Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiijatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat . . 14 „ . . „ trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 24.avgustal917.
VABILO
na
SEJO UPRAVNEGA ODBORA
Zaveze avsfrljsksga jugosl. učiteljstva,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 10. sept. 1917,
v uradnem prostoru Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6/1.
VZPORED:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročila funkcionarjev.
3.	Naš položaj.
4.	Predlogi društvenikov.
Seja se začne ob 10. dopoldan. Debata o poročilih in predlogih ter sklepanje o njih se vrši popoldan od 3. naprej.
Vodstvo Zaveze želi, da se te seje udeleže s posvetovalno pravico tudi člani Zaveze, ki niso v upravnem odboru, da bodo na ta način na seji zastopana po možnosti vsa Zavezina društva.
Predlogi in nasveti za to sejo z utemeljitvijo naj se pošljejo vodstvu Zaveze do 3. septembra 1917. Prijavijo jih lahko učiteljska društva, pa tudi posamezni člani. Sedaj je vsem dana prilika, da se oglase na pristojnem mestu s predlogi, ki merijo na izboljšanje našega položaja. Zgane naj se vsak, kdor ima kako željo na srcu!
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 23. julija 1917.
Predsednik:	Tajnik:
L. Jefenc.	Vil. Rus.
mm.
Samo pet let stojim v vaših vrstah, tovariši! A teh pet let opazujem, poslušam in čitam. Ali sem še premlad, da bi imel pravico povedati, kar me vsa ta leta skeli in peče, na kar sem zaman čakal, da se bo zgodilo, a se neče? Čakal sem pri nas, čakal sem pri naših sosedih; nisem še dočakal. Zato začnem sam!
Napovem boj učiteljskemu idealizmu! Ne onemu idealizmu, ki je skrit v srcih, temveč oficielnemu idealizmu, ki se šopiri po naših stanovskih glasilih in zborovanjih, ki ga ima v ustah minister in zadnji politični poročevalec, s katerim operira deželni odbornik in čitalnični predsednik. Temu idealizmu napovejmo neizprosen boj, boj, ki nam naj prinese zgubljeni ponos in čast. Ako sem jaz urednik našega glasila, bi moj svinčnik to besedo iztrebil; ne smela bi se prikazati ne enkrat. Preko naših ustnic bi ta beseda ne smela priti nikoli, in če me s to besedo krmi kdo drugi, je moj nasprotnik.
Kaj pa je pravzaprav ta slavni učiteljski idealizem, ki se je razrastel kakor osat ob cesti? Mi sami govorimo in pišemo to besedo, če si hočemo izprositi kako izboljšanje v plači. „Trpimo, stradamo .. . Naš idealizem je v nevarnosti. Pomagajte!" — K vragom s tem idealizmom. Mi ne zahtevamo višjih plač ne zaradi idealizma, ne zaradi stradanja, temveč kratkomalo zato, ker imamo pre-male plače. Če ima naš stan res tako idealno vsebino, ne igra to pri plači prav nobene vloge.
Še lepši je učiteljski idealizem, ki prihaja iz ust višjih. Če delaš še enkrat toliko, kolikor ti je treba, če se zadovo-ljuješ s tretjino plače, ki ti gre, če pre-vzameš posle, o katerih sploh ne govorim, če si vedno ponižen in pokoren, dokler te nazadnje kot suho strašilo z lahkoto ne pokosi smrt, potem, dragi tovariš, res potem si idealen; in ker smo res vsi taki, zato pa smo res tudi idealni, to se reče, zato smo res hlapci. Logična konsekvenca nas mora pripeljati do zaključka, da naš oficielni idealizem ni nič drugega nego hlapčevanje. Če reče minister, da je učiteljski idealizem nedosegljiv, ne reče nič drugega, kakor da je naše hlapčevanje nedosegljivo. Vdari
nas s tistim polenom po glavi, ki ga smo mu posodili, vrže nam pred nos kos mesa, ki od same obrabljenosti smrdi do neba.
Zakaj izhajajo državni uradniki brez idealizma? Saj ne pravim, da bi bili ali da ne bi smeli biti idealni. Ali zakaj se pri njih ne obeša tako na veliki zvon, kakor pri nas učiteljih? Zdravniški stan je gotovo ravno tako idealen kakor naš. Kaj bi neki rekli zdravniki, če bi se jim odgovorilo, ako bi zahtevali višjo plačo: Momentano ne moremo pomagati, a vkljub temu ostanite tudi zanaprej idealni, ker vaš stan zahteva tudi v bedi in pomanjkanju idealizma. Pri zdravnikih se nam zdi ta odgovor absurden, ker je nemogoč, a pri nas je na dnevnem redu.
V šoli, med štirimi stenami, samo za me in za moje učence, skrito pred svetom, tam sem lahko idealen kolikor hočem in kakor hočem; to je popolnoma moja osebna zadeva, ki ne briga one zunaj šole prav nič, špecielno pa še one ne, ki nam režejo kruh. Kakor se mora plačati cestni pometač, težak in minister brez ozira na idealno inspiracijo, ravno tako se mera tudi plačati učitelj brez vseh drugih predpogojev samo za to, ker mu ta in ta vsota po pravici gre. In ker se je idealizem vedno spravljal skupaj z našo plačo, je postala ta beseda tako ogabna, da me kar zona obleti, če jo slišim ali čitam.
Zato, tovariš, če imaš res še kaj idealizma, če še čutiš to nebeško iskro v sebi, potem jo skrij na dno svoje duše, na zunaj je ne kaži nikdar, najboljše bo, če jo n&ravnost tajiš. Kakor dolgo ne bomo materielno neodvisni, tako dolgo si sploh prepovedujmo, da bi kdo govoril in pisal o učiteljskem idealizmu, ker za nas mora to biti tujka, ki pomeni v slovenščini — hlapčevanje.	R. R—a.
Vojna.
NOVA SOVRAŽNIKA.
Siam je napovedal centralnima državama vojno. Vsi Nemci, Avstrijci in Ogri so bili aretirani, njih trgovine zaprte in 9 parnikov z 18.965 tonami zaplenjenih.
Listi poročajo, da je predsednik kitajske ljudovlade odobril soglasni sklep kabineta, da se napove vojna Nemčiji in Avstro-Ogrski.
RUSKO BOJIŠČE.
Dne 3. avgusta so zavzele naše čete Černovice. Od 19. julija do 3. avgusta, so naše armade pregnale sovražnika na črti 170, km od Kaluša do Černovic. Dne 3. avgusta je zavzela naša armada tudi Kimpolung v južni Bukovini. S tem je skoraj že cela Bukovina zopet v naši lasti. Naši so vzhodno od Černovic že prekoračili državno mejo.
OGRSKE UČNE MOČI V POMOŽNI VOJNI SLUŽBI PRIDEJO NA DOPUST.
Tako je odredil honvedni minister, ki je merodajna poveljstva zopet pozval, naj vse učitelje,' profesorje itd. izmed moštva, ki so dobili pri superarbitraciji oznažbo „zmožen za pomožnp službo" oziroma „za črnovojna službo brez orožja", takoj brez vsakega nadaljnega postopanja prestavijo v neaktivno razmerje. Tako kvalificirane moči naj dobe takoj dopust.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNO POMOŽNE SVRHE.
Tedenski prispevki za „Rdeči križ" petrazredne ljudske šole v Radovljici v šolskem letu 1916-17, 351.20 K; zbirka za „Rdeči križ" meseca junija v Radovljiškem okraju, 1253.76 K; deška ljudska šola v Trnovem na Notranjskem ob „Dnevih žepnih robcev" v denarjih 3 K in tedenske zbirke na tej šoli od 1, januarja 1917 do sklepa šolskega leta 236 86 K in za „Rdeči križ" 87 K; Ivan Nekermann, c kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu, 2 K; skupaj 1933.82 K.
