Listek.
5"
Sie wuchsen auf an fest umschloss'ner Statte
In rauher Heimat,  wahrend Sttirme tosteu.
So schossen sie empor aus Herzenswunden,
Und Thranen nahrten sie,  nicht unbeschadet:
Ihr Farbenschmelz erstarb in dunklen Stunden.
Verzeih  —  so blieben sie denn bleich,  die armen,
Bis sie ein Strahl aus Deinem Aug' begnadet
Und sie zu froherm Triebe lasst erwarmen. Mislil sem, da sodi ves ta prevod v „Zvon", ker je „0esterreichisch -Ungarische Revue" malo razširjena pri nas, a častilce Prešernove, katerih je gotovo mnogo med „Zvonovimi" čitatelji, zanimlje izvestno vse, kar se dostaje Prešerna. Podal pa sem prevod brez komentara ; naj se vsakdo sam ž njim naslaja ali pa naj ga obsodi. Kako si je prelagatelj olajšal težko sonetsko tehniko, to itak zapazi vsakdo v prvem hipu ; v oči bodeta tudi slabo umerjeni graues: »Dass Glaubige des Korans sovvie Buddhisten« in slaba stika : »Freuden-Widerwartigke;ten«. Vsekakor pa nas naudaja ta preloga s ponosom, ker nam kaže,  da se  vidi Prešeren vreden   prelaganja celo Nemcem leta   1S93.!          V, B.
Nekoliko slovenskih priimkov z Goriškega. Bajt, Baskar, Basa, Bašin, Batič, Bavdaš, Belin, Birsa, Bizaj, Blažon, Bone, Boškin, Brajda, Bras, Bratina, Bratuš, Brdon, Brlot, Budal, Budin, Bune. — Cej, Cejau, Cigoj, Carga, Cargo, Cebron, Cedermas, Češčut, Cibej, Cičigoj, Čigon, Crnigoj, Čubej, Cučat, Čujec, Cufar, Coha. — Droč, Drole, Drufovka, Durjava. — Fikfak, Foreščin. — Gulin. — Habat, Hadolin, Hlede, Hmeljak, Hojak. — Jakuliu. — Kabaj, Kermolj, Kodre, Kodrmac, Kofol, Koglot, Kokeš,  Konovec, Koron,  Košuta,  Kravos,   Krkoč,  Krnik, Kros,  Krpan,  Krštan,  Kuštrin.
—   Legiša, Lejou, Lozej. — Madon, Maligoj, Mara, Maraž, Markuža, Mikluž, Mišigoj, Mrmolja, Molar, Mužiua, Mužulin. — Nanut, Nardin. — Obleščak. — Paglavec, Pagon, Pahor,  Paljavic, Pangos,    Paškulin,    Perat,  Perdih,   Perin,   Pertot,  Peršolja,  Poberaj,  Poje.
—   Radikon, Rahulin,  Ručna,   Rukin,   Rustija.  —  Saksida,  Saražin,  Sardoč,  Sfillgoj,  Sini-
gajda,   Sinigoj,   Skok,   Spačal,   Sekli,  Semolje,    Skarabot,   Skole,  Škrk,  Šterlinko, Stolfa,
Štubin,  Štucin.  —   Taboj,   Toroš,    Toškan,   Trčon,   Tribučon,   Troha,   Tronkar, Turelj,
Tušar.  — Urdih, Ušaj.  —  Vižiu,  Vuga.  — Zgaga,  Zbona,  Žigon.
Fridolin Kavčič.
»Matica Hrvaška« je imela dud 2. m. m. svoj obči zbor. Predsednik, prof. 7. Smičiklas, spominjal se je v svojem nagovoru pokojnih odličnih članov Lopašiča, Bogo-viča, Tomiča in dr. Poglediča, nato pa je tajnik Ivan Kostrenčic' poročal o društvenem delovanji lanskega leta. Iz njega obširnega poročila posnemljemo, da se knjige »Matice Hrvaške« za leto 1893. že tiskajo in da izidejo okolo Božiča, če ne bode posebnih zaprek. Bode pa jih okolo dvanajst, med njimi te-le: Kišpatičeve ,,Ribe", drugi del Vallejeve ,,Zgodovine srednjega veka", Kuhačevi ,,Glasbeniki in glasbeni improvizatorji ilirske dobe", druga knjiga ,,Shk iz svetovne književnosti", obsezajoča ruske pripovedovalce iz peresa dr. Srepla, Vodopičeva povest ,,Marija Konavoka" in Lepusičeve ,,Bo-sanke" (štiri povesti iz Bosne). Mimo tega bodo zastopani tudi starejši pisatelji, u. pr. Tomic\ Kumičic' in morda kaj novih. ,,Matica" izda" nadalje prvo knjigo izbranih del Bogovičevih, začne izdajati slovansko knjižnico z dvema povestima iz ruščine, takisto izda prvi del zgodovine grške književnosti, katerega je spisal dr. Musič. O Božiči izide prvi zvezek prevodov novodobnih klasikov, in sicer Miczkievviczev ,,Pan Tadeusz" v prevodu dr. Maretiča. Skrbelo se bode, da čim prej izide tudi Dantejeva ,,Božja komedija« v prevodu Buzoličevem. Vrhu tega se pripravljata Klaičeva ,,Hrvaška pesmarica" in izdaja hrvaških narodnih pesmij.  — Društveno  imeuje  „Matice   Hrvaške" znaša brez  hiše