LETO XXXI. — Štev. 41 11. oktobra 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt KEl: zahvala vsem volikem Vsem volilkam in volilcem, ki so v nedeljo glasovali za Koroško enotno listo, velja prisrčna zahvala. Naša zahvala pa velja tudi vsem številnim aktivistom, somišljenikov in kandidatom, ki so naložili breme dela v težkem in neugodnem času. 4279 glasov — to je solidno jedro, ki bo baza za nadaljnje delo. Že pred volitvami smo rekli: KEL ne gre v prvi vrsti za naslednje volitve, temveč za izgradnjo dolgoročnega političnega alternativnega koncepta v korist Koroške, za zagotovitev interesov slovenske narodne skupnosti in za sodelovanje z nemškogovorečimi Korošci oziroma Avstrijci. Se- veda pa je upoštevanja vreden uspeh pri volitvah važna podlaga za politično težo njenega prihodnjega dela. Po teh smernicah hočemo delati tudi v naprej. Dobo do naslednjih volitev hočemo dobro izrabiti. Poglobiti bomo morali stike s podeželjem, s posameznimi sodeželani, poglobiti tudi naše stike z nemškogovorečimi somišljeniki po vsej Avstriji. Tudi Koroško enotno listo samo hočemo spraviti na ustrezno organizacijsko raven. V bodoče nameravamo tudi v dobi med volitvami zavzemati stališče do perečih aktualnih problemov, nakazati pa pred- vsem možnosti izven izhojenih poti. — Vemo, da nas čaka veliko odgovornega dela. Prosimo Vas vse, da nam pri tem pomagate, pa tudi, da nas opozorite, če mislite, da bi nekaj lahko drugače ali bolje naredili. Wir bedanken uns auch bei allen deutschsprachigen Freunden, die der Kärntner Einheitsliste am 7. Oktober 1979 ihr Vertrauen geschenkt haben. Wir wollen den eingeschlagenen „gemeinsamen Weg“ konsequent fortsetzen. Karel Smolle Dr. Pavel Apovnik Dr. Robert Saxer Dr. Matevž Grilc 4279 glasov - to je baza za gibanje KEL V političnem trenutku, ko je vladajoča in tudi v manjšinski politiki odločujoča SPÖ dokončno hotela imeti potrjeno svojo pot „povožene manjšine“ in v ta namen storila vrsto predpriprav, so volile! KEL rekli „ne“: 4279 glasov protesta, pa tudi glasov za novo pot. Prvi kandidat KEL Karel Smolle je v zrcalni dvorani urada koroške deželne vlade dejal v prvem intervjuju z ORF-om, da izid volitev odgovarja pričakovanjem. Od vsega začetka je KEL računala z manjšimi šansami kakor zadnjič — nenazadnje tudi zaradi krivičnega protimanjšinskega volilnega reda. Vendar pomeni doseženo število glasov — 4279 — zdravo bazo, upoštevanja vreden uspeh. To pa je razveseljivo. Brezdvomno smo si želeli več glasov, je dejal Smolle, vendar je rezultat volitev potrdil prizadevanja KEL. — Na vprašanje, ali je Hanzi Ogris škodoval Koroški enotni listi, ker je kandidiral na socialistični listi, je dejal Smolle, da je Ogris brezdvomno odvzel Koroški enotni listi nekaj glasov. Na drugi strani pa je KEL v Ogrisovi domači občini, v Bilčov-su, pridobila v primerjavi z občinskimi volitvami nekaj dodatnih glasov. — Pri analizi izida volitev je treba nadalje upoštevati, da manjšina pri volilnem boju ni razpolagala s številnimi milijoni šilingov kakor druge stranke. Smolle je izrazil upanje, da bo čez kratko ali dolgo le uspelo zediniti Slovence ter nemškogovoreče Avstrijce v eni Koroški enotni listi. Delo gre naprej, je zaključil Smolle in najavil, da bodo skušali KEL spraviti na primerno pravno bazo. V intervjuju za Ö 1 pa je Smolle dodal, da bo treba rezultate volitev zelo podrobno analizirati ter se ravnati po zaključkih iz te analize. Zlasti bo treba raziskati, zakaj se je tako malo število volilnih upravičencev spravilo na volišče. Rekord pri nizki udeležbi: občina Rangersdorf v okraju Spittal, kjer je volilna udeležba padla od 76 procentov na 65 procentov. Karel Smolle Da bodo socialisti zmagali pri deželnozborskih volitvah 7. oktobra, pred volitvami nihče ni dvomil. Vprašanje je le bilo, koliko mandatov bodo pridobili. V krogu okoli deželnega glavarja Wagnerja so opisali pričakovanja takole: „Naš cilj je pridobiti glasove, pač pa bi vsaj enkrat zaslužili prav veliko zmago.“ Neuradno: pričakovali so dodatna dva mandata. Vendar je glede mandatov vse ostalo pri starem. Socialisti jih imajo slej ko prej dvajset, ÖVP se je močno in glasno oddahnila, ko je ohranila svojih dvanajst, pa tudi svobodnjaki so bili veseli, da so svoje štiri poslance, pa tudi deželnega svetnika, mogli obdržati. Oktobrski tabor ZA PRAVICE MANJŠIN — ZA NOV OKTOBER v soboto, 13. oktobra 1979, v šotoru v celovškem „Europaparku“ Ob 14. uri popoldanski program: Festival kantavtorjev (Fritz Nußböck, Kurt Winterstein, Reinhard Seliner, Martin Auer, kabaret STERZMAULER). Literarni popoldan (Bernhard C. Bunker, Robert Schindel, Wolfgang Pollanz, Valentin Polanšek, Del Vedernjak). Ob 19.30 večerni program: Kvintet Dunajskega krožka, mešani pevski zbor SPD „Danica“, kabaret Christian Wallner. Za prijetno zabavo bo skrbel znani pop-ansambel „Schmetterlinge“, ki je sodeloval že na obeh prejšnjih „Oktobrskih taborih“. Pripadniki obeh narodnosti bodo na tej skupni prireditvi demonstrirali za medsebojno razumevanje in sožitje v resnični enakopravnosti. Vabljeni vsi, da se udeležite Oktobrskega tabora! Kako po večinskih strankah interpretirajo izid volitev? — Socialisti so na eni strani veseli, da je njihov delež narasel za 2,6 pro-centnih točk od 51,4 na 54 procentov. Vendar so prav tako razočarani, da rezultata niso mogli vnovčiti v dodatne mandate. Nekaj več kot tisoč glasov jim je manjkalo, pa bi imeli enaindvajsetega poslanca. TIHI CILJ SPÖ NI BIL DOSEŽEN... Na eni strani je že res, da „še nikoli ni volilo toliko Korošcev Wagnerja“, na drugi strani pa je letos SPÖ na Koroškem že bolje odrezala — in sicer pri državnozborskih volitvah 6. maja, ko je SPÖ s kanclerjem Kreiskyjem na čelu dosegla 56% glasov. Torej SPÖ ne more reči, da je bilo zanjo 7. oktobra oddanih rekordno število glasov. Še nekaj bo Wagnerja bolelo: njegova propaganda ga je označevala za „najbolj priljubljenega (popularnega) deželnega glavarja v Avstriji“, vendar v resnici priljubljenost ni zadostovala za dodaten mandat, medtem ko je isti dan na Zgornjem Avstrijskem črni deželni glavar svoj bonus bolje izkoristil in pridobil dodaten mandat, kakor tudi že teden prej tirolski Wallnöfer. Ratzen-böckova zmaga velja še več, če primerjamo rezultate državnozborskih volitev: v deželi ob Aniži je 6. maja imela SPÖ 60.000 glasov več, vendar je črni deželni glavar vsaj v deželnem merilu obrnil krmilo. Seveda je socialistično razočaranje nad tem, da na Koroškem ni bilo 21. mandata, le relativno: šef koroške ÖVP Stefan Knafl je takoj po volitvah skušal iz tega dejstva — kljub temu, da je SPÖ povečala svoj delež in je ÖVP ponovno nazadovala — napraviti poraz za socialiste. Vendar bo Knafl imel v svoji stranki v naslednjih tednih še precejšnje težave. Njegov prednik kot deželni strankarski poglavar Herbert Bacher se je leta 1975 še precej bolje odrezal, kljub temu, da je štiri volitve zamanj skušal pridobiti vsaj 13. mandat. Eden od motivov za Knafla in proti Ba-cherju je bil ta, da prihaja Bacher iz vrst Bauernbunda, kmetje pa da številčno nazadujejo ter postajajo v čedalje večji meri stranskopo- klicni kmetje. Delojemalce pa naj bi bolje znal nagovoriti Knafl. Vendar se je že v volilnem boju izkazalo, da je Knaflov odnos do publike najmanj tako krčevit kakor Sacherjev. Kljub temu bo sedaj postal Knafl namestnik deželnega glavarja, medtem ko bo Bacher navaden deželni svetnik. Vsekakor se precej črnih funkcionarjev sprašuje, zakaj so sploh odžagali Sacherja, če njegov naslednik doseže še slabši rezultat. VISOKA OVIRA ZA KNAFLA Že v tednu pred volitvami pa so Knaflu v deželni ÖVP postavili posebno visoko oviro: celovški župan in zmagovalec pri občinskih volitvah Leopold Guggenberger je na prvi strani črnega glasila Volks-zeitung pozval črno publiko, naj posnema tirolskega deželnega glavarja Wallnöferja, ki je ravnokar dosegel lep uspeh in dodaten mandat. Vendar je Guggenbergerjev poziv šel v hlače: ravno celovška ÖVP je tokrat popustila, na drugi strani pa je tam SPÖ pridobila tri procentne točke in s tem tudi ab- (Dalje na 5. strani) Volitve: primerjava dvojezičnih občin Obč. vol. 73 Dež. zb. 75 Obč. vol. 79 Dež. zb. 79 OKRAJ VELIKOVEC abs. °/o abs. %> abs. °/o abs. % DJEKŠE 41 6,8 38 6,4 54 8,8 33 5,7 DOBRLA VAS 220 7,3 249 8,1 234 7,2 151 4,8 GALICIJA 71 7,7 68 7,4 82 7,9 56 5,9 GLOBASNICA 229 25,0 254 27,5 244 25,2 208 23,1 PLIBERK 883 26,4 835 24,4 831 23,2 596 17,8 SUHA 69 10,0 75 11,1 64 8,6 48 7,2 ŠKOCIJAN 291 13,6 288 13,3 261 11,1 198 9,2 VELIKOVEC — — 181 30 159 2,5 111 1,8 ŽELEZNA KAPLA 201 9,9 323 15,5 186 9,1 188 9,1 ŽITARA VAS 215 17,7 199 15,6 250 18,7 173 13,1 OKRAJ CELOVEC-DEŽELA CELOVEC — — 536 1,1 — — 397 0,8 BILČOVS — — 192 21,9 115 12,2 121 13,6 BISTRICA V ROŽU 177 11,5 177 11,6 167 10,8 117 7,7 BOROVLJE 246 5,5 260 5,6 224 4.9 154 3,5 HODIŠE 87 9,9 95 10,3 125 12,2 72 7,3 KOTMARA VAS 119 9,0 116 8,5 100 6,7 88 6,1 SELE 166 34,2 188 38,7 209 42,0 151 32,1 ŠKOFIČE 115 11,0 95 8,8 130 11,3 53 4,9 SMARJETA V ROŽU 56 8,9 51 8,0 48 7,3 49 7,8 OKRAJ BELJAK-DEŽELA BEKSTANJ 275 6,8 280 6,8 255 5,9 172 4,1 ROŽEK 94 12,0 100 12.6 98 12,2 68 8,9 STRAJA VAS — — 60 6,5 111 11,6 44 4,9 ŠENTJAKOB V ROŽU 353 13,7 398 15,2 336 12,8 264 10,3 VRBA — — 174 4,1 185 4,1 109 2,6 V tej statistiki niso upoštevani glasovi volilnih kart, ki jih je bilo za KEL 29. Tokrat objavljamo kot žalostni dokument volilnega boja komentar glasila SPÜ, ki mu manjka to, kar se ob vsej ostrini argumentov ne bi smelo zgod ti: manjka mu osnovna olika. Dr. Robert Saxer odgovarja tiskovni službi SPD „publik“ v naslednjem pismu, nato pa „original“ v KTZ. Liebe „publik“ — Redaktion, in der „Kärntner Tageszeitung“ vom Freitag, dem 5. Oktober, begann ich mit Aufmerksamkeit Ihre unter dem Titel „Die Kindesweglegung“ veröffentlichte Presseaus-sendung zu lesen, und darin wiederum mit besonderem Vergnügen die standardisierten Wagner-Formeln — besonders reizvoll fand ich die Phrase „sich mit Mandaten auszustatten“. Dieses Vergnügen wich allerdings zunehmend einer gewissen Verwirrung, weshalb ich Sie auch um Aufklärung über bestimmte Sachverhalte bitten möchte. Verständlich war mir noch Ihre Behauptung, daß die ÖVP die KEL zur Wiederkandidatur animiert habe, um dann das Kind wegzulegen: Es gibt nun einmal Parteien, die sich kurz vor einer Wahl aller Mittel und also auch unsinniger Behauptungen bedienen, wenn sie Angst vor der Abwerbung von Stimmen haben; Ihre Nervosität vor der Wahl entschuldigt Ihre Äußerungen. Was mich dann aber verwirrte, war zunächst Ihre Feststellung, ich sei von jemandem wie eine heiße Kartoffel fallengelassen Kdo se boji KEL? worden. Soweit aus dem Zusammenhang hervorgeht, muß der Fallenlassende die ÖVP gewesen sein, der ich nie angehört und