Danes izkazanih . . . 1.933-82 K
V zadnji štev. izkazanih 278 584 79 „
Skupaj . 280.518-61 K
VI. VOJNO POSOJILO.
Učiteljica M. Huthova v Radovljici, 2600 K; učiteljstvo dekliške ljudske šole Družbe sv Cirila in Metoda na Acquedottu v Trstu, 300 K; Ana Dovgan, učiteljica v Trnovem na Notranjskem, 100 K;Bibijana Bisail, učiteljici istotam 50 K; s posredovanjem naduč telja Rudolfa Horvata v Trnovem na Notranjskem, 13.300 K; šolsko vodstvo v Zgonik,;, v Sežanskem okraju.
listek
11
S
Gostovanje članov kralj, hrvatskega gledališča v Ljubljani.
V četrtek 2. in petek 3. t. m. smo doživeli dva lepa umetniška večera: majhen, a srečno izbran ensemble hrvatskih umetnikov-igralcev je pohitel v nekdanje slovensko gledališče . . .
Naši topi duševni revščini je bil podan krepek sunek v vzpodbudo:
Kaj pa mi?
Ali res ni nikogar, ki bi jamčil za prihodnjo letošnjo — vsaj dramatsko sezono? Kar je še ostalo slovenskih igralcev doma, komaj čakajo ugodne prilike, da nas zapuste, ker jim nihče ne nudi kakega izgleda v bodočnost. Ko bodo pospravljeni pod tujo streho — bomo gledali v prazno . . .
Odkod potem dobiti naenkrat umetnikov in talentiranega naraščaja? Mnenja sem, da bi morala ta vprašanja merodajne kroge predvsem zanimati.
Kar se tiče gostovanja hrvatskih igralcev je nesporno, da so vrlo rešili s svojim zanosnim nastopom — skrajno nesrečno izbran program
Roberta Bracca: „Prava ljubav", neskončen dialog, zabeljen s cenenimi dra-matskimi efekti, v bistvu pa poln duho-morne praznine — so mogli rešiti le umetniki. Režiser B a d a 1 i č-je poglobil plehko snov v temperamentni igri in s svobodnim razmahom svoje, kot nalašč za ljubimca-igralca ustvarjene osebe. Bogata dramatska duša se skriva v njem, neopa-ženo se izvije pred nami v kočljivih tre-notkih, ko napravi skok iz svojega genra.
Njegova igra ni šablonsko-dolgočasna, tako, da je zadovoljen strog kritik in publika.
Njegova partnerica E1 e n a V i I -h a r j e v a , je z umerjeno kreacijo svoje vloge izpopolnila igro svojega ljubimca. Pri njej ni najti onega mučnega patosa in bombastične navlake v salonski igri, ki
tolikokrat razodeva neresnega igralca, lo-večega se za uspehom trenutka. „Mlado vdovico" želimo videti kmalu — pa v srečnejši vlogi.
Gospod G r ii n h u t je v majhni vlogi dokazal takoj, da je pred nami fin ka rakterni igralec: markanten, ostro risan, tipičen. V drugem večeru je nastopil v „Brivcu iz Beriacca" z g. Jovanovič-evo in z g. Badaličem.
Efektna igrica je to, ki zahteva precej umevanja v izpeljavi in harmonične skladnosti nastopajočih. Brivec (Griinhut) se drugič poroči z lahkomišljeno žensko, ki nima zmisla za dom in ne umevanja za zvestobo. Z grajščakom grofom de Leonom (g. Badalič) smeši svojega ljubosumnega moža. Ženska brez notranje etične opore, ki pada radi zla samega.
G Jovanovič-eva je pa podala tipus rafinirane kokete, ki preračuna vsako možnost v naprej in jasno kaže nagoto svoje notranjosti. Tako razumevanje vloge se ne zdi skladno z igro samo. Njena vloga pa je bila sicer izvedena sijajno. Bilo ji je dano pokazati vso svojo ognjeno mimiko in ves svoj ambicijozen polet mi-
mo nevarnosti, ki čakajo karakterno ljubimko. G. Griinhuta brivec je bil krepek in z veliko silo naraščajoč — junak. H koncu je dosegel prav odločilno dramatsko moč.
Gospod Badalič je v vlogi grofa tako v maski kot v živahni, življenjapolni igri, prepojeni s fineso nastopa in mehkem prehodu čustvovanja — dosegel svoj cilj vloge: simpatije publike.
Iskren aplavz je pozdravil nastop našega najboljšega na jugu: Ignacija Borštnika v vlogi kovača v dramatiziranem monologu „Štrajk kovačev". Dolgo se nismo videli — a ostal je isti: Neka tajna dramatična struna nam udari na uho pri njegovi igri. Njegov zanosen mir, tisto premišljeno, a vendar naravno vsake kretnje in vsakega zgiba, ona tesna spojitev življenja z igro, ki osvaja s prepričevalno istinitostjo — bil je on. Čutimo, da živi na odru, da nas popelje s seboj. Sledimo mu, ihtimo ž njim, bojimo se zanj — njegova igra je suveren. Iz svojega „Kovača" je napravil vse kar je bilo možno — povprečen igralec bi našel za stvar hladno publiko.

13.350 K; slovenska mestna ljudska šola na Vrdeli, 400 K; slovenska ljudska šola v Rojanu, 50 K; skupaj 30.150 K.
Danes hkazčiiih . . . 30.150-V zadnji štev. izkazanih . 112.700-
K
Skupaj
142 850 - K
DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UCI TELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v „Učit Tovarišu":
Za „Rdeči križ" itd. . .	K	280.518-61
III.	vojno posojilo . . .	„	278 848 69
IV.	vojno posojilo . . .	„	2,761.038 —
V.	vojno posojilo . . . „	10,284.707 —
VI.	vojno posojilo . . .	142.850 — Srednje šole..........66 392 48
Končna vsota . . K 13,814.354 78
ni i
ta m\i
Naš tovariš je! Star je 49 let, kajti rojen je 1. 1868. Služi na enorazrednici kot učitelj voditelj v lepem, prav idiličnem kraju. Ima družine osem otrok v starosti od 5—15 let. Služi 25 let in ima okrog 168 K mesečne plače. — Kolega je v pravem pomenu besede, zvest naš pristaš, vdeleževal se je vedno prav rad naših prireditev, in je splošno prav priljubljen med svojimi ne le tovariši temveč tudi občani ga spoštujejo in v šoli so njegovi uspehi prav dobri.
Splošna sodba, mož po božji volji, dober državljan, dober kristjan, a ima edino napako, da je naprednega mišljenja.
V letu 1916 je bil potrjen in moral je „noter", ker ni „unentbehrlih", ako-ravno ni bil nikdar prej vojak. Vložil j<e sicer prošnjo za oproščenje kot enoraz-redničar, a bila mu je odbita, — ker se ga lahko nadomesti. A drugi na večraz-rednicah so oproščeni, ki se jih v resnici prav lahko nadomesti. Toda po priporočilu gotovih faktorjev, ki niso naprednjega mišljenja — so doma kot „unentbehrlich".*) — Vložil je drugo prošnjo, a prišla je le do c. kr. okraj. šol. sveta. —
Kako se more sedaj preživljati družina 10 ljudi s to knežjo plačo, vedo pač le one trpke noči, ki jih prebijeta trdo preizkušena soproga tega tovariša ob postelji svojih otročičev in pa tovariš vojak na svoji prični.
Kot polnovreden državljan je zaprosil po svoji ženi za takozvano vojaško podporo t. j. podporo za preživljanje. Tri — beri in govori — tri prošnje so mu bile zavržene in tu je igral glavno mikalnico mož, ki vsak dan moli pred Najvišjim: „odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom" in „daj nam naš vsakdanji kruh". — Drugi srečnejši kolegi dobivajo seveda za svoje v vojni se nahajajoče sinove podporo v ravno tistem okraju, dovoljeno jim od ravno te komisije, a žena z družino 8 — osmih — otrok je ni vredna. — Prosila je četrtič, a prošnja leži že 5 (pet) mesecev nerešena, ker se preslavni komisiji ne ljubi rešiti take bagatele, kjer se gre za eksistenco družine hlapca Jerneja, obstoječe iz 10 glav.
