,***********! , na K>0 a: a m e °; dek naroda! [f i narodni vestnik • Št. 129. NATIONAL HERALD. DULUTH, MINN., Thursday, May 22,1913. — Četrtek, 22. maja 1913. !|< Največji sli ' dvotednik v Zedinji ržavah. S - ‘ /eekly in % America. r 'J. The Largest . the United Sti Volume II. - Letnik II. PRED SODNIJO. OBDOLŽEN DINAMITANJA. . ACTNIK predilnice, obtožen zarote zoper ^ii^ARJE V lawrence, mass. podkupil je ■ oiirE DA SO POLOŽILI DINAMIT ¥ ŠTRAJ- 5 URŠKE HIŠE. NAMERAVAL JE OBDOL- žlTE STAVKARJE, DA SO DINAMI- TARJI. zarotnik obsojen. ygs s, 19- maja- willi ' Ifct predsednik Ameri- |l n Industrj, m lastnik B tkalnic, ter Ferdenk v in Denis Collins so v pre- ■ kclolženi zarote z namenom C dinamit v mestu Law- dass.. ob času stavke tkal- 'januarju 1912- ^ Staja splosno senza- Ljeffood vgleden kapita- h ter je to P rva preiskava v ^Massachusetts, ki je vzrast- j a v S kih nemirov, in je pre¬ bogatega tvorničarja pred je trgovec kemikalij, jtelj Wood-ov. Collins je j psov V; Cambridge, Mass. a je ta trojica, da je pock kJotm Breen-a, pogrebnika renee. Mass., in Ernesta Pit- Jjetnika v Andover, Mass. a dva položila dinamit v hi- stanovali stavku joči ji j namenom, da bi zapeljati nmenje, češ štrajkarji »posesti dinamit, s katerim ivajo spustiti v zrak pre¬ dilnice in tkalnice. Policija je našla dinamit in za¬ prla je več stavkarjev, ki so stano¬ vali v dotični hiši. Sodnija se je prepričala, da so nedolžni in jih je oprostila. Kmalo za tem je bil zaprt Breen podjetnik in član šolskega odbo¬ ra, bil je pripoznan krivim, da je položil dinamit v hišo stavkarjev, in je bil kaznovan $500. — Pit- tnan, ki je zgradil "VVood tkalnico za American AVoolen Company, je storil samomor na dan ko je Suffolk County porota pričela pre¬ iskavo omenjene zarote. Odvetnik za Wooda in Atteaux so predložili sodniku daljšo zapri¬ seženo izjavo, v kateri izražajo advokati željo, da državni pravil¬ nik od obtožbe odstopi, ker imajo advokati tehtne dokaze, da obdol¬ ženca ne bosta pripoznaua krivim: Vhod. v sodnijo je bil zavarovan po posebnih beričih. Šerif se je namreč bal da bi prišli v. sodniško dvorano vodje Industrial "VVorkers of the VVorld in bi vprizorili de¬ monstracijo. «J PETER BOLEHA VEČ LET. POROČILO IZ ŠVICE, H ODSTOPI V PRID PRESTOLONASLEDNIKU, NE¬ POTRJENA. ESAD PAŠA, BRANITELJ SKADRA, UMORJEN. RAZSULTAN ZBOLEL. PO¬ SLANCI ZA MIR ZBRANI V LONDONU. 1 MILJ MORDA ODSTOPI V PRID PRESTOLONASLEDNIKU. J; Srbija, 20. maja. V . 'ladnih uradih se do- w zanikala novica, ki pri- S ' !c b da misli kralj Peter v Pnd svojemu sinu Alek- ( kr boleha že več leti 0 nameravanem odstopu J Ženeve, Švica, kjer je uii T y C ^ ko ^ P r l nc Kara- 1 ‘ as l°pil je prestol le- umoru kralja Aleksan- . al J>ee Drage. J-f maja. — Esad paša, ^lurkov v Skadm v ča- ak/- 6 umorjen v Ti- »C ;laVl i a i? P° r °čila, ka- in e 1° tržaški Albanci iz UrjLH kam or je Esad PMviri ' S ! 