für die ich nicht gearbeitet habe. Das behaupten Sie ja nun auch nicht in Ihrer Aussendung, Sie erschließen es vielmehr, wenn ich Sie richtig verstehe, aus der Tatsache, daß ich Katholik bin. Aber das kann nun auch wieder nicht sein, denn gleich darauf stellen Sie fest, daß die Mehrheit der Katholiken in Kärnten zur SPÖ tendiere: aufgrund der Wahrscheinlichkeitsrechnung — und an die müssen Sie sich wohl halten, da Sie mich ja nie um meine politische Haltung befragt haben — müßte ich als katholischer Kärntner bzw. Kärntner Katholik eher zur SPÖ tendieren. Kurzum, ich durchschaue die Dialektik Ihrer Überlegungen nicht und bitte Sie daher um Rat und Aufklärung. Verwirrt hat mich auch der Umstand, daß ich für Sie ein Herr“ n bin, während — ich zitiere Sie — „Warasch“ und „Dr. Grilc“ dies nicht sind. Klassendenken kann dies nicht sein, da es sich ja bei Ihnen, wenn meine Informationen stimmen, um Sozialdemokraten handelt; es muß also eine tiefergreifende Dialektik dahinterstecken, um deren Erläuterung ich Sie ersuche. Seien Sie mir bitte nicht böse, wenn ich bei dieser Gelegenheit auf ein weiteres Detail Ihrer Pres-se-Aussendung zu sprechen komme. Sie stellen fest, wir hätten, damit wir nicht zuviel Arbeit haben, die Plakate eines bekannten deutschen Plakatiers nachgeahmt. Diesbezüglich möchte ich Sie ersuchen, Verständnis aufzubringen für eine kleine wahlwerbende Gruppe, die für Wahlwerbung nur einige 10.000 Schilling und nicht jene Millionen zur Verfügung hat, die zur langfristigen intellektuellen Vorbereitung so aussagekräftiger Plakate wie die riesenhaften Landeshauptmannköpfe in Farbe und so ausgefeilter Parteiprogramme wie „Fein sein, beinander bleiben“ nun einmal notwendig sind. Aus all diesen verwirrenden Zusammenhängen haben sich für mich folgende Fragen herauskristallisiert, die sich abschließend an Sie richten möchte und um deren Beantwortung ich Sie bitte: • Wer war es tatsächlich, der mich wie eine heiße Kartoffel fallengelassen hat? • Warum schließen Sie aus der Tatsache, daß ich Katholik bin, auf eine Beziehung zur ÖVP, wenn doch die Mehrzahl der Kärntner Katholiken Ihrer Meinung nach zur SPÖ tendiert? • Warum bin ich für Sie ein „Herr“, während Herr Warasch und Herr Dr. Grilc dies für Sie nicht sind? In Erwatung Ihrer Antwort verbleibe ich mit freundlichen Grüßen Dr. Robert Saxer KTZ 5. 10. 79, S. 2. DIE KINDESWEGLEGUNG „In Kärnten gibt es seit vielen Jahren den christlichen Volksrat der Kärntner Slowenen. Seine Exponenten waren immer brave Parteigänger der ÖVP und Anhänger einer christlichen Weltanschauung. Seit einiger Zeit ist dieser christliche Rat bemüht, sich mit politischen Lorbeern zu bekränzen. Er versucht sich bei Landtagswahlen unter den irreführenden Titel ,KEL‘ auf Wählerstimmenfang zu begeben und sich mit Mandaten auszustatten. Damit es bei der Wahlvorbereitung nicht zu viel Arbeit gibt, ahmt man die Plakate eines bekannten deutschen Plakatiers nach und schreibt das ÖVP-Wahlpro-gramm für den Bezirk Völkermarkt ab. Bei der Landtagswahl 1975 ist es dieser KEL nämlich geglückt, der SPÖ einige tausend Stimmen abzujagen und man glaubte, daß das auch diesmal möglich sein würde und animierte von seiten der ÖVP die KEL zu einer Wiederkandidatur. Jetzt, wo sich herausstellt, daß dieses Spiel mit gezinkten Karten für die ÖVP gefährlich wird, weil die Menschen in Kärnten erkannt haben, daß die KEL der ÖVP nahesteht, läßt man auch so bekannte Katholiken wie Prof. Saxer, wie eine heiße Kartof- llnttecljlmrntnn ^vücitn* nnb itoumt! pem* paiucne ntül (Dnclj Ghtvc faluthcn in $nMuivntcn nmntcljmcn! ÄC'yC- KEL Primerjava plakatov — in nivoja izpovedi fei fallen. Die ÖVP, die sonst immer den Versuch unternimmt, sich besonders christlich zu gebärden, obwohl sie kein Mandat dafür besitzt, da die Mehrheit der Katholiken zur SPÖ tendieren, verliert jede Beziehung zur christlichen Nächstenliebe und stempelt treue Weggefährten ganz einfach als Linke ab. Sie wird dabei von allen jenen unterstützt, die es ebenso wie die ÖVP wünschen, daß jeder, der nicht ins Bild paßt, ganz einfach der linken Seite zugeordnet wird. Man muß sich wundern dar- über, daß die Betroffenen sich dagegen nicht zur Wehr setzen. Wir Sozialisten distanzieren uns auf jeden Fall von einem Dr. Grilc, von einem Warasch, von einem Herrn Smole und von einem Herrn Saxer. Keiner dieser Leute hat jemals eine Beziehung zur SPÖ gehabt. Alle stammen sie aus dem bürgerlichen Lager. Wir distanzieren uns auch von allen Kommunisten und Maoi-sten, die in slowenischen Organisationen Politik machen“, heißt es in einer Aussendung des SPÖ-Pressedienstes „publik“. tednikov komentac - tednikov Uomentao - tednikov komenicw - tednikov komo JOŽE WAKOUNIG, glavni urednik NT: Qia- dalfu^ma z dtl&wi Deželnozborske volitve 1979 so pri kraju. Končale so se proti pričakovanju tako, da lahko govorijo vse tri deželnozborske stranke, SPÖ, ÖVP in FPÖ o zmagi. Nič se ni spremenilo. SPÖ ima nadalje svojih 20 zastopnikov v deželnem zboru, ÖVP 12, FPÖ 4. Medtem ko sta ÖVP in FPÖ z izidom kar zadovoljni, kljub izgubam je namreč ostalo vse pri starem, je SPÖ precej zagrenjena; za las ji je namreč ušel 21. zastopnik v deželnem zboru. Z 21 zastopniki so zanesljivo računali skoraj vsi, ne samo socialisti. Največji optimisti so govorili celo o 22 socialistih v koroškem deželnem zboru, s tem tudi z velikim porastom neposrednega vpliva SPÖ na Koroškem; v deželni vladi bi dobili še peti sedež. Razen take prepričljive, za nasprotnike porazne zmage, so si nadejali tudi spremembo političnega ozračja na Zgornjem Avstrijskem; tam pa so padli od 24 zastopnikov na 23, medtem ko je deželni glavar Ratzenbčck pridobil z 29 mandatarji absolutno večino za svojo ÖVP. Že sam volilni boj na Koroškem je bil sila dolgočasen, vodilne stranke so snubile volilce z neko nemško koroško ljudsko pesmijo, namesto jasnih programskih izpovedi so nametali na lepake razna gesla; FPÖ-jevski „Kärnten über alles!“ zares ni bil močno oddaljen od nekega drugega „über alles“-a, v čigar znamenju so se godile pred nekaj desetletji najhujše grozote po Evropi. Vodilne stranke so torej zmagale. Že pred to zmago so prikrojile volilni zakon tako, da — razen, če bi se zgodil kak politični čudež — nobena druga skupina ali stranka ne bi mogla odpreti zaklenjenih vrat v koroški deželni zbor. Naselitveno območje koroških Slovencev so razdelili kar na štiri volilna okrožja. KEL je leta 1975 nastopila z upravičenim upanjem, da bo pridobila zadostno število za zastopnika v koroškem deželnem zboru. Z dr. Pavlom Apovnikom je pridobila po celi Koroški 6.130 glasov, kakih 1.400 premalo. Pripomniti je treba, da je bilo to število najvišje, kar so dosegli koroški Slovenci s samostojnimi listami po letu 1945. Na žalost pa je precejšen del Slovencev raje zaupal stranki, ki je močno vsaj sokriva, da so nas oskubili večine pravic, predvsem tistih, ki so nam zajamčene po Avstrijski državni pogodbi 1955. Nekateri so iskali rešitev tudi drugod. Letos so bile okolnosti popolnoma drugačne. Kot že rečeno, je zaprl novi volilni zakon KEL vrata v deželni zbor. Pa kljub temu je KEL spet kandidirala. Za marsikoga nerazumljivo. „Proč vržen“ denar, so rekli drugi. Pa še, pa še. Toda, če vso stvar trezno premislimo, je bila samostojna kandidatura edina možnost, saj smo koroški Slovenci skupno z nemškogovorečimi prijatelji dokazali samostojno politično voljo. V resnici je vsak glas, oddan za katerokoli od štirih večinskih strank, „proč vržen“ glas. Svojo „naklonjenost“ do nas Slovencev, svojo „demokratičnost“ so te stranke že pokazale. Tristrankarski sporazum iz leta 1976 pa še marsikaj drugega, vse to je očiten dokaz. Pa Slovenci, ki v teh strankah kandidirajo, smejo govoriti in delati samo to, kar jim stranke ukažejo. Tudi očitno preziranje resničnih perečih južnokoroških problemov, narodnih, gospodarskih, socialnih, nas je sililo, kljub vsem res- nim in upravičenim pomislekom, v samostojno kandidaturo. Pa, bodimo pošteni, ali ni kljub vsem šikanam, napadom, podtikavanjem, 4.279 glasov za KEL lep uspeh? Vzemimo samo protikelovski naval v množičnih občilih. Izredno se je odlikovalo glasilo koroške SPÖ Kärntner Tageszeitung; glavni urednik Walter Primosch je v številki 241 od 7. oktobra objavil v obliki namišljenega povolilnega pogovora s predsedniki vodilnih koroških strank „komentar“, ki poka od samoprecenjevalne oholosti in nespameti. Tisto, kar je imenovani glavni zapisal o KEL, pa že ne spada več v časopis, ki se ima za serioznega. Naša največja napaka je bila, da nismo primerno nadaljevali dela, ki smo z njim začeli jeseni 1974, ko smo začeli s pripravami za volitve 1975. Kljub težavam, kljub temu, da smo se vse prepozno odločili za samostojni nastop, nam je letos uspelo, da smo močno razširili bazo KEL. Za Karlom Smolletom in dr. Pavlom Apovnikom je kandidiral na 3. mestu nemškogovoreči koroški prijatelj dr. Robert Saxer. Uspelo nam je, da smo izdelali gospodarski načrt za južno Koroško. Priznamo, da smo nazadovali v primerjavi z letom 1975 (6.130) za 1.851 glasov. Pliberk, Dobrla vas, Škocijan, Železna Kapla, Sele, Borovlje, Šentjakob v Rožu, Vrba, Bekštanj, da imenujemo samo nekaj občin, nam dajejo misliti. Precej ljudi sploh ni šlo volit, še več smo jih izgubili. Ostalo pa je krepko jedro. In to jedro, pa tudi volilci, ki smo jih pridobili v občinah zunaj slovenskega naselitvenega prostora, nas silijo, nas bodrijo, da se ne damo potlačiti, da ponosno in v zdravi samozavesti nadaljujemo pot, ki smo o njej prepričani, da je edina pravilna. Z glasilom „morgen/jutri“ bomo obveščali celo Koroško. Predvsem pa se bomo s skupnimi močmi lotili že zdaj dela za gibanje KEL, za narodno in gospodarsko enakopravnost na Koroškem. Problemov in težav je ogromno. Premostili jih bomo, če bomo složni, če se bomo zavedali odgovornosti in nalog, ki nas čakajo. Predvsem pa se zavedajmo, da bo prihodnost potrdila pravilnost naše poti! Nadaljujmo torej z delom! rrn naš tednik V oklepaju rezultati državnozborskih volitev ter deželnozborskih volitev 1975 OKRAJ ŠMOHOR Dellach: SP 309 (332, 280), VP 325 (342, 319), FP 115 (110, 127), KP 2 (4, 6), KEL — (2) Gitschtal: SP 346 (380, 318), VP 223 (240, 252), FP 223 (217, 233), KP 8 (5, 14), KEL — (1) Hermagor/Presseggersee: SP 1989 (2128, 1962), VP 1411 (1516, 1411), FP 736 (699, 801), KP 30 (21, 37), KEL — (52) Kirchbach: SP 543 (622, 544), VP 665 (663, 659), FP 355, 321), KP 5 (7, 9), KEL — (3) Kötschach/Mauthen: SP 937 (999, 905), VP 980 (1095, 1093), FP 221 (178, 191), KP 12 (8, 25), KEL - O) Lesachtal: SP 208 (217, 215), VP 703 (725, 673), FP 83 (75, 66), KP 6 (0, 1), KEL — (0) St. Stefan: SP 614 (703, 572), VP 571 (470, 561), FP 44 (60, 45), KP 9 (13, 8), KEL — (6) OKRAJ TRG Albeck: SP 258 (289, 270), VP 272 (220, 240), FP 102 (117, 103), KP 3 (3, 4), KEL — (1) Feldkirchen: SP 3262 (3774, 3204) VP 1882 (1968, 1852), FP 1142 (1107, 1223), KP 41 (34, 81), KEL - (15) Glanegg: SP 592 (631, 566), VP 272 Bilčovs: SP 418 (531, 313), VP 294 (296, 298), FP 52 (67, 60), KP 8 (17, 8), KEL 121 (192) Štalenska gora: SP 758 (834, 746), VP 567 (584, 510), FP 119 (107, 107), KP 6 (10, 18), KEL 23 (18) Žihpolje: SP 302 (350, 254), VP 351 374, 347), FP 77 (76, 78), KP 3 (4, 2), KEL 20 (27) Gospa Sveta: SP 797 (917, 756), VP 750 (764, 672), FP 173 (189, 185), KP 13 (8, 14), KEL 9 (5) Otok: SP 215 (255, 229), VP 297 (317, 280), FP 77 (71, 66), KP 0 (0, 2), KEL 5 (12) Možberk: SP 958 (1101, 824), VP 667 (757, 680), FP 162 (172, 169), KP 40 (30, 90), KEL 9 (9) Poreče: SP 532 (650, 563), VP 627 (671, 669), FP 157 (142, 155), KP 2 (8, 8), KEL 6 (4) Pokrče: SP 714 (784, 621)7VP 398 (429, 380), FP 85 (86, 113), KP 3 (4, 9), KEL 10 (10) Šmarjeta v Rožu: SP 332 (364, 312), VP 220 (240, 237), FP 23 (19, 26), KP 4 (9, 8), KEL 49 (51) Škofiče: SP 696 (767, 657), VP 269 (316, 233), FP 60 (56, 87), KP 4 (9, 10), KEL 53 (95) Dholica: SP 605 (658, 616), VP 288 (321, 285), FP 57 (57, 63), KP 9 (7, 11), KEL 5 (1) Sele: SP 236 (291, 222), VP 76 (128, 60), FP 3 (3, 3), KP 5 (16, 11), KEL 151 (188) 866 (888, 1051), KP 56 (78, 171), KEL 22 (17) Straßburg: SP 555 (613, 604), VP 587 (627, 581), FP 321 (266, 292), KP 3 (4, 6), KEL 4 (5) Weitensfeld/Flattnitz: SP 1203 (1338, 1228), VP 921 (980, 931), FP 460 (426, 456), KP 11 (16, 31), KEL 8 (5) OKRAJ SPITAL OB DRAVI Bad Kleinkirchheim: SP 466 (498, 487), VP 245 (335, 364), FP 173 (165, 159), KP 6 (5, 9), KEL — (2) Baldramsdorf: SP 572 (608, 514), VP 264, (253, 269), FP 127 (123, 106), KP 10 (5, 12), KEL — (3) Berg im Drautal: SP 329 (334, 325), VP 324 (341, 342) FP 51 (44, 30), KP 4 (6, 12), KEL — (1) Dole: SP 527 (592, 535), VP 348 (378, 396), FP 153 (131, 127), KP 6 (1, 8), KEL — (—) Döllach im Mölltal: SP 248 (279, 251), VP 420 (415, 458), FP 56 (47, 23), KP 4 (4, 7), KEL — (—) Flattach: SP 386 (430, 396), VP 252 (248, 296), FP 27 (35, 28), KP 8 (7, 4), KEL — (2) Gmünd: SP 769 (861, 749), VP 406 (424, 443), FP 208 (202, 193), KP 5 (5, 17), KEL — (2) Greifenburg: SP 432 (508, 419), VP 432 (465, 451), FP 174 (167, 206), KP 5 (8, 18), KEL — (2) Heiligenblut: SP 179 (243, 205), VP 350 (371, 447), FP 126 (79, 69), 1037 (875, 953), KP 103 (88, 211), KEL — (57) Stali: SP 381 (425, 343), VP 441 (486, 479), FP 58 (46, 39), KP 4 (2, 3), KEL — (2) Steinfeld: SP 821 (865, 750), VP 371 (424, 439), FP 167 (120, 135), KP 8 (4, 9), KEL — (2) Trabesing: SP 273 (316, 279), VP 210 (206, 234), FP 90 (84, 88), KP 1 (2, 4), KEL — (—) Weißensee: SP 107 (134, 132), VP 201 (203, 227), FP 117 (103, 72), KP — (—, 2), KEL — (—) Winklern: SP 414 (504, 503), VP 456 (485, 480), FP 127 (132, 71), KP 6 (7, 5), KEL — (1) 838), KP 32 (61, 81), KEL 109 (174) Weißenstein: SP 1007 (1149, 1040), VP 380 (387, 325), FP 304 (267, 253), KP 55 (56, 108), KEL 2 (2) Vernberk: SP 1261 (1428, 1139), VP 539 (576, 486), FP 175 (165, 189), KP 6 (10, 36), KEL 17 (47) OKRAJ VELIKOVEC Pliberk: SP 1498 (2028, 1306), VP 1027 (1141, 976), FP 202 (163, 248), KP 34 (107, 39), KEL 596 (835) Djekše: SP 249 (263, 247), VP 254 (269, 252), FP 44 (43, 52), KP 3 (3, 0), KEL 33 (38) Rezultati deželnozborskih volitev na Koroškem 1979 _______ y (273, 248), FP 108 (79, 91), KP 4 (2, 14), KEL — (2) Gnesau: SP 265 (285, 274), VP 209 (208, 229), FP 181 (183, 168), KP 6 (1, 3), KEL — (—) Himmelberg: SP 543 (653, 518), VP 437 (415, 466), FP 196 (200, 191), KP 9 (3, 14), KEL — (4) Osoje: SP 125 (158, 119), VP 132 (147, 132), FP 84 (9, 84), KP 1 (—, 3), KEL — (1) Reichenau: SP 596 (668, 610), VP 290 (282, 305), FP 236 (248, 240), KP 10 (9, 17), KEL — (3) St. Urban: SP 321 (363, 316), VP 278, (244, 262), FP 46 (44, 42), KP 11 (2, 7), KEL — (1) Steindorf: SP 903 (979, 877), VP 510 (588, 493), FP 345 (283, 376), KP 17 (5, 19), KEL — (5) Steuerberg: SP 377 (435, 371), VP 317 (293, 283), FP 85 (85, 73), KP 3 (—, 2), KEL — (—) OELOVEC-DEŽELA Grelec: SP 2001 (2199, 1788), VP 752 (843, 756), FP 166 (157, 150), KP 18 (29, 33), KEL 72 (95) Ristrica v Rožu: SP 958 (1025, 903), VP 338 (416, 341), FP 60 (63, 70), KP 38 (34, 35), KEL 117 (177) Borovlje: SP 2874 (3160, 2781), VP 1028 (1215, 1109), FP 312 (265, 357), KP 63 (99, 136), KEL 154 (260) Grabštanj: SP 732 (840, 661), VP 794 (586, 591), FP 137 (127, 165), KP 5 (9, 11). KEL 12 (10) Hodiše: SP 580 (611, 484), VP 272 (341, 259), FP 60 (70, 78), KP 5 (7, 8), KEL 72 (95) Kotmara vas: SP 821 (923, 741), VP 440 (457, 377), FP 77 (76, 109), KP 9 (18, 20), KEL 88 (116) Kriva Vrba: SP 497 (600, 455), VP 561 (645, 664), FP 257 (236, 258), KP 14 (4, 15), KEl 12 (3) OKRAJ ŠENTVID: * 1 2 Stari dvor: SP 1508 (1638, 1328), VP 733 (778, 692), FP 350 (301, 291), KP 12 (9, 23), KEL 4 (3) Mostič: SP 1042 (1137, 979), VP 473 (509, 496), FP 132 (109, 140), KP 14 (6, 13), KEL 2 (4) Svinec: SP 440 (522, 391), VP 313 (309, 310), FP 159 (147, 166), KP 9 (4, 8), KEL 4 (1) Frauenstein: SP 659 (762, 571), VP 397 (424, 395), FP 453 (396, 477), KP 1 (7, 4), KEL 4 (5) Breže: SP 1977 (2258, 2018), VP 1204 (1279, 1223), FP 687 (640, 718), KP 26 (37, 66), KEL 18 (7) Krka: SP 314 (349, 317), VP 313 (302, 311), FP 208 (167, 167), KP 1 (3, 13), KEL — (1) Guttaring: SP 460 (510, 462), VP 356 (332, 344), FP 138 (130, 137), KP 8 (3, 8), KEL 2 (2) Hüttenberg: SP 1152 (1262, 1237), VP 325 (345, 337), FP 135 (116, 119), KP 44 (47, 117), KEL 3 (2) Kappel am Krappfeld: SP 473 (518, 420), VP 323 (308, 342), FP 184 (191, 158), KP 4 (1, 9), KEL 6 (3) Klein St. Paul: SP 907 (962, 898), VP 559 (576, 635), FP 126 (118, 135), KP 10 (5, 24), KEL 11 (—) Liebenfels: SP 723 (849, 663), VP 515 (506, 520), FP 294 (290, 329), KP 2 (4, 10), KEL — (—) Metnitz: SP 574 (684, 623), VP 758 (745, 811), FP 236 (182, 190), KP 5 (7, 4), KEL 1 (2) Mölbling: SP 329 (375, 352), VP 234 (247, 217), FP 194 (184, 187), KP 2 (4, 5), KEL 1 (1) St. Georgen am Längsee: SP 1068 (1198, 1069), VP 469 (476, 437), FP 275 (231, 313), KP 10 (17, 23), KEL 6 (3) Šentvid ob Glini: SP 4395 (4898, 4322), VP 1905 (1176, 1757) FP KP 1 (— ,3), KEL — (2) Irschen: SP 517 (568, 502) VP 391 (408, 423), FP 113 (91, 59), KP 12 (10, 14), KEL — (—) Kleblach/Lind: SP 370 (423, 370), VP 273 (258, 268), FP 76 (47, 84), KP 10 (11, 22), KEL — (—) Krems in Kärnten: SP 517 (606, 533) , VP 467 (545, 645), FP 155 (149, 113), KP 6 (11, 12), KEL - O) Lendorf: SP 401 (461, 396), VP 400 (409, 417), FP 71 (66, 65), KP 3 (2, 5), KEL — (2) Lurnfeld: SP 1093 1238, 1139), VP 661 (786, 726), FP 314 (246, 303), KP 16 (9, 28), KEL — (1) Mallnitz: SP 327 (333, 359), VP 178 (218, 257), FP 90 (65, 87), KP — (—, 3), KEL - (1) Malta: SP 618 (646, 603), VP 263 (278, 278), FP 104 (105, 90), KP 2 (3, 5), KEL — (2) Millstatt: SP 731 (826, 716), VP 755 (838, 771), FP 243 (223, 229), KP 15 (12, 20), KEL — (3) Oberdrauburg: SP 309 (381, 319), VP 334 (368, 373), FP 93 (64, 75), KP 7 (2, 5), KEL — (1) Obervellach: SP 573 (678, 578), VP 735 (641, 734), FP 90 (110, 87), KP 6 (2, 10), KEL — (—) Radenthein: SP 2423 (2700, 2403), VP 894 (1024, 956), FP 532 (480, 534) , KP 44 (42, 84), KEL — (5) Rangersdorf: SP 352 (425, 353), VP 318 (388, 383), FP 63 (61, 74), KP 5 (8, 13), KEL — (1) Reißeck: SP 1143 (1287, 1095), VP 526 (502, 582), FP 228 (236, 269), KP 9 (7, 17), KEL — (1) Rennweg: SP 376 (437, 345), VP 493 (481, 503), FP 86 (88, 86), KP 4 (5, 4), KEL — (—) Seeboden: SP 1264 (1492, 1224), VP 890 (1057, 923), FP 541 (494, 521), KP 13 (17, 63), KEL — (7) Spital ob Dravi: SP 4418 (4993, 4228), VP 2555 (2823, 2580), FP BELJAK-DEŽELA Podklošter: SP 2588 (2789, 2474), VP 778 (944, 820), FP 304 (258, 317), KP 109 (129, 221), KEL 52 (71) Arriach: SP 399 (400, 341), VP 228 (247, 234), FP 207 (225, 209), KP 4 (6, 8), KEL 1 (0) Bad Bleiberg: SP 1622 (1775, 1860), VP 317 (280, 240), FP 94 (92, 87), KP 103 (90, 163), KEL 6 (5) Feld am See: SP 732 (817, 696), VP 262 (291, 324), FP 381 (374, 347), KP 9 (10, 23), KEL 5 (6) Ferndorf: SP 958 (1014, 930), VP 276 (294, 249), FP 164 (146, 144), KP 30 (23, 43), KEL 2 (1) Bekštanj: SP 2497 (2801, 2228), VP 1127 (1265, 1164), FP 349 (350, 355), KP 31 (60, 105), KEL 172 (280) Breže: SP 290 (343, 252), VP 187 (202, 201), FP 155 (157, 137), KP 7 (10, 9), KEL 3 (3) Straja vas: SP 467 (529, 456), VP 323, (332, 357), FP 68 (34, 37), KP 5 (6, 8), KEL 44 (60) Čajna: SP 771 (837, 774), VP 364 (403, 340), FP 176 (135, 141), KP 27 (18, 48), KEL 9 (12) Špeterjan: SP 1844 (2058, 1810), VP 784 (903, 879), FP 511 (496, 480), KP 23 (19, 52), KEL 13 (5) Rožek: SP 421 (482, 387), VP 213 (242, 218), FP 57 (48, 77), KP 6 (13, 6), KEL 68 (100) Šentjakob v Rožu: SP 1637 (1877, 1458), VP 504 (613, 535), FP 102 (83, 136), KP 63 (95, 75), KEL 264 (398) Stockenboi: SP 539 (582, 549), VP 200 (207, 204), FP 235 (227, 195), KP 3 (3, 7), KEL 0 (1) Treffen: SP 1002 (1129, 1004), VP 463 (584, 570), FP 467 (457, 440), KP 13 (9, 29), KEL 7 (10) Vrba: SP 2037 (2451, 1947), VP 1266 (1459, 1177), FP 683 (630, Dobrla vas: SP 1772 (1990, 1626), VP 1039 (1050, 1020), FP 181 (165, 166), KP 23 (38, 24), KEL 151 (249) Železna Kapla: SP 1295 (1398, 1119), VP 444 (504, 452), FP 83 (69, 92), KP 63 (64, 91), KEL 188 (323) Galicija: SP 462 (550, 482), VP 391 (396, 323), FP 35 (38, 42), KP 1 (6, 2), KEL 58 (68) Globasnica: SP 433 (526, 380), VP 221 (269, 241), FP 32 (35, 32), KP 7 (28, 8), KEL 208 (254) Grebinj: SP 849 (962, 743), VP 911 (939, 908), FP 227 (182, 278), KP 10 (13, 17), KEL 22 (36) Suha: SP 341 (398, 296), VP 256 (275, 268), FP 16 (12, 31), KP 3 (4, 5), KEL 48 (75) Ruda: SP 442 (504, 414), VP 333 (330, 312), FP 67 (55, 81), KP 4 (4, 3), KEL 25 (38) Škocijan: SP 1105 (1255, 915 ),VP 665 (824, 748), FP 169 (129, 153), KP 22 (29, 10), KEL 198 (288) Žitara vas: SP 715 (869, 720), VP 364 (354, 298), FP 62 (50, 54), KP 6 (26, 2), KEL 173 (199) Velikovec: SP 3235 (3535, 3053), VP 2146 (2257, 2016), FP 624 (556, 658), KP 40 (52, 50), KEL 111 (181) OKRAJ VOLŠPERK Bad St. Leonhard: SP 1567 (1646, 1449), VP 1067 (1107, 1151), FP 234 (219, 224), KP 11 (14, 36), KEL 2 (3) Labot: SP 1431 (1426, 1390), VP 518 (577, 595), FP 150 (135, 155), KP 9 (12, 16), KEL 6 (3) Preitenegg: SP 340 (357, 313), VP 332 (370, 368), FP 39 (44, 59), KP 3 (6, 2), KEL 1 (1) Reichenfels: SP 502 (540, 430), VP 390 (427, 467), FP 143 (131, 179), KP 4 (1, 4), KEL 2 (6) Šentandraž: SP 3444 (3670, 3329), VP 1801 (1763, 1733), FP 542 (540, 486), KP 25 (18, 39), KEL 14 (16) Šentpavel: SP 1461 (1634, 1434), VP 1024 (1050, 932), FP 485 (472, 598), KP 17 (30, 29), KEL 10 (11) Volšperk: SP 10.233 (10.804, 9441), VP 5276 (5408, 5420), FP 1146 (1142, 1239), KP 197 (174, 365), KEL 46 (30) Malčape: jubilej 90-letnice Prejšnji četrtek, 4. oktobra 1979, je obhajala v Malčapah Habnerjeva Hitka (Brigita Rutar) jubilej, katerega le rekdo malo ljudi obhaja, in sicer 90-letnico. Ob tem lepem jubileju so prišli znanci in sorodniki, da slavljenki prisrčno čestitajo. Tudi od občine sta prišla župan Miha Posod ter občinski odbornik Tinej Hribernik od EL Zitara vas, ji v imenu občine ob tem visokem življenjske|m jubileju izrekla prisrčne čestitke ter ji dala darilo od občine. Cesar se je pa jubilantka najbolj razveselila, so bile lepe domače pesmi, ki jih ji je za ta jubilej podaril domači moški zbor SPD „Trta“ Žitara vas pod vodstvom Jo-zeja Starca. Predsednik Jozej Go-lavčnik se je jubilantki v imenu domačega društva v izbranih besedah zahvalil za njen doprinos v prid slovenskemu narodu na Koroškem. Tinej Hribernik ji je v imenu EL Žitara vas izrekel prisrčne čestitke in ji želel, da bi ostala dolgo tako zdrava in vesela, kot je še sedaj, da bi v desetih letih skupaj obhajali 100-letnico; podaril ji je tudi šopek nageljnov, ki jih ima ona tako rada. Hitka ima še zdaj zelo dober spomin in se še spominja, ko je mlada šla peš romat na sv. Rozalijo. Tudi na polju in v kuhinji je pomagala sestri Angeli, ki je vodila gospodinjstvo rajnemu bratu Silvestru, ko mu je žena prezgodaj umrla in zapustila mladoletne otroke. Omembe vredno je tudi, da Hitka še zdaj brez očal bere; v svojem življenju je prebrala veliko Mohorjevih knjig in koledarjev, pa tudi Nedeljo in Naš tednik rada prebira. Zdaj živi pri nečakinji Mariji Hafner, pd. Habnerjevi Miceji @ RIKÄRJA VAS V torek, 9. oktobra, so pokopali na farnem pokopališču v Šentpri-možu Janeza Zugwitza, Strnišnika iz Rikarje vasi. Umrl je v nedeljo, 7. oktobra, zjutraj, star 83 let. Žena mu je umrla že pred leti. Bil je delavec in vnet član rikarskega gasilskega društva. Pogrebne obrede je opravil župnik Franc Krištof, poslovilne pesmi so zapeli domači cerkveni pevci. Strnišnikov oče naj počiva v miru. Otrokom in drugim sorodnikom velja naše sožalje. • HODIŠE Matevž Kompoš V soboto, 6. oktobra, je za vedno zaspal v častitljivi starosti 85 let Matevž Kompoš. Bil je zaveden Slovenec, navdušen prosvetar in zavzet zadružnik. K večnemu počitku so ga položili v sredo, 10. oktobra, popoldne, na hodiškem pokopališču. Naj rajni Tevžej počiva v miru. Sorodnikom in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. (Daljše poročilo bomo objavili v naslednji številki NT). • SELO PRI KLOPINJSKEM JEZERU V ponedeljek, 8. oktobra, so položili na škocijanskem pokopališču k večnemu počitku gospo Marijo Artač. Doživela je visoko starost 88 let. Rodila se je na Obirskem, dolga leta pa je živela skupno s hčerjo Micijo pri Jerebu v Mlinčah. Njena hči si je postavila penzion na Selu in je vzela mater k sebi. Naj rajna Marija Artač počiva v miru! Hčeri Miciji in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. in se pri njej prav dobro počuti. Hitka je menda samo dve leti hodila v šolo. Je tudi velika častitka rožnega venca in redno vsak dan moli zase in tudi za druge. Želimo ji še mnogo let zdravja in da bi bila tako razpoložena kot ob 90-letnici, ko se je v družbi pevcev dolgo v noč veselila lepih pesmi in pokramljala z njimi. Habnerjevi Hitki čestitajo tudi NSKS in uredništvo NT. Pred nekaj dnevi je izšla nova številka literarne revije „DAS BLAUE BAND“. Zvezek „12/13“ je prvi v letošnjem letu. Revija je v 4. letniku. Izdaja jo Dietmar Kandolf iz Celovca. Obseg nove številke je 58 strani, s tem je doslej najbolj obširna številka. Ob začetku revije stoji tekst znanega koroškega avtorja prof. Antona Fuchsa. „Rückkehr an einen Tatort“. Tekst je bil že objavljen v „BLAUES BAND 5—6“, zato avtor razloži, zakaj je še enkrat objavljen. Fuchs je „Rückkehr an Literarna revija vDas blaue Band1 einen Tatort“ še enkrat predelal in dal v objavo končno obliko. Liriko objavlja v tej številki Gra-diščan Helmut Stefan Milletich, znani mladi koroški avtor Robert Gratzer pa je zastopan s tekstom „TILT“. Založnik revije „DAS BLAUE BAND“ Dietmar Kandolf poskuša objaviti v vsaki številki literarnega glasila nekaj aktualnih informacij, tokrat s prispevkom „ORF-Aktuell“, ki razpravlja o honorarjih sodelavcev ORF-a. Članku o ORF-u sledi spet lirika. Avtor pesmi je znani Alios Hergouth, ki šteje med soustanovitelje Forum Stadtpark. Številu bralcev bo gotovo znan preko svoje knjige „Sladka gora“. Janko Ferk Zunanji minister Jugoslavije obišče Avstrijo Na povabilo zunanjega ministra republike Avstrije Willibalda Pahra bo zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec na obisku v Avstriji od 17. do 20. tega meseca, je dejal uradni predstavnik Kalezič: „Upoštevajoč znana načela naše politike neuvrščenih in dobrega sosedstva, razvija Jugoslavija z Avstrijo vsebinsko razgibano sodelovanje na številnih področjih dvostranskih odnosov. Jugoslavija in Avstrija kot evropski neblokovski državi imata vrsto skupnih interesov in uspešno sodelujeta na mednarodnem področju, zavzemajoč se za krepitev miru in varnosti v Evropi in v širšem svetu. Pogovori, ki jih bo imel zvezni sekretar s svojim avstrijskim kolegom, bodo dali priložnost tudi za vsestransko proučitev odprtih vprašanj v medsebojnih odnosih, vštev-ši položaj in pravice slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji.“ $ RADIŠE JOŽI THALER, pd. TONČEV OČE — 70-LETNIK Naš Joži, pd. Tončev oče, je v mladih letih zduhtal in spesnil marsikatero ljubko in posrečeno pesmico. Od I. 1931 do 1940 je bil tudi aktiven član radiškega izobraževalnega društva, dolga leta kot tajnik, zlasti je bil zaslužen v letih 1934 do 1938, ko je vodil slovenske jezikovne tečaje za naše najmlajše, ki v šoli niso imeli pouka v materini besedi. Tako je položil temelje še danes živahnega kulturno-prosvet-nega dela na Radišah. Leta 1948 je po smrti očeta Lojzeta prevzel domačo kmetijo, kateri se je ves posvetil in jo še danes vodi s pomočjo žene Finije in otrok, ki prihajajo in spet odhajajo za svojimi poklici in službami izven domače vasi. REVIJA LETO OTROKA v nedeljo, 21. oktobra ob 14.00 v Šentjakobu v Rožu (Farna dvorana) Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Šmarjete v Rožu, Sel, Slovenjega Plajberka, Sveč, Bilčovsa, Hodiš, Šentilja, Šentjakoba v Rožu, Loč, Borovlj, Bistrice na Zilji in Ukev v Kanalski dolini 1979 vabi Krščanska kulturna zveza Bog je poklical mojo ljubo ženo, našo drago mamo, staro mamo, prababico, sestro in teto, gospo Uršulo Smolnik, roj. Matevžič pd. Pavleževo mater v Pogrčah v torek, 9. oktobra 1979, ob 22. uri v 81. letu starosti po potrpežljivo prenašanj bolezni in dobro pripravljeno s svetimi zakramenti. V petek, dne 12. oktobra 1979, ob 13. uri bodo rajno pripeljali k novi cerkvi v Št. Primož, kjer jo bomo ob 14. uri položili k zadnjemu zemeljskemu počitku. Pogrče, Švica, Salzburg, Št. Vid, Žitara vas, Goselna vas, Rikarja vas, Apače, dne 9. oktobra 1979. V globoki žalosti: Žalujoči: Blaž, mož otroci in ostali sorodniki. Katoliška prosveta Celovec in župnija Hodiše vabita na KONCERT CERKVENIH PESMI ki bo v nedeljo, 14. 10. 1979, po drugi sveti maši, ki je ob 9. uri. Nastopa: Kvintet dunajskega krožka pod vodstvom Hanzija Gabriela Program vsebuje: I. del: Dela slovenskih skladateljev (Premrl, Hladnik, Tomc), orgla Hanzi Gabriel II. del: Deset Marijinih pesmi Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ na Radišah vabi na DRUŽABNI VEČER v soboto, 13. 10. 1979, ob 19.30 v Kulturnem domu na Radišah. Srečanje naših likovnikov (udeležencev likovnih kolonij „Vuzenica“) z prijatelji iz Vuzenice V nedeljo, 14. 10. 1979 Program je sledeči: Ob 8. uri zjutraj prihod prijateljev iz Vuzenice in obenem zbirališče Gasometergasse 10 v Celovcu. Nato enodnevno likovno ustvarjanje Popoldne otvoritev razstave ustvarjenih del, ki so jih v teku dneva zbrali Ob 19. uri kulturen spored v Kulturnem domu na Radišah Vsi udeleženci likovnih kolonij in starši prisrčno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ na Radišah vabi na KULTURNO PRIREDITEV ki bo v soboto, 20. 10.1979, ob 19.30 v Kulturnem domu na Radišah. Ob 19.30 bo otvoritev razstave likovnih del z Radiškimi motivi Ob 20. uri bo koncert mešanega in moškega zbora SPD „Radiše“ in nastop folklorne skupine KUD „Študent“ iz Maribora Pridite, za vsak okus bo nekaj! podjuna poje in pleše sodelujejo skupine podjunskih kulturnih društev,nato ples! v soboto,20.10.1979 ob 19,30 URI pri Soštarju v Globasnici ČESTITAMO! V petek, 5. oktobra, je slavila 60-letnico ga. Terezija Prušnik — Mira iz Čahorč, žena predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika — Gašperja. Slavljenka se je rodila v Solčavi v Savinjski dolini. Med drugo svetovno vojno se je pridružila slovenskim partizanom. Vsa povojna leta je delovala in še deluje v slovenskih organizacijah. Še na mnoga leta! 4279 glasov - to je baza za gibanje KEL (Nadaljevanje s 1. strani) solutno večino. — To bo brezdvom-no tudi pomenilo, da si bodo celovški socialisti poiskali drugega prvega kandidata za občinske volitve. Kajti kljub „rdečemu Celovcu“ je tam črni Guggenberger dobil pri komunalnih volitvah tokrat relativno večino. In FPÖ? Le-ta je ohranila svoje položaje, rahlo nazadovala v deželnem merilu. Močno pa je nazadovala na južnem Koroškem, ravno tam, kjer je več volilnih strategov te stranke mislilo, da pade hujskaška propaganda in zahteva po večji navzočnosti vojaščine ter policije na rodovitna tla. Pa so se zmotili. FPÖ je v dvojezičnih občinah močno nazadovala, v drugih predelih Koroške pa deloma lepo napredovala, tako da je bil poraz pod črto minimalen. Vsekakor tudi svobodopoklicnem Korošcu dr. Jörgu Haiderju v bodoče ne bo zadostovalo, da bo nosil rjavi koroški gvant in stavil kot deželni tajnik zgolj na tisočletno karto. „Kärnten über alles“ je brez-dvomno bilo najbolj nizkotno poglavje tokratnega volilnega boja. KPÖ je tudi tokrat nadaljevala trend — le še bolj ojačeno kakor pri dosedanjih volitvah: v primerjavi z deželnozborskimi volitvami leta 1975 je KPÖ zgubila skoraj tritisoč glasov, medtem ko jih je prej imela še šesttisoč. ...IN KEL? Koroška enotna lista je — skupno z volilnimi kartami, ki v rezultatih v nedeljo zvečer še niso bile vštete, dosegla 4279 glasov. To je skoraj isto število kakor pri dežel-nozborskih volitvah leta 1965, ko je bil prvi kandidat samostojne slovenske liste „Koroška volilna skupnost“ ekonomski svetnik Mirko Ku-mer-črčej. Takrat je bilo oddanih za samostojno listo 4272 glasov. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah leta 1975 je Koroška enotna lista dosegla 6130 glasov, najvišje število, kar ga je kdajkoli v drugi republiki dosegla kakšna samostojna lista. Tokrat je KEL izgubila 30 odstotkov v primerjavi z letom 1975; od tega odpade točno 200 glasov (ali 3 procente) na volilno okrožje IV, kjer Koroška enotna lista tokrat ni kandidirala, ker je koroški deželni zbor z menda tako zelo demokratičnimi socialisti na krmilu sklenil protimanjšinski volilni zakon, ki onemogoča vsaki manjši frakciji dosego mandata. Ta volilni zakon — KEL in njeni kandidati so izjavili, da bodo šli na ustavno sodišče — predvideva tudi 100 podpornih izjav za vsak okraj, poleg tega morajo biti podpisi overjeni ali na občinskem ali preko notarja. Z demokratičnim načelom tajnosti volitev tak volilni red nima več veliko opravka. Brezdvomno pa je prišla tudi odločitev s strani nosilcev KEL za samostojno kandidaturo zelo pozno in tudi ni bilo kontinuitete, nepretrganosti dela od zadnjih volitev naprej. Za Koroško enotno listo je bil volilni boj zelo kratek. Ne le iz nakazanih vzrokov, temveč kratko-malo tudi zaradi tega, ker manjša skupina kratkomalo ne vzdrži dolgega intenzivnega volilnega boja: premalo je oseb, premalo predvsem pa denarja. Medtem ko imajo večinske stranke na razpolago milijonov še in še, je imela KEL na razpolago zelo malo sredstev, ki niso dovolila velikih korakov. — Pač pa so bili poceni enobarvni plakati KEL najbolj profesionalni od vseh, pa tudi edini, ki so imeli kakšno izpoved. Seveda bi bilo bolj enostavno (pa tudi dražje), če bi KEL natisnila barvni konter-faj svojega prvega kandidata Karla Smolleta. Po lepoti bi se le-ta brezdvomno znal pomeriti z ostalimi kandidati, pa tudi smejati oziroma režati bi se znal s plakatnih sten. Vendar iz finančnih razlogov KEL ne bi mogla preplaviti dežele s tisoči plakatnimi stenami. Najti je bilo treba izhod: ker bi plakat s Smolletovim portretom brezdvomno utonil v morju portretov ostalih kandidatov, je bilo treba najti linijo, ki kljub temu zbode v oči. To je uspelo. Zanimivo, da je mnogo tvorcev javnega mnenja prišlo povpraševat na centralo KEL in NSKS, če bi mogli dobiti kakšen plakat za doma. Ce bi bili plakati nagrajeni, bi KEL-ovski dosegli brezdvomno prvo nagrado. Da mora biti na plakatu tudi izpoved, o tem pri KEL nikoli ni bilo dvoma. GIBANJE KEL GRE NAPREJ Krajevni sestanki so bili v primerjavi z drugimi strankami zelo dobro obiskani, prav tako so bili uspešni obiski po podjetjih. Oboje se bo nadaljevalo po volitvah, so rekli kandidati KEL že v nedeljo zvečer. Iz Koroške enotne liste naj nastane in se razvije gibanje slovensko- in nemškogovorečih Avstrijcev, ki naj bi razvijali alternativne možnosti tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Tudi naj bi Koroška enotna lista dobila primerno organizacijsko podlago. Kaj bi bilo, če KEL ne bi bila kandidirala? — Socialisti bi brezdvomno pridobili 21. mandat. To se pravi, da je KEL preprečila dodatni mandat tisti stranki, ki se ponaša s tem, da je bila pri snovanju protimanjšinske sedmojulijske zakonodaje vodilna „federführend“. Na drugi strani pa vprašanje, ali KEL bolj koristi ÖVP ali SPÖ, ni moglo in ne more igrati nobene vloge pri načelni odločitvi za kandidaturo. Vsaka skupina ima demokratično pravico, da se poteguje za glasove volilcev. Pobudniki in nosilci samostojnega nastopa so se bolj ukvarjali s programom kakor z preračunavanji, kateri od obeh večinskih strank bo KEL vzela več glasov, katera bo imela zadnji mandat in katera bo pri razdelitvi nastradala. Svojo čudno demokratičnost pa je Kärntner Ta- geszeitung dokazala po volitvah, ko je samo tri v deželnem zboru zastopane stranke označila za demokratične, ostali dve listi pa imenovala „obrobne skupine“. ZELO NIZKA UDELEŽBA Zanimiv je tudi rezultat občine Bilčovs, kjer je doma kandidat SPÖ župan Hanzi Ogris: tam je Enotna lista letos prvič nastopila pri občinskih volitvah in dosegla dva mandata. V primerjavi s temi volitvami je KEL tokrat napredovala, medtem ko je SPÖ nazadovala. Morda najbolj značilno za nedeljske volitve: volilna udeležba je bila zelo nizka — v deželnem poprečju je padla od 88 procentov na 82,6 procentov. Volilnih upravičencev je bilo 366.399 (1975: 347.408), torej za 19.000 več kakor pri zadnjih volitvah. Kljub temu je našlo manj ljudi na volišče kakor zadnjič: 299.512 v primerjavi z 302.599. Razlogi? Morda tudi ta, da je večina Korošcev videla na izbiro le eno samo pesem, in da jim je bila zgolj izbira ene od treh kitic „Fein sein, beinander bleib’n“ premalo. 9 IŠČEMO PISARNIŠKO MOČ — © lahko začetnico — z znanjem © slovenščine in nemščine. Infor-© macije po tel. 0 42 27 / 38 80; v © ponedeljek in torek od 8. do © 12. ure. ein Stil-Bonbon erster Güte! Korpus echt Eiche furniert, Front: massives Holz, Eiche furniert. Das Unterteil ist vorgezogen und das Mittelteil besteht aus einer besonders schönen Glasvitrine .mit echten Butzenscheiben. Ca. 310 cm breit für mmmm Wertvolle I Armlehnen und körper- I Sofa 3-sitzig I Couchtisch tatsächlich nur | Komfort-Garnitur gerechten Rücken- und 2 Sessel komplett mit eichefarbigem mit massiven Eiche- kissen. Ein bequemes _ Gestell und schöner Gestellen, gepolsterten Sitzvergnügen, das Sie ©7 CCfl _ Kachelplatte, C ClCll - I/ I 130x68cm. 9 24980. bequem zahlen können. RUTAR CCniER bringt das beste Möbelangebot! eberndorf 004236 21 si KUHDEHSERVICE KUNDENKREDIT PLANUNG-LIEFERUNG MONTAGE - KOSTENLOS NUR 20 % Anzahlung Rest in 12 Monatsraten zinsenfrei Poziv na Oktobrski tabor „Za nov oktober“ in „za pravice manjšin“ bo tudi letos spet nastopala vrsta umetnikov, pisateljev in glasbenih skupin obeh narodnosti na že 3. Oktobrskem Taboru. Prirediteljem so se letos pridružile še vidne osebnosti obeh nardonosti, ki hočejo napraviti konec nenehnemu hujskanju proti slovenski narodni skupnosti, ki doseže prav okoli 10. oktobra svoj višek. Da so organizatorji in aktivisti, ki se bodo zbrali že v petek, teh je okoli 40 in bodo v obliki delovnega seminarja pregledali dosedanje delo v solidarnostnem gibanju, na pravi poti, kaže navsezadnje nervozna in podla gonja KHD, ki je v svojih izjavah označil prireditelje za „moralične krivce“ velikovškega atentata. Proti tej izjavi in časopisom, ki so to izjavo razširjali, bodo prireditelji sprožili kazenski postopek, je v tiskovni konferenci včeraj povedal predsednik NSKS dr. Grilc, ki je skupaj s predsednikom ZSO dr. Francijem Zwittrom, dr. Robertom Saxerjem, novinarjem Haraldom Irnbergerjem in pisateljem Petrom Turrinijem sopodpisnik poziva za podporo Oktobrskega Tabora. Na omenjeni tiskovni konferenci so organizatorji in oba predsednika osrednjih organizacij ponovno poudarili, da je treba 10. oktober praznovati v luči sprave in enakopravnosti obeh narodnosti, predpogoj pa mora biti izpolnitev člena 7, ne pa krivična zakonodaja, ki temelji na preštevanju manjšine. Zato pa je tembolj razveseljivo, da je prišla iniciativa po takih praznovanjih prav iz vrst nemškogovorečih sodeželanov. Poziv so podpisali do sedaj: Arbeitsgemeinschaft für Zivildienst, Dunaj; Soziale Verteidigung und Gewaltlosigkeit, Dunaj; BLAHA Paul, direktor „Volksoper“, Dunaj; BARTOSCH Elfriede, ORF-novinar, Dunaj; BOSCHITZ Jože, mag., Dunaj; DANTINE Wilhelm, univ. prof., Dunaj; DOLEZAL Rudolf, režiser, Dunaj; EXENBERGER Herbert, Dunaj; FABRIS Hans Heinz, univ. prof., Salzburg; FITZTHUM Werner, avtor, Dunaj; GERSTL Elfriede, avtor, Dunaj; GRAN-DITS Ernst, Dunaj; HEUERMANN Lore, slikar, Dunaj; HINTERBERGER Ernst, pisatelj, Dunaj; HILDEBRAND Ernst, dipl. ing., arhitekt, Celovec; KAUFMANN Angelika, grafika, Dunaj; LANGER Alexander, deželni poslanec, Južni Tirol; MARON Siegfried, kantavtor, Baden; MESSER-KROL Ulrike, urednik, Dunaj; MOSER Manfred, univ. as. dr., Celovec; OBERHUBER Oswald, univ. prof., Dunaj; PELINKA Anton, univ. prof. dr., Innsbruck; PESENDORFER Franz, dr., Gradec; PICKL Dietmar, mag., Celovec; PONGER Peter, glasbenik, Dunaj; PRAGER Theodor, dr., Dunaj; REICHMAYER Johannes, univ. as. dr., Salzburg; SCHERER Adolf; Beljak; SMOLLE Karel, tolmač, Celovec; STEPANIK Lucky, režiser, Dunaj; STEINER Herbert, prof. dr., Dunaj; STOCKHAMMER Helmut, univ. as. dr., Celovec; SUBIK Christof, univ. as. dr., Celovec; UN-GER Heinz R., pisatelj, Dunaj; WALLNER Christian, kabaretist, Salzburg; WEINZIERL Ulrich, dr., Dunaj; WINTERSTEINER Werner, mag., Celovec; ARNOLD Uwe, univ. prof, Celovec; DEIX Manfred, kartonist, Dunaj; PARYLLA Karel, igralec, Dunaj; FISCHER-KOWALSKY Marina, sociolog, Dunaj; BEERMAN Gerhard, prof., Gradec; MITTER-AUER Gerhard, univ. prof., Dunaj. JANKO FERK: V Zurnal maturitetnega potovanja 1979 V svojih govorih so zastopniki Republiškega komiteja in ZSMS nakazali pomembnost maturitetne ekskurzije po matični domovini. Prosili so maturante, da bi svoje vtise o Jugoslaviji posredovali drugim, ki nimajo možnosti takšnega potovanja. V svojem govoru se je ravnatelj dr. Reginald Vospernik prav lepo zahvalil za že 17. maturitetno potovanje po vrsti. Dal je upanju izraz, da bi tudi naslednje generacije maturantov smele biti deležne takšne ekskurzije. Zastopnik maturantov Maks Do-mej se je zahvalil v imenu maturantov in istotako izrazil željo, da bi tudi bodoči maturanti smeli biti deležni takšnega potovanja po Ju- goslaviji. Podam še iz Domejevega govora, ki ni bil prav primeren za tanka ušesa generalnega konzula dr. Lichema: „Imponirala nam je idealna rešitev narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji. Ni pretirano, če pravim, da bi se Avstrija, ki vedno spet in posebno v zadnjem času trdi, kako odlično je rešila manjšinsko vprašanje, lahko učila na jugoslovanskih primerih. Sami smo se lahko prepričali, da noben narod ni manjvreden, ampak da so vsi enakovredni.