka; fizično, psihično in energijsko. Fizična raven pomeni pridobivanje na moči in gibljivosti (to področje je zelo široko in zajema tudi koordinacijo, splošno kondicijo, celoten mišično skeletni sistem, motorične sposobnosti). Vadba pa nas mora tudi sprostiti in za to so primerne različne meditacije. Tek v naravi je lahko na primer dobra meditacija, če tečemo sami in ves čas čutimo svoje telo. Vendar nas vadba ne sme preveč izčrpati. Večinoma imamo ljudje premalo energije in pogosto smo po športni aktivnosti izčrpani. Namesto, da bi imeli več energije, smo se samo dodatno obremenili in izpraznili naše baterije. PILATES PRIČETEK - 17.9. LOKACIJE: Dolnje Ležeče, Hrpelje, Komen, Postojna, Pivka, Knežak v Dolnjih ODPRT NOV ENERGIJSKI CENTER Dolnjih Ležeča h, ki nudi: ■ PROFESIONALNE SKUPINSKE VADBE 6/8 oseb INDIVIDUALNE VADBE MASAŽE (fizioterapevtska, klasična, športna, zvočna masaža z gongi) PROTIBOLEČINSKA TERAPIJA (nevromuscolami taping) OBRAZNA JOGA RAZSTAVE In DELAVNICE NASTANITEV V NOVIH APARTMAJIH VIKEND IN TEDENSKI PAKETI NAJEM PROSTOROV ZA DELAVNICE REZERVACIJE in INFORMACIJE o terminih v ostalih krajih dobite na tel. 040 303 578, e-pošta: mateja.sajna@gmail.com www.sanafit.si Tržišče ponuja množico različnih vadb, tehnik, pripomočkov... Katere športne aktivnosti so trenutno najbolj priljubljene? Če vem, da si lahko izboljšam svoje zdravje - ali lahko na tržišču najdem vadbo, ki ustreza zgornjemu opis? Najbolj priljubljena in ekonomično dostopna je hoja. V zadnjem času je zelo popularna predvsem nordijska hoja, s katero vplivamo na srce in ostale mišične skupine. Poleg hoje pa seveda tudi tek in kolesarjenje. Poleti se aktivnosti odvijajo zunaj v naravi, čez zimo pa večinoma v notranjih prostorih. Priljubljene so skupinske vadbe; pilates, spinning, vadba z utežmi, joga, plavanje, zumba ... Zadnje čase pa lahko opažamo veliko inovativnih vadb dobrih trenerjev, ki so z znanjem in dolgoletnimi izkušnjami ustvarili učinkovito in edinstveno vadbo. Če želimo na vseh treh omenjenih ravneh pridobiti čim več, je potrebo kombinirati različne vadbe. Pri tem pa je pomembno, da najprej prisluhnemo sebi. Nekateri ljudje raje vadijo individualno, drugi v skupini, ker rabijo dodatno motivacijo in vodenje. Samo naši občutki pa niso dovolj. Pri izbiranju prave vadbe, je potrebno najprej pridobiti čim več informacij in se čim bolj natančno pozanimati pri inštruktorjih vadb in trenerjih. Vadba mora biti varna in prinesti nam mora dolgoročne učinke. To pomeni, da ni dovolj, da nam je vadba le všeč. Sama učim vadeče kombinacijo vadb, saj po mojih izkušnjah ima vsaka vadba določeno prednost in pomanjkljivosti. Vadba mora poskrbeti za to, da zajame tako tonič-ne, kot fazične mišice. Ene brez drugih ne opravljajo svojega dela popolno. Poleg tega morajo vaje biti takšne, da mišice postanejo močne in hkrati elastične. Velika napaka je da na sproščanje in raztezanje mišic premalokrat pomislimo. Pa še to ga izvajamo takoj po vadbi, kar je velika napaka. Najbolje je da raztezanje izvajamo ločeno od vadbe za moč, najbolje čisto drugi dan. Zakrčena mišica pomeni slab pretok, tako krvi, kot linfe in tako je regeneracija slabša, pa tudi, kar veliko ljudi ne ve, da to prinaša tudi razna bolezenska stanja. Vse je namreč med seboj povezano. Premalo 02, zaradi zakrčenosti telesa, lahko pripelje npr. tudi do raka. In žal je med njimi tudi veliko preminulih znanih športnikov. Veliko ljudi je zadovoljnih, ko se dobesedno zelo znojijo in utrudijo, a na