1Soži turških vo - ‘I zača 11 , ka< ^ ra > In kjer je Zacasa o vlado Albanije. Umor se pripisuje na rovaš so - rodnikov Iiassan Riža paše, kateri je bil poveljnik Skadra pred pri - hodom Esad paše. Sorodniki dol¬ žijo Esad pašo, da je on zakrivil indirektno umor. Konstantinopel, Turčija, 18. ma¬ ja. Abdul Hamid, odstavljeni sul¬ tan Turčije, je tako nevarno zbo¬ lel, da se zdravniki bojijo za nje - govo življenje. London, 20. maja. Glavarji bal¬ kanskih zastopnikov v Londonu, ki nameravajo obnoviti Balkan- sko-turška mirovna pogajanja, so predložili velevladam prošnjo, da se predlogi za pogajanja ublažijo v prid Balkancem. Pogajanja za mir se ne bodo pričela, dokler se balkanski zavez¬ niki in velevlade ne zedinijo z mi¬ rovnimi' pogoji. SALUNARJI BARANTAJO Z UKRAD. DENARJEM. čez $100,000 vkradenih v banki v Kanadi se zmenja v Chicagi. Trije roparji zaprti; če¬ trti se skriva v Chi¬ cago, Illinois. Chicago, 19, maja. Superinten- dent neke tajne policijske agen¬ cije je izsledil, da so ehikaški sa- lunarji zmenjali okoli $100,000. — kanadskega denarja za denar Združenih držav, katera svota je del ukradenih $271,000.00 z ban¬ čne podružnice Bank of Montreal v Westminster, B. C. Salunar Mihael Flanagan je bil prijet vsled obdolžitve dveh mož, da jima je dal v menjanju denar¬ ja Kanadski denar. Tri drugi sa- lunarji so na sumu. Trije roparji, ki so predrli zem¬ ljo v banko so v ječi in čakajo ob¬ sodbe. Četrti bandit je po sumnji policije v Chicagi, in od njega je¬ mali so salunar ji kanadski denar in ga zamenjevali za ameriškega. DVAJSET STAVKARJEV PRIČNE Z DELOM. Paterson, N. Y. 19. maja. Med špalirjem policije, ki je bil dva bloka dolg, vrnilo se je na delo 20 starih delavcev v svilne predil¬ nice in tkalnice Priče kompanije. Štrajk je trajal dva meseca. Sto¬ tine stavkarjev, ki spadajo k uniji Industrial "Workers of the "VVorld, je škušalo zabraniti delavcem pre¬ lomiti stavko in se povrniti na de¬ lo. Šestdeset stavkarjev je polici¬ ja zaprla. Priče tkalnica je majhna in vs- lužbuje le 30 delavcev; in ker se je veči del njih vrnil na delo, brez da bi delodajalci privolili v delav¬ ske zahteve, menijo tvorniearji, da se bliža stavka koncu. Vodje stavkarjev so pa odločni v zahte¬ vah in upajo zmago v kratkem, če le ostanejo, stavkarji kot so bili dosihmal. NEMČIJA SPREJME ANGLIJO KRALJEVSKO. Kralj George in kraljica Mary do- speta v nemško prestolico. Po¬ vod poseta poročitev. — Sprejem prijateljski in veličasten. Berlin, Nemčija, 21. maja. Priir eezinja Viktorija Alojzija, hči nemškega cesarja, in princ Ernest Avgust Kumberlandski se bosta poročila. Uradno sprejemanje gostov k tej slavnosti pričelo se je danes zjutraj s prihodom angleškega vladarja in njegove soproge v Be- rolin. Ženin, princ Ernest A v - gust, je dospel zjutraj brez vsega sprejema. „ Na postaji, pričakujoč kraljev¬ skega vlaka, sta bila cesar Viljem II., in prestolonaslednik Nemčije, Friderik Viljem, v uniformah nji¬ ju angležkih regimentov, in v spremstvu njiju žena, cesarice in prestolonaslednice. Vse kraljev - sko osobje P.ruske se je zbralo v Berolinu k tej slavnosti. Kralj George in kraljica Mary sta bila pozdravljena na kolodvo¬ ru z objemom vseh članov cesar - ske rodovine. Kralj George in ce¬ sar Viljem sta potem sprejela po - zdrav častne garde, ki je bila, po¬ stavljena na peronu kolodvora. Zatem so se monarhi odpeljali v cesarski grad v odprtih kočijah, kralj in cesar skup, in kraljica in secarica skup, in za njimi vsa rod¬ bina in drugi