Tovariš je prišel o Božiču 1. 1916. domov za 8 dni. Žena je želela svojega soproga domov imeti spomladi, da ji uredi za silo vrt in spravi v red njegove Ijub-ljenke-čebelice, češ, bom vsaj tu dobila
*) Tu bo treba sestavili temeljito razpredelnico o vseh oproščenih in neoproščenih učiteljih ter jo predložiti državnemu zboru, da svet vendar izve, kako pri nas na Kranjskem tudi tu velja dvojna mera.
malo podpore. — Res se napoti osebno s tako prošnjo do one osebe, ki je pač me-rodajna v takih slučajih, uverjena, da dobi vsaj tu čuteče srce in da jo sprejme ta oseba vsaj kot človeka. Toda mesto tega naleti na kamenito srce in mesto to-lažilnih besed ji zadone na uho trdo izrečene besede: „Vaš mož sploh ne dobi dopusta in tudi ne pride domov". — Reva je prenesla tudi to olikanost. —
Poglavja o šikanah, ki jih je provzro-čal krajni šolski svet tej ženi junakinji — tako jo smemo imenovati, ker ne obupava v teh kritičnih časih — nečemo pisati sedaj, prihranimo si ga za bodoče.
Konečno pripomnimo pa le še to: ako ne bodo pomagale te vrstice hlapcu Jerneju in njogovi hrabri ženi do pravice, potem obelodanimo s polnim podpisom in z imeni prizadetih faktorjev še enkrat vso to zgodbo kot večen spomin v čast možu tovarišu, ki v zahvalo za svojo krvno in duševno žrtev vživa tako hvaležnost ljudi, ki sede pri polnih skledah doma v varnem zavetju krepkih naših pesti j. —
I OlOIOL
Audiatur et altera pars.
Osupnil sem, ko sem prebral v 14. št. „Učiteljskega Tovariša" Ganglov članek „Slovenska gimnazija v Trstu in še kaj". Vsa čast in priznanje tovarišu Ganglu, kadar zastavi pero in izpregovori besedo za pravice teptanega in tako težko preizkušenega učiteljskega stanu, ali v tem ! slučaju je nasedel Gangl tržaškemu na- j mestniku, ki ga je izrabljal v svoje na- j mene, da bi opravičil in zatajil svoje ger- j manizatorično delovanje v Primorju. Na- ! rodna zavest in ljubezen do rodne zemlje i mi ne da miru, da ne bi odgovoril s par j besedami tovarišu Ganglu, da ne bo so-dila slovenska, posebno primorska javnost, da mi primorski slovenski učitelji odobrujemo pogubonosno delovanje tržaškega namestnika na šolskem polju. Odgovor bodi kratek a stvaren, ker nečem pisati za strogega ljubljanskega cenzorja.
Izjavljam glasno in jasno in smelo trdim, da se s to mojo izjavo strinja vse zavedno primorsko učiteljstvo, da je bil Ganglov članek nevreden časa, v katerem je izšel, da je prava mistifikacija javnega mnenja. Tovariši, poglejte bistro okolo sebe in ne pustite, da bi vas zavajali prijazni smehljaji in lepo glaseče se fraze na napačna in kriva pota!
Kaj pa interpelacije v državnem zboru? Je li tovariš Gangl prezrl vse dogodke zadnjih treh let? Jaz mislim, da naši skušeni in preudarni poslanci dobro, resno in stvarno premislijo svoje korake in da ne krtačijo brez povoda raznim birokratom njih nemško-nacionalne suknje zvite v gube velepatriotizma in hiinavske naklonjenosti primorski slovanski narodnosti.
Dr. Korošec, naš Spinčič in drugi vrli člani Jugoslovanskega kluba so mnogo koristili narodni stvari, ko so resnično in po zaslugi očrtali in z žarečo plamenico posvetili v delovanje našega namestnika, ko je paševal še na Koroškem; pa tudi pri nas vidimo in živo občutimo sledove njegovega germanizatoričnega delovanja. Ali ni znana tovarišu Ganglu zgodovina hrvatske volosko - opatijske gimnazije in nje usoda? Kako je mogel prezreti, kako se množe nemške šole po Istri — v Pulju, Kanfanaru! Ali ni bral v „Edinosti", kaj vse se je storilo za časa Fries-Skeneto-vega vladanja za razvoj nemškega šol-
stva v Trstu? Kaj pa je storil za povzdi-go slovenskega šolstva? En otroški vrtec je otvoril, in to je pa tudi vse, kar je storil za nas. Same lepe besede in že zdavnaj znano priznanje, da je slovenska mladina „visoko inteligentna in nadarjena in da leži mnogo krepke duševne sile v njej", še ne zadostuje: dati se mora ti mladini priložnost, da se morejo te krepke duševne sile tudi razvijati na podlagi materinščine v slovanskih učnih zavodih.
Ne morem tudi verovati, da bi bile odkritosrčne lepe besede tržaškega namestnika, ko je zatrjeval tovarišu Ganglu, da visoko in po zaslugi ceni delo simpatičnega učiteljstva v Primorju, ki v šoli in zunaj nje tako požrtvovalno deluje za blaginjo naroda, dokler pa dejanja drugače govore. Kaj poreko na to tisti naši tovariši, ki niso sposobni za vojaško službo z orožjem, pa jih potikajo po raznih pisarnah in jih porabljajo za druge manj pomembne službe v zaledju in jih ne odpuste v šolsko službo, kjer bi mnogo več koristili domovini, kjer bi reševali našo zapuščeno mladino dušnega in telesnega propada, med tem ko so nemški tovariši brez vsakih drugih formalnosti oproščeni, da delajo med nami kot pionirji nemštva.
Ako bi bil tovariš Gangl pazno sledil „Edinosti" v minulem letu, pa bi gotovo ne bil prezrl tudi še marsikaterega drugega žalostnega poglavja o delovanju tržaškega namestnika, ki nam jasno izpričuje, kako malo je naklonjen težnjam slovanskih narodov v Primorju: importa-r cije nemškega uradništva k nam, prepoved rabe našega jezika marsikje, kjer je bil nemoteno v rabi za časa tudi hudih a odkritih naših narodnih nasprotnikov. Že sami Doberniggovi poseti iz Celovca v Trst so sumljivi znaki, pred katerimi moramo čujoč stati na straži.
Tovariša Gangla je ganila namestni-kova prijaznost in njegovo zatrjevanje zanimanja za naš narodni razvoj, nas pa ne zapeljejo lepe oči, in besede, še tako lepe so nam prazne fraze, dokler dejanja nasprotno govore. Stati moramo na straži, ako nečemo poginiti poslušaje rajske glasove onih, ki so nam bili, so in ostanejo nasprotniki našega naroda.
Pa še eno je, kar me je posebno neprijetno dirnilo, ko sem prebral Ganglov članek. Naši državni poslanci govore in delujejo zoper ponemčevalni vladni sistem v Primorju, se pritožujejo o prezi-ranju, preganjanju in zatiranju slovenske narodnosti tod pri nas, vlagajo ogorčene interpelacije; list „Edinost" rohni dan za dnevom in odkriva krivice, ki se gode naši narodnosti, sedaj pa pride Ganglov članek in postavi vse v najlepšo luč. Kdo ima prav, se vprašuje oni, ki ni tako dobro poučen o naših razmerah, kakor mi? Seveda leži razsodnemu človeku odgovor na dlani. Naše poslance prosimo, da naj pazljivo zasledujejo tudi v bodoče delovanje tržaškega namestnika in pazijo na vsak njegov korak, da preprečijo pravočasno vsak ukrep, s katerim bi nameraval oškodovati slovensko-hrvatsko narodnost v Primorju ter v kali zadušijo pojave prisilne germanizacije. Naše stanovsko glasilo naj pa ne otežkočuje s takimi članki uspešnih nastopov za kulturno in socialno povzdigo teptanega naroda.
Pika.
— Pridobivajte listu novih naročnikov! — Poravnajte staro in obnovite novo na« ročni no!
Lavorjev venec s slovensko troboj-nico je bil poklonjen umetniku v znak neizbrisnih simpatij, ki jih še vedno uživa med svojimi.