koncu mogoče sploh ne vedo, kaj za božjo voljo se dogaja v njihovem telesu. Če se utrudiš in preznojiš, še Mateja Šajna, pred novim centrom lepih energij v Dolnjih Ležečah ne pomeni, da je vadba dobra. Po mojih izkušnjah, so starejši veliko bolj ozaveščeni, saj imajo za seboj bistveno več kilometrine. Poleg tega pa so vadeči posamezniki, ki rabijo individualni pristop, zato mora dobri inštruktor tudi individualno svetovati posamezniku z določeno držo, poškodbo, boleznijo. Velikokrat pa te poznajo le po imenu in s tem je poznavanje vadečih zaključeno. Pri nekaterih vadbah se res ne da drugače, ampak ozaveščen inštruktor bo modno vadbo pametno preoblikoval in ji dodal pomembne komponente, ki dolgoročno prispevajo k dolgoročnim učinkom posameznika. Sama poznam zelo malo inštruktorjev, ki se z zanimanjem poglabljajo in želijo strankam dati maksimalno učinkovito in zdravo vadbo. Težava je v tem, da inštruktor postane lahko že skoraj vsakdo. Poleg tega pa je zelo pomembna osebna zagnanost v raziskovanje različnih vadb in človeka v celoti, ter v veliki meri izkušnje. Velika napaka je tudi študij v Sloveniji, ker temelji na teoriji, ne pa na praksi. In potem, ko postanemo profesorji športne vzgoje, ne znamo otrok naučiti niti osnov: kako se sedi, leži, hoditi, sprosti, biti vesel brez razloga ... življenjskih osnov. V bistvu bi nas morali teh osnov naučiti že ob rojstvu, ne pa da iščemo za vsako osnovno stvar strokovnjake. Košarka Žreb skupin za EuroBasket 2013 v Postojnski jami! Ljubljana - Točno leto dni od začetka evropskega prvenstva v Sloveniji je jasna lokacija žreba skupin prvega dela, ki bo 18. novembra 2012 potekal v Postojnski jami. Žreb, v katerem bo sodelovalo 24 reprezentanc, med njimi tudi Slovenija, bo prvi v zgodovini, ki bo potekal povsem pod zemljo in sicer v veliki Koncertni dvorani Postojnske jame s površino 3.000 m2 in prostornino 50.000 m3, kar pomeni, da lahko sprejme kar 10.000 obiskovalcev. V njej so se zvrstilli že mnogi dogodki, med drugim tudi koncerta simfoničnega orkestra RTV ostali pomembni ter posebni gostje. Gre za največjo turistično znamenitost Slovenije, eno največjih kraških spomenikov sveta ter najbolj obiskano jamo v Evropi. Njena najbolj znana, a ne edina prebivalka, je človeška ribica, oziroma proteus anguinus, odrasla žival, ki je ohranila večino telesnih značilnosti mladička. Postojnska jama, kjer so najstarejši znani podpisi obiskovalcev iz 13. stoletja, je s pestrostjo in številčnostjo kapniških oblik ena najbogatejših podzemnih jam, obiskovalce pa na ogled popelje vlak po edini dvotirni EP 2013 v Munchnu decembra 2010. Aleš Križnar, direktor Euro-basketa 2013: "Za Postojnsko jamo kot gostiteljico žreba smo se odločili zato, ker želimo že leto dni pred EP 2013 Sloveniji in širni Evropi pokazati, da bomo organizirali najbolj zanimiv EuroBasket doslej. Imamo veliko dobrih idej in prva, ki se bo uresničila, je ta, da bomo žreb skupin prvega dela prvič v zgodovini športnih priredi- tev organizirali povsem pod zemljo, kjer je izjemno atraktivna že lokacija, nič manj pa ne bo niti program. Tega pripravljamo skupaj z Goranom Vojnovičem, ki je seje že dokazal tudi na prireditvah v sklopu KZS, zato ne dvomimo, da bo zelo zanimiv. Zahvaljujemo se g. Marjanu Batagelju, da je v dogodku prepoznal dodano vrednost in se odločil, da se skupaj z kolektivom Postojnske jame poda v organizacijo žreba, na katerem bo prisotnih veliko pomembnih in zvečenih imen svetovne košarke." Marjan Batagelj, predsednik