dostojanstveniki. — Vsako kočijo je spremljal škadron konjenice s sulicami. Široki ulici Victorv in Unter den Linden po kojilt so se vladarske rodbine vozile, so bile zastražene na obeli straneh z vojaštvom in za voj a - šivom zbral -se j<> ves roli«. Balona Zeppelin in Ilausa z bri¬ tanskimi zastavami sta spremljala kraljevski vlak 50 milj daleč do Berolina, in visela v zraku nad ko¬ čijami, ki so prepeljale visoke go¬ ste iz kolodvora na cesarski grad. FRANCIJA POSODI MEHIKI 109 MILIJONOV. Prošnja za pomoč. Mehikanski po¬ veljnik se boji napada vsta- šev. Vstaši vkradejo zra¬ kov na ameriških tleh. Mesto Mehika, 21. maja. — Me-1 liikanski kongres je uradno poti- j dil pogodbo za sprejem posojila i $100,000,000, po šest od sto obre - sti, od Francije. Posojilo je za de¬ set let, in se bo izplačevalo z 38 odstotki dohodkov carine. Mehi - kanska nacijonalna banka ima vso stvar v rokah. Debata radi posojila je trajala do polnoči v kongresu. Vprašalo se je ministra financ,zakaj ni Spre¬ jel bolj ugodnih ponudb. Odgovo¬ ril je, da so predsednik Huerta in njegovi ministri pritiskali nanj, da sprejme takoj francosko ponudbo, ker so vse druge ponudbe zvezane z odlašanjem. Mesto Mehika, 18. maja. Major Villareal, ki poveljuje garniziji v Tam pico, kjer leži 600 vladnih mož, je prosil pomoči, ker se boji napad od strani vstašev, ki imajo v posesti železinico med Monterey in Tampico in vse okoliško zemlji¬ šče. El Paso, Tex., 18. maja. V držas vi Chihuahua ste edino dve posad¬ ki vladnih čet in sicer okoli 2500 vojakov v glavnem mestu Chihua¬ hua, in okoli 500 vojakov v mestu Juarez. Vse drugo ozemlje je v rokah vstašev, ki so porezali vse brzojavne žice z glavnim mestom republike. Nogalez, Ariz., 20. maja. Urad¬ niki Zedinjenih držav pogrešajo zrakoplov, katerega so zaplenili in držali na neki farmi blizu Tuseon. Sumi se, da so vstaši ukradli zrakoplov v nedeljo po noči in so zleteli ž njim čez mejo. Carunna, Španija,. 19. maja. — Tu se je izkrcala meliikanska de¬ legacija, ki je na poti do razpred- sednika Porfirio Diaz, da ga pri¬ govori, naj se vrne v Mehiko in prevzame vlado. VELIKANSKA ARMADA PROSTITUTK V NEW Y0RK, ČEZ 15,000 VLAČUG NA TRGU V METROPOLI* NOVEGA SVETA. SREDSTVA ZA REŠITEV ŽENSKEGA VPRA¬ ŠANJA NI. PLESNE DVORANE GLAVNA KRIV¬ DA PROSTITUCIJE. PODJETNIKI VLAČU- GARSKEGA PROMETA SE OGNEJO POSTAVI S POMOČJO DOLARJA. LJUDOŽRCi SE MASTIJO S ČLOVEŠKIM MESOM. Sydney, N. S. W., 17.maja. Najgroznejši kanibalizem je še vedno v bujnosti med domačini Novih Hibridskih otokov, ki ležijo v južnem delu Pacifičnega oceana, po poročilu presbiterijskega du¬ hovna Rev. Tliomas Gillan. Človeško meso je med domačini največja delikatesa, in boji raznih tolp se vedno končujejo z banke¬ tom, kjer se vživa človeško meso z največjo slastjo. | , i^ LED0VANJE i,,DNca s smrtjo. Ta -i no ita ' i m ° ra . je T 3 el ° "‘Ifušh-’ U se i e skazal 10 leti v k Petkrat . tvenikl so Vse leJ všel 60 ^ ŽiVljen ’ Se< ^ e T Defino v ' 5r ial Se 7 ani v Brooklyn «mmuvgasne- V | 1 strep? lom ' V zmeš¬ aj a so morilci Hu^eljem 0 , P ri P°vedoval ' Se čuti var- , čili z a m l zasledovalci, te lik avbami deset let %ta ’ ko je našel CESAR OPROSTI ANGLEŠKE OGLEDUHE. Berlin, 