Conte Vojnoviča: „Vizija" je zaključila večer. V lepo etiketo zavit dramatičen bonbon. G. Badalič in g. Jovanovič-eva sta uspešno reševala stvar.
Pokazala sta veliko igralskih vrlin — mnogo napetih situacij in obilico čuvstva: hvaležno smo jima sledili.
Želeti je, da se kmalu vrnejo naši gosti, da nekoliko blagoslove onečaščen hram Talije. Naj nam ponovno pokličejo v spomin, da je jako lepo, če ima kulturen narod svoje gledališče .. .
Razprodani obe predstavi, sta jasno pokazali, kako si ga želimo — in želje so tudi nekaj . . .	—t.
Nove domače razglednice.
Ko je „Umetniška propagan-d a" (Ing, Uhlir) izdala prvo serijo umetniških razglednic po originalih slovenskih slikarjev, so se v javnosti precej križala mnenja o tem prvem poskusu zategadelj, ker založništvo ni bilo preveč natančno v izbiri slik in se morda tudi reproducija ni po-
polnoma posrečila. Polemik in prerekanj je bilo dovolj, celo v našem listu smo slišali ostre glasove za in proti. Druga serija razglednic Umetniške propagande je bila boljša in treba je pozdraviti misel, ki hoče popularizirati našo umetnost. Morda je v dosego tega namena izdajanje razglednic sicer malenkosten pripomoček, vendar je gotovo, da ravno na ta način najdejo umetniške slike pot v najširše kroge in izpodrivajo tuje, dostikrat mnogo manj vredno blago.
Pred kratkim časom je založila podjetna in solidna tvrdka Marija T i č a r zbirko šestih razglednic po originalih enega najpriljubljenejših slikarjev, Maksima Gasparija. On nam je narisal in naslikal že nebroj prizorov iz narodnega življenja. Dober opazovalec je, in ima čisto samosvojo tehniko, ki jo na vsaki njegovi sliki lahko takoj spoznaš. V strokovno oceno se ne spuščamo, brez dvoma pa se bodo te ljubke razglednice priljubile povsod, kot se priljubi narodna pesem, ki pride iz srca in zato tudi seže v srce. Najlepša izmed šestih razglednic je neoporečno „Ceščenje". Orig. kmetiško znamenje, v njem sedita Marija z Jezusom v naročju, katerima slovenska žena s pečo
na glavi in deklica podarita nagelj. Na razglednici opazimo, da Gaspari mojster-sko slika ozadja. Vredna partnerica ji bo razglednica „Zapuščena". Originalno kmečko sobo s svetimi podobami po stenah, s starinsko skrinjo na kateri sedi nevesta v narodni noši nam predstavlja „Nevesta". Opozarjamo na kričečo ne-simetrijo kota kmetiške sobe! Prav tako dobro vpliva na gledalca „Nagelj". Imenitno je zlasti ozadje: snežniki, širna polja, gozd in podružnična cerkvica. Razglednici z naslovom „Bogati ženin" se nasmeješ. Je to prava karikatura bogatega pohabljenca, ki ima dosti cekinov v žepu (Op. uredništva: Jih je morda nekdaj imel. Danes?). Nadeljska zabava se^ nekako vrši (po obrazih' sodeč) na južnih tleh, harmonik pa takih še nismo nikjer videli. Dekle je tip bahatega kmetijskega dekleta. —
0 vseh šestih razglednicah lahko rečemo, da so posrečene in želimo, da jih Občinstvo pridno kupuje, saj cena 1 K ni pretirana. Založba M. Tičar zasluži za izdajo pohvalo: reprodukcija in oprema sta čedni in okusni.	—ec.
ii ilita
V zadnji Številki „Učiteljskega Tova-rišo smo nakratko poročali, da je bilo stopilo „Deželno Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" v stik s „Slomškovo zvezo" v svrho neobhodno potrebnega izboljšanja maierialnega položaja kranjskega učiteljstva. Zastopniki obeh organizacij so imeli 24. julija t. 1. skupno sejo, na kateri so se posvetovali o korakih, ki jih je treba storiti v to svrho. in se soglasno zedinili v zahtevah, ki naj jih predloži posebna deputacija deželnemu odboru. Takoj iz seje je šla deputacija ob 12. uri opoldne k gosp. deželnemu glavarju, da mu naslika bedni materialni položaj kranjskega učiteljstva. V deputa-ciji so bili iz Deželnega Slovenskega učiteljskega društva tovariši: Ambrožič, Dimnik in Jelene, iz Slomškove zveze pa: o. Atanazij Auser, tovarišica Apolonija Fatur in Jeglič. Deputacijo je vodil državni in deželni poslanes Jaklič. O poteku in nastopu te skupne deputacije. smo poročali že zadnjič v izdanem komunikeju.
Deželni odbor je imel še isti dan popoldne sejo ter je sprejel sledeče predloge: Aktivnemu ljudskošolskemu učiteljstvu se dovolijo za čas od 1. julija do 31. decembra 1917 stalne vojne doklade, zračunane po istem ključu, kakor one deželnih uslužbencev in ravnotako izplač-Ijive v mesečnih obrokih. Zapopadeni so tudi meščanski učitelji in vsi stalno nameščeni veroučitelji. Osebne dohodnine ne plača dežela, pač pa odpadejo v označeni dobi pokojninski prispevki. Dosedanje 25°/0 draginjske doklade ostanejo ne-izpremenjene. Vpokojeno Ijudskošolsko učiteljstvo, odnosno njih svojci (vdove, sirote) sprejmo istotako stalno draginjsko podporo od 1. julija do 31. decembra Í917 po istem sorazmernem ključu, kakor deželni vpokojenci. Vštete so tudi osebe, ki uživajo le miloščine. Plačila v mesečnih obrokih. Draginjsko podporo sprejmo za celo leto 1917 tudi duhovniki, ki poučujejo krščanski nauk v ljudskih ali meščanskih šolah in sicer na naslednji način: Nagrada za tedensko uro se zviša za 50°/„ t. j. od 20 K na 30 K. To nagrado pa sprejmo leta 1917 vsi duhovniki, ki opravljajo na eni ali več javnih ali zasebnih ljudskih šolah s pravico javnosti skupaj na teden nad dve uri. Odškodnine za vožnje (kilometrine) in pa prehrano, ki se imajo po veljavnih predpisih vero-učitelju izplačati, se zvišajo .za 100 °/0 (normalne kilometrine 30 h, draginjska doklada 30 h, skupaj 60 h za kilometer).
To je lep uspeh skupnega nastopa in dela naših učiteljskih organizacij. Marsikaj bi bilo učiteljstvo že lahko doseglo, ako bi bile njegove organizacije vsaj v lakih vprašanjih složno nastopile. To je bil prvi korak za skupno delo, upamo da ne zadnji.
K sodelovanju je bilo povabljeno tudi „Nemško učiteljsko društvo", a skupne seje se ni vdelečilo, ker mu je vabilo prepozno došlo; izjavilo je pa, da se strinja z vsakim korakom, ki se stori v ta
namen.
Ker se glasi sklep deželnega odbora, da se bodo zračunale učiteljske vojne draginjske doklade po istem ključu, kakor one deželnih uradnikov, draginjske doklade deželnih uradnikov pa so zračunane po istem ključu kakor one državnih uradnikov, podamo v naslednjem zračunane
draginjske doklade
za državne uradnike, delavce in vpoko-jence, da vsak učitelj lahko izračuna, koliko bo dobil draginjske doklade. Izračuna se pa od temeljne plače, starostnih in funkcijskih doklad.