uprave podjetja Postojnska jama: "Postojnska jama, največja slovenska znamenitost skozi 200-letni turistični razvoj beleži številne primate in presežnike. Tako odločitev za sodelovanje pri tem projektu ni bila težka, kajti prvič bomo pod zemljo postavili košarkarski koš ter poleg zanimivega dogodka tukaj gostili tudi športne zvezdnike. Zagotovo je k odločitvi nekaj pridala tudi moja športna dejavnost in naklonjenost do športa sploh, v dogodku, ki se bo po televiziji prvič sploh prenašal neposredno iz podzemlja po vsem svetu pa vidim tudi pozitivno zgodbo, ki izstopa iz povprečja in jo lahko Slovenija ponese v svet kot odlično promocijo za dogodek, ki ga bomo gostili naslednje leto." Dragan Kikovič Slovenije ter slovite milanske Scale, nekdaj pa je bil tam tudi edini delujoči podzemni poštni urad na svetu. Še danes tam oddana razglednica nosi poseben poštni žig. Postojnsko jamo je v 200 letih obiskalo že preko 34 milijonov obiskovalcev, med njimi tudi predsedniki držav, vlad, cesarji, kralji, znanstveniki in umetniki iz celega sveta, 18. novembra 2012 pa jo bodo košarkarski predstavniki FIBA Europe, nacionalnih zvez in jamski železnici na svetu. Pred uradnim delom žreba, na katerem bo jasno katere tekmece bo v prvem delu dobila tudi naša izbrana vrsta, bodo gostje priča posebnemu programu, ki ga bo režiral priznani režiser, nekdanji košarkar in še vedno velik košarkarski navdušenec Goran Vojnovič, ki je skupaj s Slobodanom Maksimovičem, pripravil že prireditev ob 60-letnici KZS-ja junija 2010 ter predstavitev kandidature t Pot k sludencu 8,6257 Pivka *Sy tel.: 05 75715 32, tel /fax: 05 757 31 74 Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43, tel/fax: 05 75716 44 ■ v:, e-mail: tapetnistvozele@siol.com. , ' www.tapetnistvo-2ele.com Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulicah, Ilirska Bistrica na uplinjanje polen z Lambda sondo »raketa med kotih 1SKORISTEK 92% REGULACIJA Z LAMBDA SONDO VELIK NALAGALNI PROSTOR NAKLADANJE 1x DNEVNO 15min DO KONCA LETA 2012 CTC SUBVENCIJA 1000€ • NA KOTEL CTC V40 LAMBDA . NA TOPLOTNO ČRPALKO CTC ECOAIR110 Mobi: 041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI VPISUJEMO NOVE ČLANE IN ČLANICE V septembru začne tudi VPIS v članstvo rokometnega kluba Ilirska Bistrica in sicer DEKLICE IN DEČKI iz OŠ Antona Žnideršiča, 1. do 5. razred - MALI ROKOMET bodo trenirali ob ponedeljkih od 13.45 do 15.00 ure in četrtkih od 14.45 do 16.00 ure na OŠ Antona Žnideršiča; DEKLICE IN DEČKI iz OŠ Dragotina Ketteja, 1. do 5. razred - MALI ROKOMET bodo trenirali ob torkih od 14.30 do 16.00 ure in petkih od 16.00 do 17.30 ure na OŠ Dragotina Ketteja; DEKLICE 6. - 9. razred - MLAJŠE IN STAREJŠE DEKLICE se lahko vpišejo ob četrtkih od 17.30 do 19.00 ure na OŠ Antona Žnideršiča; DEČKI 6. do 9. razred - MLAJŠI IN STAREJŠI DEČKI se lahko vpišejo ob torkih od 17.30 do 19.00 ure v športni dvorani pri OŠ Antona Žnideršiča. Vse ostale informacije dobite ob vpisu v naš rokometni klub. LESENA OKNA in VRATA NAGODE d.o.o. Novi svet 10 1372 Hotedršica Tel.: +386(0)1 7559 557 Fax.: +386(0)1 7559 018 GSM: +386 (0)41 378 232 Les je naš ponos in tradicija. Znamo z njim. • kakovostna izdelava • strokovna in zanesljiva vgradnja • svetovanje za pravo izbiro, brezplačna izmera • pestra izbira izdelkov: senčila in police, panoramske stene, balkonska in vhodna vrata, Lil TAPETNIŠTVO Izdelava sedežnih garnitur po merah strank. .S " 4^., r- . .... »oprema in obnova tapeciranega pohištva (stoli, klopi, navtika,...) NE ZtLt ir' ............ ■ izdelava jogi vzmetnic, postelje, tudi višje postelje,... E BBS i § ■.WKg/k mMMH| kih. Igralke so predlagale, da gremo na priprave kar s kolesi in tako je tudi bilo. Na pripravah so trenirale in se družile ter postavile cilje, za katere se bodo PONOVi Med 7. in 9. septembrom je v Kranjski gori potekal pripravljalni tabor otroške reprezentance SZTK. Mladi karateisti so na uspešnih pripravah opravili več kot 10 ur intenzivnega treninga, pri katerem so trenerji preverjali pripravljenost in sposobnost vsakega posameznika. Poleg napornih treningov, so otroci uživali tudi v medsebojnem druženju in plavanju. Očitno so bile priprave v Kranjski gori ter številni pripravljalni treningi v avgustu in septembru uspešni, saj je mlada članica Karate Kluba Oldersi Nina Pavlovič na Češkem osvojila prvo mesto. Pomočnik selektorja slovenske otroške reprezentance Mirko Rogač (III. Dan), ki je obenem tudi naš član, je za Snežnik dejal: »Uspeh Nine je nedvomno Trener reprezentance Mirko Rogač, Nina Pavlovič, selektor reprezentace Marko Mitrovič rezultat intenzivnega pripravljalnega obdobja reprezentance, zagotovo pa je najpomembnejše večle- tno delo v klubu.« Brez pomoči in požrtvovalnosti staršev, glavnega trenerja v KK Oldersi ter sponzorjev in donatorjev vsi ti uspehi ne bi bili mogoči. Še posebej se zato zahvaljujemo Knjigovodskim storitvam Kristina Volk s.p., ES d.o.o. ga. Jani Poljšak, EML Stadler d.o.o., Av-toprevozništvu Anton Tomažič s.p., Trgovini A3 moda Logar Albert s.p. , podjetju ABC Lo-gistica d.o.o. Koper in lastniku podjetja Keprom d.o.o. Koper g. Jadranu Butiču, Časopisu Snežnik ter Mirku Rogaču za njegovo prostovoljno delo. KK Oldersi, Meta Oblak borile v tej sezoni. Že tradicionalno so si dekleta sama kuhala, kar pomeni, da je obilo smeha ter anekdot, ki jih bodo spremljale še dolgo in da se bomo še večkrat nasmejali zaradi teh dogodkov. Poleg teka in ostalih vaj smo s kolesi obiskali tudi Po 4-ih dneh izredno uspešnih priprav smo se odpravili v dolino in pričeli z treningi z žogo ter igranjem pripravljalnih tekem, katere da bi se jim uresničile vse želje in da bi bila sezona zelo uspešna, SREČNO. Rokometni klub Ilirska Bistrica šport... Smežbook O Karate NINI PAVLOVIČ ZMAGA NA ČEŠKEM 15. septembra je na Češkem potekalo pomembno mednarodno tekmovanje »International Traditional Karate Tournament for Children and Adults- International Cup 2012«. V kategoriji Kata deklice (kategorije 2) je članica Karate kluba Oldersi in reprezentantka Slovenske zveze tradicionalnega karateja, NINA PAVLOVIČ, že na prvi reprezentančni tekmi osvojila zlato. Rokomet ROKOMETAŠICE PRED SEZONO TRENIRALE NA SVIŠČAKIH Starejše deklice rokometnega kluba so si letos zadale visoke cilje, za katere je potrebno vložiti veliko truda in pričele so z nabiranjem fizične moči na domačih Svišča- Mašun in tako dosegli še en nov mejnik, saj ni še nobena igralka bila s kolesom na Svi-ščakih, prav tako na Mašunu. so bile dokaj uspešne in pokazale kaj moramo postoriti še do prvenstva. Našim dekletom želimo, oglasi... Letnik XX, št. 264 O S^jjšž/jjz Oglaševalec se predstavi NOMEN ALU IN PVC STAVBNO POHIŠTVO Za vas smo pripravili razstavni prostor, kjer si lahko ogledate različne izdelke iz kamna, nagrobne spomenike, izberete vrsto kamna ter nagrobne dodatke - črke, vaze, lučke, križe, kipe,... Na izdelke nudimo garancijo. ®!