“ Po kosilu smo bili povabljeni v avstrijski generalni konzulat v Ljubljani. Generalni konzul dr. Walter Lichem je — očitno zaradi Domejevega govora — poudarjal, da nobena od sodobnih družb ni idealna in da je že zaradi tega treba razumeti avstrijsko manjšinsko politiko, ki pa vsekakor skuša rešiti vprašanje koroških Slovencev in ostalih avstrijskih narodnih skupnosti. V avstrijskem generalnem konzulatu v Ljubljani me je posebno zabolelo „opravičilo“ ravnatelja dr. Reginalda Vospernika, da govori svojim maturantom v slovenščini. Kaj, je že potrebno „opravičilo“ ravnatelja Slovenske gimnazije, če nagovori svoje maturante v materinščini? (Upam, da ne!) Po sprejemu smo se primerno in „glasno“ poslovili od svojih sprem- f N Prevoz za Koroško dijaško Zvezo Ijevalcev. Videti je bilo, da smo se le težko ločili od vodičev dr. Vla-dimira Klemenčiča in as. Antona Gosarja ter žurnalista RTV Ljubljana Vita Avguština. Ob približno osmi uri zvečer smo dospeli v Celovec, kjer je bila ločitev še težja. Maturanti so se zavedali, da so zadnjič skupaj v skoraj celotnem številu. Razreda, ki sta skupno „prebolela“ osem let, sta se v nekaj minutah za vedno razletela. Seveda pa se maturanti niso pozabili zmeniti, da se dobijo čez leto na maturantskem srečanju. IKARUS JULIJAN KRIŠTOF: I- V neznano hitim z očmi zaprtimi pod negibnostjo sedanjosti brez teže zelenja — kdo sem? II. V kotu promenade o Iliade nekaj toplega po nogi vzdih kletev in cvileči pes. III. Prekleta žalost po srbsko te opsu-jem v obrazu mraz za srajco srh v ljudeh nemir preklet pezdir. IV. Nasmejana šaljivost v škafu namočena se spreneveda v kitajski cesarosti. V. O Sulejman pod gavgami si se napil dobrodošlice in mi tvoje umetelnosti. VI. Glej v nebo skozi lijak teče zasmeh privoščljivosti malora. VII. Lupine v družbi kritikovih slik tvorijo pejsaž nadobudja v domoljubju o. k. Vlil. Ahasfer vendar nekoč na pragu gradu kjer so skrite vse neprekosljive nade ki ledenijo v zatišju gozda ob železnici. IX. Tri kapele vse brez nosa odprta usta in strmenje v nebo. X. Izvotljeni trebuh glad v očeh muh divizijoni mišje gnezdo lavor iz svinjaka nagonski odpor proti silnicam dobrote. IKARUS XI. V svislih dvajset oči šest glav mukanje živine hlevje ozračje misel plešoča v smeh spomin skozi prizmo norčavosti. XII. Ves norčav zadevši čistine, ki bole poškropljene z zelenkasto lučjo zasega dno dno dno. XIII. O šimeto obe v tvojih očeh vodita tvoj jaz v limbus notranjega in zunanjega očiščevanja v sever in vzduh. XIV. Kaj te je gnalo na tisto stran da so žile zledenele v rdeč utrip cvetja v jeseni v sadovnjak svobode. XV. Crešnjevci mi češejo glavo dva kroga v luči teme nasvidenje. Dragi rojaki! Dragi prijatelji! Kmalu se bo spet začela „turneja“ „odra mladje“ in „odra lutke“; kakor veste, je za takšno nalogo nujno potreben avtomobil, prevozno sredstvo. Že smo Vas prosili, da bi nam pomagali financirati prevoz za naše lutkarje in igralce. Nekateri naši dobrotniki so se tej prošnji že odzvali in nam prenakazali na naš konto vsoto, ki nam bo pri nakupu KDZ-kombija zelo pomagala. Še enkrat prosimo vse naše prijatelje, da bi nas podprli po svojih zmožnostih in darovali na konto, ki smo ga odprli pri Posojilnici Celovec pod številko 3050 (KDZ-kombi). Pomagajte nam, da bomo tudi lahko še vnaprej nastopali po dvojezičnem Koroškem in posredovali našim mladim lepi slovenski jezik. Doslej so darovali: Dr. Marija Pušnik, Žihpo-Ije 200.—, Margareta Podlogar, Štajerska 50.—, Anton Job, Raplje 50.—, Lovrenc Bister, Svetna vas 30.—, Franc Niga, Gospa sveta 100.—, Fridi Mak, Spodnja vas 100.—, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) 500.—, Herbert Engele, Gradec 100.—, Nante Pristovnik, Sele-Cer-kev 500.—, Albina Pošniger, Borovlje 50.—, Miha Travnik, Remšenik 50.—, prof. mag. Stanka Hanek, Borovlje 100.—. TV Ljubljana ... (Nadaljevanje s 7. strani) 21.45 Znanost — 22.30 Zabavno-glas-bena oddaja. SREDA, 17. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Sezamova ulica — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Popularna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna sreda — 21.30 TV dnevnik. ČETRTEK, 18. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 To sem jaz — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Zabavno-glasbena oddaja — 22.55 Ženska danes, dokumentarna oddaja. PETEK, 19. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Družbena tema — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti — 21.50 Zabavnoglasbena oddaja — 22.40 Glasbena oddaja. SOBOTA, 20. oktobra: 19.30 TV dnevnik — 20.00 Bemus — 21.00 Poročila — 21.10 Kulturna oddaja. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. r v Valentin Polanšek: 33 Križ s križi >__________ — Ne, ne, kolega, to so bili banditi. Elitna komunistična tolpa, ki ima toliko naših nedolžnih ljudi na vesti! ■—- Burgstaller ničesar ni rekel. Od dijakov pa tudi ne. Glede nedolžnih žrtev pa je dejal Gučej pozneje, ko sta bila na samem z dijakom: Kdo je kriv? Nemci ali oni... da se tako pobijajo? Molčala sta trenutek. Z molkom pa sta si veliko povedala. Pliberški vlak je potegnil s celovškega glavnega kolodvora. V predzadnjem vagonu sedi nad dvajset fantov drugega letnika. Po kakšni normi so jih izbirali, ker so pomešani iz obeh drugih letnikov? Na predvečer se je razglasilo: Na krompirjevo akcijo v bližini Pliberka! Dijak se ni mogel umiriti. Skozi okno je gledal domače gore. Vedel je, da ne gre domov. Na Metnitzovem posestvu v Rudi, kamor so pri- tolkli fantje peš, je bilo kaj dolgočasno. Nihče ni govoril normalno. Ali je bil deportiranec ali pa domačin Slovenec, ki se ni upal ali tudi ni maral govoriti s temi smrkavci, ki ti primarširajo v zelenih drilih-uniformah v „ajnsac" (Katoffeleinsatz). Nekaj jih je prenočevalo v veliki stavbi, ki je služila obenem tudi kot gostilna in ostale dijake so nastanili drugod. -— V tem kraju živi prava svojat, vse čveka bin-diš! — se je že drugo jutro hudoval Drumelj, ki je prespal izven. — Se boš pa laže sporazumel, ko boš organiziral za nas kos slanine in izdaten kos kruha in še dober kos česa drugega! — ga je dregal Pichler Hubert, ki je kot meltolar govoril z močnim vzhodnotirol-skim naglasom na „š"! Dijak se je pripravljal na obrambo, ker je pričakoval, da bo konec koncev Dromljev napad usmerjen kot vedno spet proti njemu. A tokrat se ni tako zgodilo. Pichler in Kleinlerhar sta ga napodila: — Mi pripravljamo nalogo iz angleščine, ti nas motiš! — Pri pobiranju krompirja na razsežnih njivah je sivelo dolgočasje. Posebno še, če je bilo oblačno, hladno in je hotelo rosljati. Neki hišnik, ki ni bleknil niti besedice, je prinesel za malico dvojni kruhek, z maslom ali Špehom. A cel kos je bil take velikosti, da bi ga lahko z vsako mladenčevo dlanjo pokril. — Treba se bo pritožiti na mednarodnem rdečem križu, če bodo nas tako hranili. Angleški vojni ujet- niki to naredijo! — je požrl Gučej zadnji pičli zalogaj malice. — Mi pa nismo „prisomer of war" (vojni ujetniki) —, se je izkašljal angleško Walter v traktorista Francoza, ki je hitro pojedel in nato bral neko knjižico. Dramlja so dodelili k skupini na onem kraju dolge njive. Šarfirer Grečl je tako zapovedal, ker so ga drugi iz dijakove bližine k tem pripravili. Grečl je bil sploh zabaven hajotfirer! Vselej je vidno zardel, preden je zakirikikal povelje, kar je donelo smešno. Potem se je delal strogega, besedoval nekaj in členki nemške slovnice so mu kar tako letali med „der, die das", da je bilo veselje. Zato so si upravičeno pošepetavali šalo: „Tajče šproh švere šproh, do gibe draj artikel, das die der tajfl holt!" Ampak hajotfirerja Grečla, ki je le poredko na-domestoval višje čine, so imeli vsi radi. Radi so mu tudi v pouku pomagali. Bil je prijeten blondinec. Bil je starejši kot je izgledal. Neumarja in Tawemerja iz 2. a letnika so najtežje prenašali. Vedno sta nekaj nergala. Če ju nisi razumel in jima v drugič spet prijazneje serviral svoj „prosim", tedaj sta šele začela „lajati po štajersko". „O bistvu rajha." Tako se imenuje naslov današnjega predavanja študijskega svetnika doktorja Alberta Reussa: Nemški vojak v svojem heroizmu za Evropo kakor tudi domovina v svoji soudeležbi budnega srca rrn nož tednik TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 14. oktobra: 11.00 Konfrontacija glavnih kandidatov (Predarl-ska) — 15.00 Strah agentov — 16.45 Nacionalna geografija — 17.30 Cebeia Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Petje — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Sport — 20.15 Nedelja v oktobru — 21.45 Šport — 21.55 Andre Malraux — 22.50 Poročila. PONEDELJEK, 15. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Velika iluzija — 10.30 Služabnik Gustava Adolfa — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Foto-jazbec — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Do konca sveta — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Sport ob Ponedeljkih — 21.00 Trije angeli za Garlija — 21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport. TOREK, 16. oktoba:r 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Gost pri Cesarju Bresgenu — 10.30 Strah agentov — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi smeh mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje cunj — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Jan Pierre Ponelle — 21.10 Pravljice o___ partnerju — 22.00 Zdravnik in ljuba živina — 22.50 Poročila in šport. SREDA, 17. oktobra: 9.00 Tudi smeh rnora biti — 9.30 Italijanščina — 10.00 Salzkammergut — 10.30 Podedovanje —- 17.30 Lepi dan — 17.25 Živordeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Parazit — 21.30 Poročila in šport. ČETRTEK, 18. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Les Gammas! Les Gammas! — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Ljubljene laži — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pan tau — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Med Stuttgartom in Münchnom — 21.25 Sreča Josefa Maierja (Oskar Zemme) — 21.45 Poročila — 21.50 Šport. PETEK, 19. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Najodličnejši čut človeka je vid — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Velika ljubezen — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike našega sveta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Jame — Svet brez sonca 7- 18.35 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Ob zahodnem vetru ne slišiš nobenega strela — 21.30 Zakaj teater? — 22.30 Sport — 22.40 Demoni — 23.35 Poročila. SOBOTA, 20. oktobra: 15.25 Ljubezen v 3/4 taktu — 17.00 Jolly-box — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 18.25 Dober večer v soboto ... reče Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki s kulturo — 19.55 Sport — 20.15 Glasba je trumpf — 21.55 Sport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Ko pazijo killerji — 23.55 Poročila. TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 14. oktobra: 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Ruggles of red Gap — 19.25 Drugi čas — 20.00 Bazar plošč — 20.15 Prizma — 21.55 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 15. oktobra: 18.00 Angleščina — 18.30 Nacionalna geografija — 19.30 Orientacija — 20.00 Zdravnik in ljuba živina — 20.50 Sov-okno — 21.35 Čas v sliki 2 — 21.05 Navadni dogodek. TOREK, 16. oktobra: 18.00 Italijanščina — 18.25 ORF danes — 18.30 Kolegij Kalksburg — 19.30 Paradiž živali — 20.00 Podedovanje — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 Club 2. SREDA, 17. oktobra: 18.00 Les Gam-mes! Les Gammes! 