Draginjske doklade za državne uradnike, delavce in vpokojence, ki jih je državni zbor dovolil, znašajo pri letnih dohodkih :
14.000 do izključno 18.000 K pri samcih 156, pri oženjenih 1380, pri oženjem z dvema otrokoma 1824, nad dva otroka 2280K;
10.000 K do izključno 14.000 K pri samcih 348, oženjenih 1236, oženjenih z dvema otrokoma 1680 in nad dva otroka 2136 K;
6400 do izključna 10.000 K pri samcih 720, oženjenih 1536, oženjenih z dvema otrokoma 1992, oženjenih z nad dvema otrokoma 2436 K;
4800 do izključno 6400 K pri samcih 1020, oženjenih 1776, oženjenih z dvema otrokoma 2232, oženjenih z nad dvema otrokoma 2676 K;
3600 do izključno 4800 K pri samcih 1056, oženjenih 1536, oženjenih z dvema otrokoma 1884, oženjenih z nad dvema ' otrokoma 2244 K;
2800 do izključno 3600 K pri samcih 948, oženjeni 1260, oženjenih z dvema otrokoma 1680, z nad dvema otrokoma 1968 K;
2200 do izključno 2800 K pri samcih 780, oženjenih 1104, oženjenih z dvema otrokoma 1464, z nad dvema otrokoma 1812 K;
1600 do izkljužno 2200 K pri samcih 612, oženjenih 912, oženjenih z dvema otrokoma 1056, z nad dvema otrokoma 1620 K;
1400 do izključno 1600 K pri samcih 684, oženjenih 864, oženjenih v z dvema otrokoma 1056, z nad dvema otrokoma 1260 K;
manj kot 1400 K pri samcih 600 K, oženjenih 732, oženjenih z dvema otrokoma 936, z nad dvema otrokoma 1140 K.
Letni izdatek za draginjske doklade znaša za uradnike, poduradnike, sluge itd. 358 miljonov K, za vse državne delavce 100 miljonov K, za vpokojence in preostale 74 miljonov K, skupno tedaj 532 miljonov K.
i m
(Poročilo Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.)
Dne 22. julija 1917 se je vršila v Gradcu odborova seja štajerskega Lehrer-bunda, ki so se je udeležili vsi 4 slovenski odborniki.
Predsednik, meščanski učitelj Herz, je naznanil, da pridejo od dež. odbora dovoljeni dodatki k vojni draginjski do-kladi tekom avgusta 1917 na enkrat s celim zneskom v izplačilo.
Deželni poslanec nadučitelj Otter je obširno poročal o povišanju vojne draginjske doklade na isto mero, kakor so je postali s 1. julijem 1917 deležni državni uradniki po nastopnem pregledu:
	Letni dohodek	Samci	Oženjeni ¡brez otrok i	1 Oženjeni j 1-2 otr. |	•3 0 « « P <S>g 0 O
	K	K	K	K	K
	manj kakor 1400	600	732	936	1140
	1400-1600	684	864	1056	1260
	(nevštevši)				
	1600—2200	612	912	1272	1620
	2200-2800	780	1104	1464	1812
	2800—3600	948	1260	1680	1968
	3600-4800	1056	1636	1884	2244
4800—6400		1020	1776	2282	2676
Odbor štajerskega Lehrerbunda je soglasno sklenil, da zahteva za štajersko učiteljstvo enako vojno draginjsko dokla-do od 1. julija 1917 naprej.
K letnemu dohodku, ki tvori podlago za odmero vojne draginjske doklade, naj se pri učiteljstvu šteje temeljna plača, vse starostne doklade in draginjska do-klada iz leta 1914, ki jo je tudi smatrati kot nekak stalni dohodek. Opravilna do-klada šol. voditeljev naj ne pride v po-štev — slično aktivitetni dokladi državnih uradnikov.
Vojna draginjska doklada naj se izplačuje mesečno. Omožene učiteljice žen. roč. del naj dobe polovico doklade. V vojaški službi se nahajajoči oženjeni učitelji naj dobe celo doklado, tudi oženjeni gažisti, ki služijo zunaj svojega civilnega službenega kraja. Vdovele učiteljice brez pokojnine po možu naj bodo enake omoženim učiteljicam.
Deželni poslanec Otter in nadučitelj Monschein, ki sta v zadevi te vojne draginjske doklade že z različnimi merodaj-nimi činitelji stopila v dogovor, sta izjavila, da obstoja povsod mnenje, da so naše zahteve ob sebi razumljive. Baje se bodo dale v kratkem premostiti vse tozadevne ozire. Treba pa je, da ostane vsa štajersko učiteljstvo solidarno in da ne prihaja z nikakoršnitni separatističnimi težnjami, dokler ta doklada ni pribor j en a.
Različne separatistične težnje (na pr. upoštevanje 3. kraj. plač. razreda i. t. d.) bi ves sedaj ugoden položaj otežkočile, ker bi bile razdvojilni klin v solidarnosti učiteljstva in bi provzročile zopet dolgotrajna poizvedovanja in preračunanja. Zgoraj omenjeni postavki za državne uradnike pa so že definitivno določeni in pripravljeni in ž njimi se more vsemu učiteljstvu hitro in zdatno pomagati, kar pač mora priti najbolj v poštev.
Pač pa priporoča Lehrerbund, da stopi učiteljstvo nemudoma in povsod v stik z deželnimi in državnimi poslanci ter jih skuša prepričati o pravičnosti in neobhodni potrebi naših zahtev.
O razpisu moških učnih mest je poročal nadučitelj Monschein. Dež. šol. svet je sicer zopetni razpis že sklenil, a obstojajo še nekatere težkoče. Lehrerbund je sklenil resolucijo v prilog nujnemu zopet-nemu razpisu ter je izrazil mnenje, da popolnoma , zadostuje, ako si dež. šolski svet pridrži '/« vseh moških učnih mest za vojne ujetnike in pogrešane (ne pa V3, kakor hoče dež. šol. svet).
Lehrerbund je nadalje sklenil resolucijo, da naj se razpišejo volitve učit. zastopnikov v okr. šol. svetu, kjer so do-tična mesta radi vpoklicev k vojakom ali iz drugih vzrokov prazna.
Istotako se je Lehrerbund odločno izjavil proti temu, da bi se po zimi zaradi pomanjkanja kuriva zamujeni šolski čas nadomeščal v poletju. Merodajni činitelji naj skrbe za to, da se potrebno kurivo za šole povsod preskrbi pravočasno in v zadostni meri.
Predsednik Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem se je vodstvu Lehrerbunda zahvalil za neumorno in uspešno delovanje v prilog izboljšanja gmotnih razmer štajerskega učiteljstva. Neovržno dejstvo je namreč, da je staj. Lehrerbund v tem pogledu vsled svojega žilavega in vztrajnega nastopa že prav mnogo dosegel. Upajmo, da poj de tako naprej! Glavno oporo pa bo štaj. Lehrerbund gotovo imel, ako bo stalo celokupno štajersko učiteljstvo trdno in složno kakor en mož za njim!
Vpokojeno učiteljstvo se mora sedaj kot begunci potikati po svetu. Na stara leta mora trpeti glad v tujih deželah, po tujih krajih in živeti v razmerah, ki so neznosne, med ljudmi, ki ga gledajo po strani kot nadležnega tujca. Za drag denar ne dobi v takih krajih učitelj-pregna-nec potrebnih, živil. Gorje mu, ako ima tak ubožec mnogobrojno družino, otroke, ki bi jih moral pošiljati v mesto v šolo. S krvavečim srcem gleda, kako mora zanemarjati vzgojo in pouk svojih otročičev, ker nima sredstev, da bi skrbel za njih bodočnost. Z njim vred žive v begunstvu, kjer propadajo duševno in telesno.
Pa še drug moment je, ki bi zahteval večje hvaležnosti merodajnih krogov do vpokojenega učiteljstva. Vpokojeno učiteljstvo je položilo temelj izobrazbi sedanjemu rodu, iz katerega so izšli naši junaki, ki se tako hrabro bojujejo za domovino in cesarja. V šoli so se vzgajali k pravemu patriotizmu, v ljubezni, vdanosti in neomajni zvestobi do cesarja. Ta vzgoja jim daje moč, da se s tako silo postavljajo na vseh frontah v bran proti silnim sovražnikom. Ta vzgoja je sad neumornega dela sedaj že po večini vpokojenega učiteljstva. Vse to premalo uva-žujejo merodajni krogi, kar nam izpričuje bedni položaj Goriško-Gradiščanskega vpokojenega učiteljstva. To učiteljstvo je nujno potrebno pomoči. Upamo, da merodajni krogi ne prezro tega našega apela in nam pomagajo v tej hudi stiski in bedi in to čimprej, ker potreba je res velika in — dvakrat da, kdor hitro da!