19. maja. Cesar Viljem je danes oprostil angležke ogledu¬ he Bertrand Steivard, stotnika Treeh, in poročnika Brandon. Steivard je bil prijet februarja 1912, obdolžen ogleduštva vojaške luke Treuch in Brand sta bila ob¬ sojena radi ogleduštva obrežja Severnega morja decembra 1910. Prvi je bil obsojen na 314 leta ječe in druga dva na 4 leta ječe. Vzrok oprostenja ni znan, misli se pa, da je jetnike cesar oprostil z ozirom na bližajočo se poroko med princezinjo Victorijo Alojzijo m princem Ernstom Kumberland- skim. ROPAR SE MASKIRA VEČ LET KOT ŽENSKA. Kansas Citv, Mo.. 20. maja. Ja¬ mes Baker, aretiran zadnjo noč vsled obdolženja tatvine storjene v Sumerland, Cal., je pripoznal po¬ liciji, da je živel večino svojega življenja kot ženska, in da je on kriv večih sleparij in ponarejanj vrednostnih listin. Začetkoma je bil ropar učitelj. Učil je v šolah centralnih dr¬ žav. Šel je potem na pasifične dr¬ žave in ker ni mogel dobiti služ be kot učitelj, se je ^preoblekel v žensko in dobil je službo učiteljice v državi Idaho pod imenom Aliče Baker. Leta 1910 šel je Baker kot Žen¬ ska v Los Angeles, Cal. Tu se je sešel z mladim odvetnikom, ki se je zaljubil vanj, in sta se poročila. Odvetnik je imel hipnotično moc čez njega in ga je dal v šolo, kjer se je učil kliSejstva v svrho pona¬ rejanja denarja. Ponaredila sta za $7000. — papirnatih dolarskih bankovcev, katere sta na Japon¬ skem zmenjala za zlato. Pozneje sta ukradla na pošti v Summerland, Cal., i ee poštnih na- kaznih knjižic, in izpolnila in zme¬ njala sta jih 14 vsako za $100 — Baker je majhen in izgleda kot ženska., VDOVE LINCOLN PISMA NA PRODAJ. Nev York, 17. maja. Mrs. Lin¬ coln “grenka pisma” bodo na prodaj potom javne dražbe ta te¬ den. Zbirka obstoji iz 12 pisem, katere je pisala vdova- vstreljene- ga predsednika Lieoln v prvih le¬ tih vdovljenja. Nekatera pisma kažejo histerična očitanja kogresu ker se ni nič zmenil za njo, in ob¬ sojanje generala Grant, V enem pismu obrača se vdovi jena žena predsednika do necega prijatelja s prošnjo, da bi prodal njeno črno obleko, katero je nosila pri drugem vstoličenju, da bi se dosegel tem potom denar za vzdrževanje sebe in njenih dveh sinov. Obleko po¬ daril ji je nek prijatelj njenega moža. V nekem drugem pismu obsoja Mrs. Lieoln bogatijo rodbine Grant in se izraža da služba gene¬ rala Grant, v prid Združenih dr¬ žav gotovo ni bila več vredna kot služba njenega moža, predsednika Lincoln. SMRT ZA LAKOTO V BOGATI HIŠI. Vonkers, N. Y., 19. maja. Ada Dunseomb je umrla za lakoto v ulici bogatinov in v moderno opremljeni hiši. Iskalci niso našli nobene hrane. Živela je skupno z bratom, kateri je poklical zdrav¬ nika, in prišedši v sobo našel je zdravnik žensko ležečo na zofi mrtvo. Konštatiral je, da je umi¬ la radi lakote. Stanovalca bila sta uganjka so¬ sedin vseh 12 let odkar sta se brat in sestra priselila med nje. Zavese bile so vedno čez okna in nikdar ni bilo videti nobenega okoli hiše. Sumi se, da sta brat in sestra bogata stradelna. Neiv York, 18. maja. Petpajst tisoč žensk se prodajo možtVu sa¬ mo v enem podmestju Great New Torka, Urad Social Higiene je napravil ta zaključek po desetme¬ sečnem zasledovanju vlačugarskih hiš po boro