©iym Ki« KAKOVOSTNE STORITVE PO ZELO UGODNI CENI • OBNOVA ŠTORIH SPOMENMOV • IZDELAVA NOVIH SPOMENIKOV • MONTAŽA KOVINSKIH ČRK • ROČNO KLESAN« NAPISOV • BARVANJE IN ZUtrBUE NAPISOV • MONTOŽA SLIK, VAZ, LUČX, K3IŽEV,— . OSTOU BDEUO B KAMNA • POUCE, $romt*- NOMENJ Vrhpolje 20 • 6240 Kozina _ * m URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Si«!' 7V!oK2" SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 15 let Izdelujemo vse vrste kovanih Izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo. Izdelamo, protikorozUsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 71 lO 243, e-inall: info(o umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.coni___________ Podjetje SPIAL Rajko Bratuž s.p. je bilo ustanovljeno leta 1995. Že dobro desetletje uspešno poslujemo na domačem in tujem trgu. Temeljna dejavnost našega podjetja je lastna izdelava in montaža ALU stavbnega pohištva. Pred leti smo našo dejavnost razširili in poleg izdelkov iz lastne proizvodnje nudimo tudi kvalitetne PVC izdelke priznanih proizvajalcev. Z našimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem vam nudimo hitre in kvalitetne storitve. Kupcem zagotavljamo visoko kvalitetne izdelke in storitve. Velik poudarek dajemo na svetovanju, natančni izdelavi in brezhibni montaži. Potrditev našega dobrega dela so zadovoljne stranke. Z dolgoletnim poslovanjem, strokovnostjo, natančnostjo, doslednostjo ter nenehnim izobraževanjem, želimo kupcem zagotoviti kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah. Brezplačno vas obiščemo, vam svetujemo, izmerimo, pripravimo informativno ponudbo, izdelamo, dostavimo, demontiramo stare izdelke, vgradimo nove, stare izdelke odpeljemo na deponijo in jih vzdržujemo. KAJ VAM NUDIMO? ALU IZDELKI: okna, vrata, notranja vrata, polkna (gibljive ali fiksne lamele), vetrolove, balkonske zasteklitve, pregradne stene, zimski vrtovi, ga- ohJjvo£ RAJKO BRATUŽ s.p. Kajuhova 22 - 6215 Divača /' St Tel/Fax: +386 (0)5 76 38 069 X. GSM:+386 (0)31 655 711 ^ > E-mail: spial.bratuz@gmail.com www.spiaLst ALUMINIJASTA IN PVC ražna vrata... Okna, vrata, polkna - so prvi vtis, ki ga obiskovalci dobijo o vašem domu. So sestavni del zunanjega dela hiše in pomemben element fasade. Stavbno pohištvo iz aluminija izdelamo po vaši zamisli iz kvalitetnih a.lu profilov s prekinjenim toplotnim mostom ali brez toplotnega mosta (hladni profili). Izbirate lahko med pestrim izborom barv po RAL lestvici ali lestvici VivDecoral imitaciji lesa. PVC IZDELKI: okna, vrata, balkonske zasteklitve, rolete (nadokenske ali predokenske), žaluzije, komarniki, vzdrževanje. Kakovostna petkomorna in šestkomorna PVC okna iz plastičnih profilov vrhunskega proizvajalca nam omogočajo visoko toplotno in zvočno izolacijo. Okvirji in krila so ojačani s kovinskimi profili. PVC vhodna vrata morajo biti brezhibna glede funkcionalnosti, zaščite in estetike. PVC vrata so izdelana iz masivnih PVC profilov s pocinkano železno okrepitvijo. PVC izdelke lahko izbirate v različnih barvah in imitaciji lesa. OSTALI IZDELKI: steklo, polnila, kamnite police, PVC in ALU police. Ko ste pred odločitvijo zamenjave stavbnega pohištva, pokličite nas in pomagali vam bomo izbrati izdelke kateri bodo kvalitetno narejeni posebno za vaš dom. Več informacij dobite tudi na spletni strani www.spial.si HIŠA VAM LAHKO NADOMESTI VES SVET, VES SVET PA NE VAŠE HIŠE. PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 1 3.00 Telefon: 05 /710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE A VTO D E L I INSTALACIJE Kovačič Stojan jjgf" Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: • CENTRALNO OGREVANJE Wtennotehnika • VODOVODNE INSTALACIJE W • PLINSKE INSTALACIJE Buderus • KLIMATSKE NAPRAVE |^b»*u • TOPLOTNE ČRPALKE 1J # XIX vie|maNN • SONČNI KOLEKTORJI VIV 5 • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE NAU FIKSNA IR TELEFONIJA TUDI V OMREŽJU KABELSKE TELEVIZIJE V preteklosti sta bila telefon in računalnik v ločenih svetovih. S telefonom smo se lahko samo pogovarjali v omejenem frekvenčnem spektru, z osebnim računalnikom smo lahko ustvarjali in spreminjali podatkovne datoteke. Nato je prišla multimedija in korak dalje je bilo združevanje telefonskega in računalniškega sveta. • IP telefon ne potrebuje fizične povezave do centrale ampak le IP povezljivost, kar pomeni, da je fizično kjerkoli • Enostavno vzdrževanje, vsaka naprava se upravlja s pomočjo WWW vmesnika • Navidezne povezave med različnimi IP centralami omogočajo brezplačne klice • Strojne nadgradnje niso več potrebne (ni več dodatnih kartic, modulov,..) • Dodatne aplikacije kot je združeno sporočanje integracija z aplikacijami npr MS Outlook, CRM itd. • Enostavna izbira operaterjev • IP telefon je lahko v obliki programske aplikacije • Možnost HD zvoka • Možnost videa • In nenazadnje vse storitve (televizija, internet, telefonija) so združene pri istem operaterju • Enostaven pregled porabe lahko dnevno spremljate preko spleta • Nižje cene klicev • Telefonski pogovori znotraj omrežja softnet so brezplačni • Postopek zamenjave operaterja za vas uredimo mi • Zamenjava operaterja je brezplačna - brez dodatnih stroškov Tako danes ni več sedmo čudo sveta, če se nekdo pelje na letalu, ki ima internet in ima nameščen programski telefon na notesniku in telefonira kakor da je v pisarni v službi, ne samo po funkcionalnosti, amapk tudi po istih cenah. Kako poteka implementacija telefonije IP doma/v podjetju (stroški/težave/izzivi)? Kako je s tem pri nas? Operater za uporabnika vzpostavi podatkovno zvezo, ki ima bodisi ustrezno priotizacijo glasovnega prometa ali pa je ločena od internet priključka. IP telefon se obnaša enako kot osebni računalnik kar pomeni da potrebuje Ethernet priključek in IP naslov, ki je seveda lahko dinamičen. V podjetjih je potrebno preveriti ali ima lokalno ožičenje dovolj priključkov. Implementacija je zelo enostavna, poslovni uporabnik le izbere ali bo imel storitev IP centrex ali svojo IP telefonsko centralo. Edina težava pri implementaciji so faksi, saj ni mogoče zagotoviti 100% delovanja. Na srečo faks komunikacija izginja. Kaj vse lahko povežemo s telefonijo IP (elektronska pošta, CRM....)? Kakšne so prednosti? Kot rečeno z integracijo postane telefon del računalnika, kar v praksi pomeni, da če imate eno telefonsko številko v vaši elektronski pošti ali na spletni strani je ni potrebno pretipkavati v telefonski aparat ampak jo označi z miško in pritisne eno od funkcijskih tip in telefon že kliče željeno številke. Kak poslovneža bo hitro izračunal da nek prodajnik tako lahko kontaktira npr 10% več potencialnih strank ker manj časa izgubi na nepotrebnem pretipkavanju, iskanju po imenikih itd. Storitev fiksne IP telefonije že tretje leto zanesljivo deluje tudi v omrežju kabelske televizije v Ilirski Bistrici in bo dostopna tudi na širokopasovnem optičnem omrežju. Storitev vam v sodelovanju s podjetjem Softnet d.o.o. zagotavlja vaš kabelski operater TELES d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na sedežu podjetja ali na telefonski številki 05/ 7110100 oz. www.teles.si G\oba/ co SoftNET % rt> n '-*■