T—e.
„Ne čudi se, saj si trpin in vajen truda, bolečin."
I. Č.
Prav resničen je stih našega tovariša-pesnika I. C., ki nam pravi, naj se ne čudimo našemu slabemu gmotnemu položaju, saj smo trpini in vajeni bolečin. — V tem pogledu se spomnim vpokojenega učiteljstva Goriško-Gradiščanskega, ki je ob sedanjih vojnih razmerah edino v Avstriji ostalo brez vojnih draginjskih doklad.
Vsi aktivni in neaktivni — vpoko-jeni — c. k. in ne c. k. uradniki in učitelji dobivajo, če tudi ne mastnih, pa vsaj skromne draginjske doklade, ker vsakdo prav dobro ve, da v nobenem plačilnem razredu ne morejo družine izhajati s plačo, ki so jo dobivali za časa blaženega miru. Smelo trdimo, da so se življenske potrebščine gotovo po petorile, po desetorile, če ne še več.
To uvažujoč je c. kr. vlada hitela na pomoč svojim uradnikom. Podelila jim je draginjske doklade. Spomnila se je tudi svojih vpokojencev, ter jim naklonila draginjske doklade. Enako so storili tudi deželni odbori vseh avstrijskih kronovin in podelili draginjske doklade svojemu aktivnemu in neaktivnemu uradništvu; pozabili tudi niso učiteljstva.
V zadnjem času se je spomnil tudi deželni odbor kranjski ljudskega učiteljstva in mu podelil precej izdatne doklade, ki jih bo deležno tudi vpokojeno učiteljstvo. To je gotovo lepo in vpokojeno učiteljstvo mu bo za ta blagi čin hvaležno.
Brez vsakoršnih podpor v teh pregrešno dragih časih je dosedaj le še vpokojeno Goriško -Gradiščansko učiteljstvo. Aktivno učiteljstvo dobiva malenkostne doklade; ni mnogo pa vendar vsaj nekaj. Razmere so res nekaj čudne. V prvi vrsti je temu krivo, da deželni zbor zaradi vojne ne funkcionira. Vzroki so pa tudi drugi, a o teh ni možno sedaj razpravljati. Navzlic vsem tem neugodnim razmeram se pa vendar mora nekaj storiti za vpokojeno učiteljstvo, ker živo ne more pod zemljo. Za draginjske doklade naj preskrbi deželni odbor v sporazumu s c. kr. deželnim šolskim svetom.
Da so draginjske doklade nujno, jako nujno potrebne, ni treba dokazov, navesti hočemo le nekatera dejstva v podkrepitev upravičenih zahtev.
Draginja je že tako velika, da presega vse meje. Nič več je ne more zmagovati vpokojeno učiteljstvo s svojo be-raško pokojnino. Zahteve za živila so bajno visoke in s čim naj jih zalaga učitelj penzionist, ako nima zaloge?
Vpokojeno učiteljstvo nima več prostega stanovanja in ne dobiva stanarine, ki jo je bilo deležno pred nekaj leti. 40 let so imeli učitelji, dokler so bili aktivni, prosto stanovanje v šolah ali pa so dobivali stanarino, odkar so vpokojeni, je odpadlo to. Plačevati morajo stanovanje iz svoje majhne pokojnine in to je mnogo, ker so danes stanovanja tako silno draga. Umestno in pravično bi bilo, da bi dež. zbor, oz. odbor naknadno dovolil vpoko-jenemu učiteljstvu plačilo za stanovanje, ki ga je vživalo pred svojo vpokojitvijo.
Iz Sarajeva smo dobili ta-le poziv: Bosanska deželna vlada bo potrebovala po vojni večje število učiteljev. Da si more pravočasno zagotoviti zadostno število, sprejema že sedaj prostovoljne prijave.
V prvi vrsti pridejo v poštev prosilci srbo-hrvatske in slovenske narodnosti, v drugi Čehi in Poljaki. V pomanjkanju učiteljev po poklicu — in to bo nastopilo golovo — se sprejemajo tudi podčastniki, ki so bili v vojni odlikovani ali so postali nesposobni za fronto, ako imajo zadostno izobrazbo: spodnjo gimnazijo ali spodnje realko, meščansko šolo in podobno. Napravili bodo pred nastopom službe pripravljalni kurz, ki jih bo usposobil za njo.
Neznanje srbo-hrvaščine ni zadržek, ker bodo dobili rok, do katerega se imajo priučiti jeziku. Eventuelne prijave je poslati v srbo-hrvatskem ali slovenskem jeziku direktno na Nj. ekscelenco generala pehote Stepana Sarkotica z Lovčena, poveljujočega generala v Sarajevu.
Enako se sprejemajo sedaj že tudi prijave gozdnih inženirjev, profesorjev in drugih uradnikov, ki bi hoteli po vojni služiti v Bosni. Zagotovljeno jim je na-meščenje s plačo IX. plačilnega razreda. Tudi pri teh pridejo v prvi vrsti v poštev Jugoslovani, posebno (rezervni) častniki.
iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva. Zaradi nepričakovanih ovir smo morali sejo upravnega odbora Zaveze preložiti od 3. na 10. september t. I. Glej vabilo v današnjem listu!
Vodstvo Zaveze.
Slovenska Šolska Matica. Članarino za 1. 1916-17 so pobrali ti-le poverjeniki: Jakob Dimnik za Ljubljano; Marija Sodnik, učiteljica v Bevkah pri Vrhniki, za ljubljansko okolico; Fran Stefančič, nadučitelj v Vel. Laščah, za Kočevje-Ribnico-Vel. Lašče; Ferdinand Juvanec, nadučitelj v Postojni, za Postojno-Senožeče; Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju; Fran Kranjc, učitelj v Celju, za mesto Celje; Fran Hauptman, c. kr. profesor v Gradcu, za mesto Gradec; Ivan Četina, nadučitelj v Laškem, za Laško, levi Savinjski breg; M. Pire, c. kr. profesor v Mariboru, za mesto Maribor; Mirko Kožuh, nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, za Ptuj, desni dravski breg; Fran Vrečko, šolski ravnatelj v p. v Slov. Gradcu, za Slov. Gradec; Martin Sotošek, nadučitelj v Žetalah, za Rogatec ; Terezija Likošek, učiteljica v Herpeljah, za Volosko; Fran Kutin, c. kr. učitelj v Trstu, za moško učiteljišče s slovenskim učnim jezikom v Trstu; Matko Kante, c. kr. šolski nadzornik v Sežani, za sežanski okraj; Bruno Jurinčič, učitelj v Kastvi, za Kastav, Prosimo, da se požurijo tudi ostali poverjeniki in poverjenice. Publikacije za 1. 1916-17 se pridno stavijo in tiskajo. Zdaj je v delu Bežkovo „Ukoslovje". Ta knjiga bo velike vrednosti za Slovence.
Kranjske vesti.
—r— Iz ljudskošolske službe. Učiteljski kandidat Ivan Vanič je nameščen za suplenta na ljudski šoli v Krškem ; suplen-tinja Kristina Rogarjeva je imenovana za začasno učiteljico na Dobrovi; Josip Vr-binc je nameščen za suplenta v Radovici, ker se nahaja učitelj Karel Gruden v vojaški službi; menjava učnih mest se dovoli učiteljicama Frančiški Lavričevi v Dolenji vasi in Stanislavi Zupančevi v Loškem potoku; vpokojena učiteljica Ivana Wo-hinzova se reaktivira in nastavi v Sp. Logatcu.
—r— Za učitelje-vojake. C. kr. dež. šolski svet za Kranjsko je sklenil na svoji zadnji seji resolucijo, ki se predloži ministrstvu, da se učitelji, ki niso sposobni za službo v fronti, po možnosti oproste vojaške službe. Upamo, da bo imela resolucija popolen uspeh, vsaj taki učitelji mnogo več koristijo domovini s svojim delom v šoli, nego v vojaških pisarnah. Sprejeta resolucija se pa ne sme opremiti z obrabljeno frazo, da morajo koga sinovi tudi nositi vojaško suknjo.