18.30 Pregled — 19.00 Kaj lahko postanem? — 19.30 The Munsters — 20.00 Apropos film — 20.45 Svetovna literatura — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.06 Čas v sliki 2 špecial. ČETRTEK, 18. oktobra: 18.00 Ruščina — 18.25 ORF danes — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Paradiž-živali — 20.00 Berggasse 19 — 22.05 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.40 Club 2. PETEK, 19. oktobra: 18.00 Dežela brez neba — 18.30 Salzburška reziden- RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 14. oktobra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 15. oktobra: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo. TOREK, 16. oktobra: 09.30—10.00 Dežela ob Dravi — Land an der Drau — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Sport — „Otroci, poslušajte!“ SREDA, 17. oktobra: ca pisateljev — 19.30 Trailer — 20.15 Aktualno znanje — 21.30 Povabilo k lovu — 22.20 Čas v sliki 2 s kulturo in karikaturami tedna — 22.55 Internacionalna šov v petek. SOBOTA, 20. oktobra: 18.00 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.05 Karls-son na strehi — 19.30 The Munsters — 19.55 Galerija — 20.15 Shakespeares Memory — 21.50 Bourbon Street. TV Ljubljana 1. SPORED SOBOTA, 13. oktobra: 8.10 Poročila — 8.15 Potepuh in nočna lučka — 8.30 Jakec in čudežna svetilka — 8.45 Za soncem, glasbena oddaja — 9.00 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.30 Palčki nimajo pojma — 10.00 Balkansko prvenstvo v gimnastiki, prenos •— 12.00 A. Tolstoj: Trnova pot, TV nadaljevanka — 14.20 Poročila — 14.25 Nogomet: Vardar — Dinamo, prenos — 17.00 Naš kraj — 17.10 Pustolovščine Robina Hooda, mladinski film — 18.45 Človek naš vsakdanji, humoristična oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina, TV nadaljevanka — 20.55 Kako se oblačimo — 21.00 Andersonov! trakovi, celovečerni film — 22.40 TV dnevnik — 22.55 TV kažipot — 23.15 Balkansko prvenstvo v gimnastiki, posnetek. NEDELJA, 14. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Za nedeljsko dobro jutro (APZ Tone Temšič) — 9.35 TV kažipot — 9.55 A. Marodič: Nova hiša, TV nadaljevanka — 10.35 Deklica in deček, poljska mladinska nadaljevanka — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja -— 12.30 Poročila — Botanik, dokumentarni film — Balkansko prvenstvo v gimnastiki, posnetek — Poročila — Sevilla, oddaja iz cikla: Popotovanje — Kako se oblačimo — Sport- 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Veseli val. ČETRTEK, 18. oktobra: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Glasbeni mojstri. PETEK, 19. oktobra: 09.15—09.30 V. Polanšek: Iz dežele domačih pripovedk (šolska radijska oddaja za šolarje od 1. do 4. šolske stopnje) — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev („Srečanje pevskih zborov na Radišah“ 26. 8. 1979) — II. del. SOBOTA, 20. oktobra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. na poročila — Bratje Rico, ameriški film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 S. Hasani: Veter in hrast, nadaljevanka — 21.00 Diktatorjevo novo oblačilo, oddaja iz cikla: Latinska Amerika — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Risanka — 22.05 Športni pregled. PONEDELJEK, 15. oktobra: 8.55 TV v šoli: Staro naselje, Ježeva hišica, Romeo in Julija, balet — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Biologija — 11.10 TV v šoli: za najmlajše — 14.55 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev — 17.20 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku: Pri urarju — 17.40 Botanik, dokumentarna serija — 18.05 Osebni dohodki kot rezultat ustvarjenega dela, oddaja iz cikla: Pot do pravične in vzpodbudne delitve — 18.25 Pričakujoča mati •— Predšolski otrok, oddaja iz cikla: Zobozdravstvo — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Novica Savič: Strel v Slivniku onkraj reke, drama — 21.05 Kulturne diagonale — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Rock-festival v Essnu, 2. del. TOREK, 16. oktobra: 9.15 TV v šoli: Voda, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti — 16.20 Šolska TV: Narod si piše sodbo sam, Odnosi v množicah, Smotrna raba električne energije, Kemijske škodljivosti — 17.20 Poročila — 17.25 Zapisi za mlade: Slavko Mihelčič — 18.00 Celodnevna šola, oddaja koprske TV — 18.35 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.55 H. Sienkiewicz: Rodbina Po-lanieckih, TV nadaljevanka — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Iz koncertnih dvoran: L. van Beethofen: četrta simfonija v B-duru. SREDA, 17. oktobra: 9.30 TV v šoli: Narodni park Plitvička jezera — 10.00 TV v šoli: Izobraževalna oddaja, Kocka, kocka, Kratek film — 17.25 Poročila — 17.30 Z besedo in sliko, A. Martič: Punčka — 17.45 Potovanje v deželo lutk, otroška nanizanka — 18.10 Ne prezrite — 18.25 Obzornik — 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Idrija — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Zajčje leto, finski film — 22.05 TV dnevnik. ČETRTEK, 18. oktobra: 9.10 TV v šoli: Risanka, Matematika, Klub mladih tehnikov — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Kemija, Zemljepis, Risanka — 16.30 Šolska TV: Narod si piše sodbo sam, Odnosi v množicah, Smotrna raba električne energije, Kemijske škodljivosti — 17.25 Poročila — 17.30 Jakec in čarobna lučka, otroška serija — 17.45 Erebus, dokumentarni film — 18.35 Obzornik — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Glasbeni magazin — 21.35 Berlin — obljubljeno mesto za uživalce mamil, dokumentarni film — 22.00 TV dnevnik. PETEK, 19. oktobra: 8.55 TV v šoli: Otroški hišni svet, Ruščina, Spoznavajmo svoje telo — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža — 14.55 TV v šoli, ponovitev — 17.20 Poročila — 17.25 Usoda nekega Charlieja — 17.40 Raznašalci časopisov, mladinska serija — 18.05 „Nad-igravanje“, glasbena oddaja — 18.35 Obzornik — 18.45 Živci, kako jih lahko popravimo, oddaja iz cikla: Človekovo telo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Slovenski kraji med seboj (Ljutomer, Šentjernej) — 21.35 Petrocelli, serijski film — 22.25 TV dnevnik — 22.40 Jazz na ekranu: Oddelek 8, 1. del. SOBOTA, 20. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Z besedo in sliko, A. Martič: Punčka — 8.20 Jakec in čarobna lučka, otroška serija — 8.35 Vrtec na obisku: Pri urarju — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Celodnevna šola, oddaja koprske TV — 9.55 Po sledeh napredka — 10.25 Dokumentarna oddaja — 15.05 Poročila — 15.10 Mladinski film — 16.25 Nogomet: Olimpija — Osijek, prenos — 18.20 TV kažipot — 18.35 Naš kraj — 18.45 Človek naš vsakdanji, humoristična oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina, TV nadaljevanka — 20.55 Kako se oblačimo — 21.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe — 22.15 TV dnevnik — 22.30 Stara devica, francoski film. TV Ljubljana 2. spored SOBOTA, 13. oktobra: 18.10 Poročila — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Poročila — 21.10 Dokumentarna oddaja. NEDELJA, 14. oktobra: 14.45 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Filmski klasiki. PONEDELJEK, 15. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.00 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Aktualna oddaja — 21.05 Poročila — 21.20 Celovečerni film. TOREK, 16. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Nove knjige — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 TV drama — 21.25 Včeraj, danes, jutri — (Nadaljevanje na 6. strani) doživljata, zavestno ali nezavestno, veličino tega Prostora, za katerega se bije odločilni boj te svetovne vojne; mnogi čutijo, če morejo videti zgodovinske dogodke, da se oživlja prav tisti srednjeveški prostor nemškega rajha, v katerega je izžarevala volja nemškega reda. Toda mnogo naporov je treba, zlasti v vzgojnem delu šol, preden bomo Premagali zatemnjeno zgodovinsko zavedanje naše Preteklotsi in da se prevzgojimo iz malodržavniške Oiiselnosti v politično gledanje, ki zajema prostor-nost... V obmejnih področjih rajha, tako tudi v Krain-durgu, na ozemlju stare Kranjske krajine, se napolnjuje beseda „Rajh" zopet z novim zvenom . . . Urejevalno silo rajha doživljamo pravkar tudi v ponovnem pridobivanju področij. — Denn ein Reich lebt ja nicht allein als Obrigkeit, die Gewalt hat über uns. Es lebt als Idee, die Gewalt ist in uns (Walter Frank) . . . Ako iščemo po jezikovnem korenu besede „Rajh" (Reich), tako pridemo preko srednjevisokonemške-Pa „riche" h gotskemu „reiks", ki ima pomen „kralja" (König). Je zgolj izposojenka iz keltskega „rig", ki odgovarja latinskemu „rex", „regis" in ima tudi v indijskem „radja" indogermansko paralelo . . . Srbik definira rajh (das Reich) kot organsko, z isto krvjo prežeto in v isti ideji zakoreninjeno skupnost . . . Stählinova definicija: Rajh je skrajno protislovje tako hirarhije kot anarhije, je oblika hirarhije, ki opredeljuje ljudi ne samo drug poleg drugega, ampak tudi nadreduje, je priznanje dejanja k povelju in pokorščini... Zakaj se pustimo ljudje rajha od firerjeve volje voditi? Zakaj se pokorimo njegovim poveljem? .. . S priznavanjem vodilne volje, kateri se drugi pokorijo, potrjujemo življenjski zakon, ki ga ima krv no nordijski človek, zlasti pa Germani, zakon o redu. S tem je vsekakor postavljeno vrednotenje, katerega merilo ne pogojujejo zemska dogajanja, ampak iz priznavanja nadčloveškega smisla zgodovine, iz „telos" — a vsega časa in je potemtakem transcendentno vrednotenje. Če gledamo rajh in njegov urejevalni princip kot imanentni življenjski zakon nordijsko-določenega človeka in kot navodilo predvsem za zgodovino okcidenta, je obratno tisočletna bolezen, odkar se je posameznik iztrgal iz tehle vezi, kakor kaže razvoj vse od renesanse, preko razsvetljenstva k francoski revoluciji. Proti liberalističnim pojmom, ki se v političnem iz njih izcimajo, se bori borec za rajh z vso ostrino. Zanj je ves nered v Evropi iz izločitve od rajha, iz ločitve iz skupnosti, iz zanikanja firer-principa. Priznavanje firerjeve volje pa ne sloni samo na dosežkih ali na soglašanju skupnosti. Vse kraljestvo, se reče: pristno „firerstvo" (firertum) ima svoj nalog „po božji milosti", iz transcendence vse zgodovinske biti. „Firerjeva volja, brez katere rajh ni rajh, se ne izraža samo z nekim odlokom; pokorščina in zve- stoba, ki ju prinašamo do firerja, so samo prostovoljni „da" za firerja, ki je tukaj, ker ga je bog poslal..." Priznavanje takega pristnega „firerstva" zopet vzpostaviti, je prvinski namen rajha. Steding, veliki, prezgodaj umrli oznanjevalec novo se prebujajoče ideje o rajhu, pravi: „Ozdraviti in uvesti red v našem srednjeevropskem svetu more samo rajh in tisti, ki ta rajh vodi, od boga poslani državnik ..." Človek, ki živi ob meji, je lahko tudi nekaj takega kot je bil Taras. Taras je živel v stari Jugoslaviji. Od česa? Koga bi že naj brigalo! Ob meji človek vedno nekaj izvohaš, da se lahko okoristiš, če se znaš obnesti in da imaš srečo. Taras pa je bil sebi sreča. Lahko