—r— Iz seje c. kr. okraj, šolskega sveta v Radovljici dne 19. junija 1917. ob 10. dopoldne. Predsednikov namestnik pozdravi navzoče, konštatira sklepčnost, nakar poroča c. kr. okrajni šolski nadzornik o kurentnim potom rešenih stvareh od zadnje seje (29. dec. 1916) in sicer: umrla sta na Bledu učitelj Avgust Jensko in in vpokojeni nadučitelj I. Trojar. — Učiteljica Cilka Vilmanova je dobila do 15. julija t. 1. dopust, nadomešča jo Silva Šušteršičeva. — Učiteljica O. Wurnerjeva na Bledu ima dopust do 1. julija t. 1., nadomešča jo M. Koroščeva. — V Ljubljani na gluhonemnici službujočega učitelja na Bledu Iv. Erbežnika nadomešča Melita Šivičeva, a Avg. Jenskota pa H. Potočnikova. — Učiteljica Hermina Sirni-kova na Breznici ima dopust do 1. oktobra t. 1., a ker je zaprosila za vpokojitev, jo najbrže c. kr. dež. šolski svet med tem času vpokoji. (Brez predloga c. kr. okraj. šol. sveta. Op. por.) — Enorazred-nica na Koprivniku je brez pouka, ker je tamošnji učitelj Jocif pri vojakih, a za suplentinjo ni dobiti ne hrane in ne stanovanja (!!) V Leše pride s koncem julija A. Gorišek. — Na Bledu se ustanovi def. mesto „ekstra statum". — Vojne službe oproščeni se zopet predlagajo v oprostitev. — Zbirka za „Rdeč Križ" je prinesla v okraju 1253 K 76 h. — Petletnice se pripoznajo, in sicer: Fran Fleretu, Kranjska gora I. st. doklada; Jul. Slapšaku, Radovljica IV.; vRozi Salbergerjevi, Jesenice III.; Ani Čopovi, Jesenice I. prov.; Emi Pibrovčevi, Jesenice III.; Tereziji Ja-lenovi, Koroška Bela I. zač.; Mariji Jegli-čevi, Kor. Bela I. zač.; Franc Silvestru, Boh. Bistrica (sedaj v ruskem vjetništvu) I. in II. st. doklada. — Krajnim šolskim nadzornikom v Mošnjah se imenuje vpo-kujeni duhovni svet Janez Berlic. — Po-rečilo o nazadovanju 12 šol se vzame na znanje. — Stavi se predlog (le 3 prosilci) za podelitev denarne premije iz Fr. Metelkove in „Vrtnarska društva v Ljubljani" ustanove.	—a.
—r — Po smrti odlikovan. Poročnik 97. polka gosp. Josip Berce, profesor na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, ki je umrl dne 12. novembra 1914 na posledicah poškodb dobljenih pri P?zmyslu je bil sedaj odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči.
—r— Tedenski prispevki za „Rdeči križ" petrazredne ljudske šole v Radovljici v šol. letu 1916-17. 351 K 20 h. — Zbirka za „Rdeči križ" meseca junija v Radovljiškem okraju 1253 K 76 h — Vojno posojilo učiteljica M. Huthove v Radovljici na vsa vojna posojila 2600 K.
—r— Zbirke v vojne svrhe na deški ljudski šoli v Trnovem na Notranjskem. VI. vojnega posojila sta podpisali učiteljici Ana Dovgan 100 K in Bibijana Bisail 50 K. Nadučitelj Rudolf Horvat je priagitiral in odpravil skupno 13.300 K. Ob „Dnevih žepnih robcev" je nabralo tukajšnje učiteljstvo raznovrstnega platnenega blaga 32 kg v denarju pa 3 K. Tedenske zbirke od 1. januarja 1917 do sklepa šolskega leta znašajo 236'86 h.
Splošni vestnik.
Izkaz člsnov „Slovenske Matice", ki ki so od 22. do 31. dne julija 1917 plačali članarino ali naklonili društvu kakšno darilo povodom priče tka novega njegovega delovanja: Oton Doktoric v Ljubljani, Klobučar Marija v Ljubljani in Ročnik Fran v Zavodnji za 1914. leto po 4 K članarine; Ksaver Meško na Žili za 1914. in 1{£17. leto 8 K, Anton Rautaša v Usori za 1914., 15., 16., 17. in 18. leto 20 K, Terbuhovič Evgen v Veliki Loki, Podkraj-šek Fran v Ljubljani, Zupan Matej (vojna pošta), Bevc Ladislav (vojna pošta), Pret-
nar Rudolf v Podgradu, dr. Gvidon Sajo* vic v Ljubljani, Mara Mikuluševa pri Sv. Jakobu v Rožu, Peter Romauch ml. v Beljaku in Poček Ivan v Kilovčah po 4 K za 1917.. leto. Neimenovani ustanovnik je poklonil Matici, veseleč se njenega „vstajenja, 100 K. — Pripomnja: Članarina znaša 4 K na leto, ustanovnina (ki jo je plačati ali naenkrat ali vsaj v petih enakih letnih obrokih) za posameznika 100 K, za ¡mistične- osebe 200 K. — Dne 27. julija 1917 je sprejela „SI. M." iz Celja s poštnim nakazilom K 5'30 brez vsakega pristavka, čemu je denar namenjen. Ker ni moči citati imena pošilja-teljevega, tem potem prosimo blagohotnega obvestila v obeh smereh.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1917.
„Slovenska Matica*.
3960/d. š. s. 1917.
PROŠNJA.
Slovensko učiteljstvo sirom slovenske domovine se je poklonilo povodom nastopa vlade Njegovega Veličanstva pre-svitlega cesarja Karla dotičnim okrajnim glavarjem, da izrazi znova svojo neomajno zvestobo in vdanost do ljubljenega vladarja in do prejasne hiše habsburške z vljudno prešnjo, da naj bodo dotični okrajni glavarji tolmači- teh čuvstev pred Najvišjim prestolom. Ker sestavljamo neko važno statistiko, prosimo prav lepo, da sporočijo vse dotične učiteljske deputacije, ki so storile tak korak, so li prejele tudi kako obvestilo od dotičnih činiteljev, da so izrazile svoja in čuvstva vdanosti zastopanega učiteljstva. Obvestila sprejema iz prijaznosti uredništvo „Učit. Tovariša".
Razpis učiteljskih služb.
Na občnih javnih ljudskih šolah na Kranjskem so razpisana sledeča učiteljska (nad-učiteljska) mesta v stalno nameščenje.
	Šolski okraj	Vrsta službe			eS N —J «5 2	Učni jezik		i S a c cd	
> v »to d cs N	(šolska oblest), pri kateri se vlagajo prošnje	S >3 S p 73 O es M C M	o o m 3 S» oo 93 V S p	Službeni kraj	M >» - a> O ■ — cd O £ "V *** 4) IH	¿2 >00 s « C	3 00 S V > "oo	co ca a « S "č C0 s« ž g	Pripomnja
1	2	3	4	5	6	L 7	8	9	10
1 2 3 4 5 6 7 8	Šolski okraj Postojna » H 99 » « » 99	1 1 1 1	1 1 1 1	Budanje 99 Studeno Kuteževo Nadanje selo Ostrožno brdo Šturje Št. Vid pri Vipavi	2 2 2 1 2 1 2 3	—	1 1 1 1 1 1 1 1	da da da da da da da ne	/ Naturalno stanovanje \ le do preklica
9 10	Šolski okraj Kočevje 99	_	1 1	Polom Loški potok	1 6	i	1	da ne	) v prvi vrati za moške ( prosilce
11 12 13 14	Šolski okraj Krško 99 99 "	~ i	1 1 1 1	Dobovec Boštanj Sv. Križ pri Koatanjevici Veliki trn	1 4 3 3	—	1 1 1 1	da ne ne ne	—
15 16 17 18 19	Šolski okraj Kranj 99 99 99 99	1 1 1	1 1	Dvažgoše Kovor Šmartno pri Kronju Velesovo Selce	1 2 4 2 2	✓	1 1 1 1 1	da da ne da da	1 v prvi vrsti za moške t prosilce
20 21 22 23 24 25 26 27	Šolski okraj Ljubljanska okolica » 5» »		1 1 1 1 1 1 1 1	Dobrova Borovnica Moste Sv. Peter pri Ljubljani Podlipa Rakitna Žažar Zapotok	4 5 6 4 1 1 1 1	—	1 1 1 1 1 1 1 1 .	ne ne ne ne da da da da	sedaj stanarina dto dto dto i
28 29 30 31 32 33	Šolski okraj Litija » 5) J» » »	1 1	1 1 1 1	Zatičina Vače Prežganje Kolovrat Sv. Gora Litija	3 2 1 1 1 4	.—	i 1 1 1 1 1 1	da da da da da ne	
34 35 36 37 38 39	Šolski okraj Logatec »	I! " 1 - 1 1 2		Babinopolje Sv. Trojica Rovte Igavas Planina Vojsko	1 1 2 4 4 2	=	1 1 1 1 1 1	da da ne da ne da	
40	Šolski okraj Radovljica		1	Bled	4	—	1	ne	l v prvi vrsti za mo-1 ške učne moči, ki so < sposobljene za pouk j na obrtno nadaljeval-[ nih šoleh.
41 42	»r		1 1	Bled Brezni ca	4 3	—	"ti 1	ne ne	( učno mesto extra ( statum
43 44 45 46 47	Šolski okraj Novomesto 99 99 99 99	I 1 1 1 1	1	Dvor Hinje Mihovo Valta vas Sv. Mihael pri Žuženberku	2 2 2 3 1	—	1 1 1 1 1	da da da da da	
48 49 50 51	Šolski okraj Kamnik » 99- n	1 1 1	1	Št. Gotard Dol v Rova Čemšenik	2 2 1 2	E	1 1 1 1	da da da da	—
52	Šolski okraj Črnomelj	! 1		Metlika	4	—	1	da	i želi se kvalifikacija / za pouk na obratno i na daljevalnih šolah,
53 54 55 56	99 9• M 99	—		Adlešiče Bojanci Radence Zagozdac	1 1 1 1 i		1 1 1 1	da da j da da	—
57	Šolski okraj mesto Ljubljana		| 1	II. mestna deška ljudska šola	8	—	1	' ne	stanarina
Prošnje je vložiti do 15. septembra
1917, in sicer učitelji vojaki pri šolski oblasti, ki je navedena pod rubriko 2.
Pripomnja. Ako prosi učna oseba za več učnih mest, mora vložiti za vsako mesto posebno prošnjo. Učiteljem vojakom ni gledati na obliko (zadostuje navadna vojna dopisnica), tudi se ne zahteva pri teh, da bi bile njih prošnje opremljene z listinami, ako jih ne morejo priložiti.
Prosilci, ki niso vojaki, naj vlože svoje prošnje po predpisanem načinu službenim potom.
Imenovanje učnih oseb, ki dosedaj še niso bile stalno nameščene, se bo izvršilo z naknadnim uvrščenjem v status z ozi-rom na interese onih začasnih učiteljev vojakov, katerih stalno nameščenje se more šele v poznejšem času izvršiti.
Deželni šolski svet si pa pridrži pravico, da ne odda razpisanih mest stalno posebno tedaj ne, ako bi bili s tem oškodovani interesi kakega učitelja vojaka.
C. k. deželni šolski svet za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 12. julija 1917.
C. k. deželni predsednik: Attems, s. r.
Razgled.
Demokratično gibanje v Nemčiji. Knez Lichnovsky, bivši nemški veleposlanik v Londonu, je napisal v „Berliner Tageblattu" te-le znamenite besede: Duh prave demokracije, ki ga oznanja cesar Karel, pride gotovo tudi nam, pa naj se smatra to za srečo ali pa ne. To je stvar nazorov ali okusa, toda potrebna posledica velikanskih dogodkov, ki jih doživljamo že tri leta. V prihodnje ne pojde več, da bi se sklepale ali obnavljale pogodbe, ki morejo zaplesti narod v vojno, in ravno tako, da bi se obstoječe razlagale tako brez pritrditve ljudskega zastopstva. Tudi odposlatev ultimata ali vojne napovedi se ne bo mogla izvršiti, ne da bi se vprašal prej parlament. Dalje se pa popolnoma jasno izreka knez Lichnowsky med vrstami, da je bila Nemčija na podlagi svojih pogodb zapletena v vojno, torej zaradi zvezne pogodbe z Avstrijo. V bodoče se take pogodbe ne bodo smele sklepati brez parlamenta in tudi obstoječe pogodbe s sedanjimi zavezniki se ne bodo smele razlagati v smislu, da mora Nemčija v vojno za svoje zaveznice, če ne pritrdi parlament. Če hočemo v času naraščajoče demokratizacije narodov ohraniti monarhijo neoškodovano, jo je treba razbreniti, drugače je krona v nevarnosti, da bi se še bolj kot sedaj izpostavljala kritiki in - se morda obremenila za zmote ali celo neuspehe, ki jih nikakor ni kriva. Čas varstvenih vlad je minul, tako tudi čas bogovlad, in pravica pritrjevanja in „hoch" — klicev napram gotovim dejstvom v bodoče ne bo zadostovala več. Iz teh besed razvidimo, da je demokratično gibanje v Nemčiji zašlo že v najkonserva-tivnejše kroge visoke diplomacije. Dobre posledice iz tega gotovo ne izostanejo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Corrigendum. V 16. poglavju listka „To in ono izza preteklih dni" je stavec zagrešil pomoto glede dobe službovanja pesnika prof. I. G. Seidla na celjski gimnaziji. Ta ni bil tam profesor od 1. 1840.,
marveč od 1. 182 9. do 1. 1840. — A. G. v D. Zanima Te izvedeti, kaj je z nekimi modrimi (?) izjavami, ki so jih morali podpisati nekateri učitelji v nekem šolskem okraju in se zavezati, da nadomeste v najkrajšem času ono, kar so zamudili med letom' in če je res, da se izprašuje v tistem šolskem okraju cesarska pesem po najnovejših pedagoških navodilih? Na to radovednost Ti sporočamo, da smo o vsem tem prav natanko pisali že v našem listu, toda samo za — cenzorja. Pride pa čas, ko bomo smeli o tem in marsičem drugem poročati čisto in golo resnico. — A. M. v p. O tem bereš danes v listu. Sedaj pa sodi sam! T. X. Preveč vprašaš! Za dnevni zavetišči v Ljubljani je izvoljen poseben odbor, da ju oskrbuje. Ako bi rad izvedel, kdo gospodari tam, nakupuje potrebščine in kdo je dotičnika pooblastil v to, se potrudi h g. predsedniku!
JAVNA ZAHVALA.
Velemožni gospodin c. i kr. major Stuchly iz Bleda bio je tako ljubezan, da mi je poslao postom više knjiga, zemljo-vida i pismenih podataka o Bledu, da sam mogao pred učiteljskim pripravnicima i učenicima kr. vježbaonice što bolje obra-titi metodičku jedinicu „Bled". Tim je po-kazao, da mu je na srcu naobrazba hrv. škol. mladeži i pučkih učitelja. Najljepša mu budi ovije m hvala!
Sa odličnim štovanjem
Fra njo Leppee, ravn. učitelj kr. vježbaonice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš
zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. junija 1917 K 135.738-53
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne.
E

Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
s
Naiveila slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica šf. 3.
je imela vlog koncem leta 1916.....K 55,000.000 —
hipotečnih in občinskih posojil.....„ 30,600.000'—
rezervnega zaklada.......... 1,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4
0
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne w!ade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 57», izven Kranjske pa proti 5'M/o obrestim in proti najmanj l°/o oziroma V/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.