je izhajal. Saj tudi ni jemal dogodkov v življenju tako kot jih jemljejo zakoni in stare navade in človeške mere. Tarasu je rastel greben, ko je na bližnji avstrijski meji na Viču pred Labotom zaplapolala zastava s hitlerskim kljukastim križem. Očitno se je postavljal, da je naročnik v Marbioru izhajajočega nemškega časopisa. Bil je tudi član kulturbunda. Kolovratil je po Mežiški dolini in vohljal med rudarji. Vedel je, da pride čas tudi za tamošnje komuniste in nacionalne prenapetneže. (Dalje prihodnjič) rrn nož tednik Turistična razstava „Po Koroškem“ naj privabi goste iz Slovenije S pomočjo Zveze slovenskih zadrug je ISTIT (Interesna skupnost turizma in trgovine) ob sodelovanju potovalne agencije Kompas v Ljubljani pripravil turistično razstavo „po Koroškem“. Na njej snubijo slovenska turistična podjetja na Koroškem slovenskega gosta iz matične domovine. ISTIT je zaenkrat omejen bolj na Podjuno: tamkajšnji interesenti, zbrani okoli Alojza Gregoriča, so izdali obširen in popoln prospekt v osmih jezikih, v notranjem delu pa so navedene posamezne storitve podjetij. Posebej ob tej razstavi, ki so jo odprli v ponedeljek, pa je Kompas izdal ISTIT-ov seznam različnih lokalov, kjer bodo gostje postreženi v slovenskem jeziku. Ob odprtju so spregovo- rili med drugim avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Walter Lichem, poslovodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, ki je v svojem nagovoru naštel zelo informativne številke iz koroške turistične statistike in šef ISTIT-a Alojz Gregorič, ki je med drugim dejal: Interesna skupnost za turizem in trgovino (ISTIT) je organizacija samopomoči. Deluje na principu samoprispevkov. Lastniki gostiln, trgovin, menjalnic in zasebnih postelj so se združili z namenom, da utrdijo in pospešujejo gostinska in trgovska podjetja na področju naselitvenega ozemlja koroških Slovencev in da ohranijo izvirnost tega kraja ter zmanjšajo odseljevanje. Med drugim vsebuje začrtani delokrog izdajanje prospektov, ki predstavljajo južno Koroško tako kot je, namreč dvojezično in z obema kulturama te lepe pokrajine, ki nudi idealne turistične pogoje v vseh letnih časih. Prospekt o Podjuni je že prvi korak pri uresničevanju zastavljenih nalog. Sledili bodo še prospekti o ostalem dvojezičnem ozemlju. Seveda pa je glavna skrb ISTIT-a, da se dvigne število nočitev. Naše vabilo rojakov iz matične domovine vključuje tudi to, da je s koriščenjem dopusta na Koroškem spojena gospodarska pomoč koroških Slovencev. Bivanje na Koroškem, pa naj bo v okviru izleta krajše, ali v okviru zimskega dopusta daljše, dobi svojo popolnost s spoznavanjem naselitvenega ozemlja koroških Slovencev, njihove pesmi, pojočih narečij in njih življenja. Ob tem pa pridemo od zgolj turističnega obiska še k živi povezavi, ki jo narodna skupnost na Koroškem nujno potrebuje z rojaki iz matične domovine. Dandanes se močno poudarjajo odprte meje. Za nas tostran in onstran meje je tembolj važno, da je vez čim bolj živa, meja pa džravna in taka, ki ne ločuje ljudi. Pridite na Koroško, obiščite brate, bivajte pri prijateljih. Nudili vam bomo zadovlojno bivanje. 'š port - Iport - s po ri - Ip&rt - šport SAK: športna zmogljivost naj odloča! Kdo poskuša organizirati gonjo proti SAK-u? Tako se sprašujejo navijači slovenskega moštva, ki je v tej sezoni proti vsem pričakovanjem eno od najzanimivejših klubov v ligi. Kar so namreč upali le najbolj zvesti pristaši, se teden za tednom uresničuje: novinec igra na vrhu lestvice, igra slovenskega moštva navdušuje pristaše in vabi nepristranske gledalce. Očitno to nekomu ne gre v račun in zdaj poskušajo po drugih poteh odvzemati SAK-u točke. Rekapitulirajmo dogodke: V igri „pod 23“ proti Žrelcu je po izgredih gledalcev, ki jih je nezmožni sodnik pustil na igrišče, je bil izključen vratar Malle. Vendar je sodnik vrnil po igri Mallejevo izkaznico, kar bi po vseh pravilih pomenilo, da ima Malle dovoljenje za naslednjo igro in ni zaprt. Dan navrh je Malle odigral odlično igro v prvem moštvu, ki je doseglo proti Žrelcu neodločen rezultat 0:0. Po protestu Žrelca je kazenski odbor Koroške nogometne zveze kazensko verificiral rezultat 3:0 za Žrelec. S čudno utemeljitvijo sodnika, ki je trdil, da je Mallejevo dovoljenje vrnil pod pritiskom SAK-ovih funkcionarjev. Jože Fera, ki je odgovoren za moštvo pod 23: „O kakem pritisku ne more biti govora. Tudi trditev sodnika, da se je nekdo od nas izdal za funkcionarja Žrelca ne drži.“ Tudi Blaž Kordesch, sekcijski vojda govori o protestu proti odločitvi. Zdaj ostaja le upanje, da bodo SAK-u vrnili točko, ki bi moštvu vrnilo 2. mesto, ki ga po svojih igrah zasluži. SAK:ASK 2 : 0 Da je SAK med najboljšimi moštvi, je navsezadnje dokazal spet v nedeljo v igri proti ASK. SAK, ki je nastopil s pravcatim lazaretom — poškodovani so Velik, Janez Pandel, Hobel in Gusti Zablatnik — je taktično dobro pripravljen premagal ASK z 2:0. Brez Polanška, ki je tako poškodovan, da ni niti nastopal, se je SAK omejil na kontre in je težo igre prevzela obramba z Lampichlerjem in Dodičem na čelu. Oba gola, ki sta bila sad lepih igralskih kombinacij, sta padla že v prvem polčasu (Velik 24., S. Hobel 42.). SAK-u se je v drugi polovici ponudila še marsikatera prilika, vendar je tudi Dodič nekajkrat bravorozno ubranil žogo in poskrbel, da ni „zacingljalo“. Igrali so: Dodič, Lampichier, Pandel, Goleč, Woschitz, Jakopič, Fera, G. Zablatnik, M. Hobel, S. Hobel, Velik (P. Zablatnik). Lestvica: 1. Wolfsberg 8 6 2 0 18:6 14 2. Borovlje 8 5 0 3 17:13 10 3. Velikovec 8 4 2 2 17:14 10 4. SAK 8 4 2 2 14:11 10 5. ASV 9 4 2 3 12:14 10 6. Žrelec 9 3 3 3 20:16 9 7. Breže 8 4 1 3 19:17 9 8. Kotmara vas 9 3 3 3 10:9 9 9. Moosburg 8 3 3 2 16:17 9 10. Grabštanj 8 3 2 3 15:15 8 11. Sinča vas 8 3 1 4 9:13 7 12. ASK 9 1 4 4 12:14 6 13. KAC 9 2 2 5 14:20 6 14. Vetrinj 9 1 3 5 9:15 5 15. Sentandraž 8 2 0 6 4:16 4 DSG Sele : Donau Celovec 1 : 2 Tudi prvi na lestvici skupine E 2. razreda, mora presneto paziti, da ne zgubi tako igre kot tudi prvega mesta, kar se je zgodilo Selanom. Menda je res, da neumnost, ki se je zavedaš, najbolj peče. Da pa so Selani poleg igre zgubili zaradi nešportnega zadržanja tudi dva igralca za nekaj iger, je pa najbolj neprijetna plat te zadeve. Dosti selskih navijačev je prišlo podpirat svoje moštvo v Celovec na igrišče moštva Donau. Selški upi so „splavali po Donavi“. Celovčani so igrali korajžno, Selani pa so se pošteno trudili, kar je bilo v tej igri očitno premalo. Po klasični napaki obrambe je napadalec Do-nau-a strelil prvi gol. V drugem polčasu ista slika. Zaradi zares nešportnega vedenja celovškega igralca je sodnik le-tega izključil. Končno je Toševskemu uspelo izenačiti. Po mnenju Fl. Juga pa obnašanje nekega igralca Donau-a ni bilo pravilno in ga je po svoje „poučil“. Sodnik ga je zato poslal v kabino. Nerazumljiva odločitev sodnika, da je sodil enajstmetrovko proti Selanom pa je pomenila zmago Donau-a. Marič, ki ni razumel te odločitve, je prav tako moral prej zapustiti igrišče, naprej je igral Travnik-Žolna. Da so se navijači Donau-a obnašali koroško, je pa povsem jasna stvar. Psovke kot „Tschusch, windischer Hund, holts Gusch, Tschusch“, pa pričajo o njihovi „visoki“ stopnji omike in pripravljenosti do ena- kopravnosti. Njihovo geslo je: „Willst du nicht mein Bruder sein, so hau ich dir den Schädel ein“. Zato bo treba zahtevati od odgovornih športnih gremijev, da naj opozorijo vodstva klubov na to nešportno zadržanje športnikov — nogometašev — in pa tudi navijačev kluba. Svoje kom-pleske in strahove naj izživljajo drugje, ne pa na račun slovenskih nogometašev. Selško moštvo: Marič; Fr. Kelih, N. Dovjak, O. Travnik, O. Dovjak, (46. P. Olip), Mohorčič, Toševski, N. Olip, Fl. Jug, Z. Oraže, St. Olip. fr. wak. DSG Sele: Galicija V nedeljo, 7. oktobra, popoldan, so igrali Selani doma, na „štadionu pod Košuto“ proti prvemu na lestvici skupine E 2 razreda, Galiciji. Ker je to bil „derby“ — tekma med znanima in dobrima moštvoma, se je zbrala skoraj tisočglava množica na selskem igrišču. To je v Selah vsekakor rekordno število gledalcev. Tako kakor je bila kulisa — valovita množica gledalcev in siva Košuta v ozadju — impozantna, tako je bila tudi tekma napeta in na visoki ravni. Gostje iz Galicije so od začetka prevzeli tako rekoč komando in Selani so imeli vse roke oziroma noge polne dela, da so se ubra- nili Galičanov. Kljub temu pa je D. Mohorčiču uspelo v 10. minuti s prostim strelom zadeti gol za Selane. A še v prvem polčasu so Galičani izenačili. V drugem polčasu pa so Selani igrali odlično, dvakrat je žoga priletela na prečko. Možnosti za gol, ki jih ni manjkalo na obeh straneh, pa sta izvrstna vratarja (pri Selanih Marič) onemogočila. Igra je bila tudi iz športnega vidika prava šola za tiste nogometaše oziroma moštva, ki zamenjajo nogomet z boksom, bikoborbo ali celo z hujskaško nemškonacionalno manifestacijo. Sodnik Feichter je sodil izvrstno in s tem bistveno doprinesel, da je ta „derby“ potekel tako složno in v športnem duhu. Celemu selskemu moštvu in gostom iz Galicije naj velja posebna pohvala, vratar Marič pa je dobil časten naziv „karavanški lev“. Selško moštvo: Marič, N. Dovjak, O. Travnik-Žolna, Fr. Kelih, A. Dovjak (se je poškodoval in v 70. minuti ga je zamenjal K. Pristovnik), Mohorčič, N. Olip, P. Olip, Fl. Jug, St. Olip. V soboto — morda v nedeljo — pa igrajo Selani v Celovcu proti moštvu vojakov, proti HSV. Teden navrh pa čaka Selane tekma proti Šmarječanom, ki že tradicionalno pomeni tako Selanom kot tudi Šmarječanom višek nogometne sezone. Lestvica: 1. Galicija 7 4 3 0 17 5 11 2. DSG Sele 7 4 2 1 23 6 10 fr. wakounig Šmihel izgubil vodstvo V skupini D 1. koroškega nogometnega razreda je po osmem kolu prevzelo vodstvo moštvo Železne Kaple, ki je zmagalo v Borovljah z 1:0. Doslej vodeče moštvo Šmihela je izgubilo v Celovcu proti Pošti z 0:1. Kaže, da je enajsterica v zadnjih kolih padla v manjšo krizo, saj je popustila tudi proti slabšim nasprotnikom. Nasprotno pa Ka-pelčani igrajo z vedno večjim poletom, tako da bo jesensko prvenstvo še zelo vroče in danes ni mogoče reči, kdo bo osvojil naslov jesenskega prvaka. Že v naslednjem kolu imajo Kapelčani za goste Pošto, Šmihel pa bo proti Frantschachu na domačem igrišču poskuli znova osvojiti obe točki. Ostali rezultati osmega kola: Tinje — St. Stefan 2:0 St. Paul — Neca Celovec 5:0 Frantschach — M. Rojach 0:2 Poreče — Klopinjsko jezero 1:2 Grebinj — Podkrnos 3:1 Položaj na lestvici je izredno izenačen. Na vrhu je, kot že rečeno, sedaj Železna Kapla samo z eno točko prednosti pred St. Paulom, Šmihelom, Tinjami, Klo-pinjskim jezerom in Pošto, za dve točki pa zaostaja Grebinj. Zmagovito moštvo SAK Selani so trenutno na drugem mestu