Manhattan. Pročilo ne predlaga nikacih sredstev za odpravo p ropal, žen- stva, in ne nalaga krivde na niko¬ gar. Upanje pa gojijo člani preis kovalne komisije, da se bo čez čas našla pot kako preprečiti in iz trebiti vlačugarstvo. John D. Rockefeller, mlajši, je predsednik komisije in je prispe¬ val uvod k poročilu. Poznejša po¬ ročila se bodo bavila z vlačugars- kim stanjem družili velemest v Ameriki, in razpravljali se bodo načini in posledice evropejskega nastopa zoper prostitucijo. Glavna krivda vlačugarstva se pripišuje plesnim dvoranam, kjer se zbira, mladi svet, in kjer zape¬ ljejo pokvarjeni nepokvarjene. V teh dvoranah so fino oblečeni mladi agenti, ki zapeljejo s svo¬ jim prikupljivim obnašanjem ne dolžna dekleta v roke pohotnežev Neiskušena dekleta se rada vdajo, in kadar so zapeljana in pokvar¬ jena se jih pusti na cedilu in dek¬ leta se prodajajo po ulicah in v vlačugarskih hišah. Tu delujejo skup ženski in mož- ki podjetniki, in s pomočjo pija¬ če ciganijo in derejo pohotne mož- ke in zapeljane dekleta, ki vzlie prodaje svojega telesa komaj to¬ liko zaslužijo, da se preživijo, pod¬ jetniki pa delajo ogromen denar. Vlačugarske hiše so gnjezda spolnih bolezni, in orgij, ki se ne- dajo v javnosti opisati. Lastniki sramotnih hiš imajo velik vpliv pri policiji in pri uradnikih, ki se ne zmenijo mnogo kaj se godi v bor¬ delih, samo, da si flikajo žepe z dolarji, ki se služijo s prodaja - njem ženskega mesa. V tem ne¬ sramnem podjetju je baje mnogo vglednih mož in politikov, ki sto¬ rijo vse, da se vlačugarstvo širi in nemoteno izvršuje. Trideset naj- nesramnejših bordelov služi baje po okoli dva miljona dolarjev na leto izven ogromnega dobička, ki prihaja iz nepostavnega pridaja- nja pijače. MORILEC SALUNARJA UMORJEN Z ELEKTRIKO. Ossining, N. Y., 19. maja. John Mulraney je bil vsmrčen na elek¬ tričnem stolu v Sing Sing ječi. Obdolžen je bil, da je vstrelil dne 3. oktobra 1911 salunarja Mc- Breeira, ko je stal za baro. Mulra- ney je priznal umor in tudi njegov drug Doivling, ki je umrl predno je bil zaslišan. Mulraney je po¬ zneje preklical svoje priznanje, pa sodnija se ni ozirala na preklic. OVRATNE KORALE ODBIJEJO STREL. Menominee, Mich., 19. maja. Še¬ rif in več mož preiskuje bližnji gozd kamor je zbežal Barnes Siska kateri je hotel včeraj umoriti s strelom Sofijo Kosinski, ker mu je odrekla postati njegova žena. Kroglja je zadela draguljasti vratni okrasek, padla je nizdol, in obležala je v njeni obleki. JOHNSON PODPIŠE PROTIJAPONSKO PREDLOGO. Saeramento, Cal., 19. maja. Go- verner Johnson je danes podpisal predlogo, s katero je prepovedana posestna pravica' zemljišč vsem onim, ki ne morejo postati poda¬ niki Zveznih držav. Kalifornijska legislatura je sprejela predlogo z ogromno veči¬ no, in governer jo je podpisal vzlic protestom predsednika "VVilson in Bryan-a. Postava bo pravomočna čez '90 dni, to je 17. augusta. ROPARJI SE IZMOTAJO IZ POLICIJSKE MREŽE. Chicago, 19. maja. Dva roparja, ki sta zvezala in zamašila usta noč¬ nem čuvaju gledališča Grand, in sta skušala vlomiti v blagajno, sta všla policiji, ki je obkolila stavbo na vseh straneh. Roparja sta všla skozi galerijo, in po rešilni lestvi na zadnjem de¬ lu poslopja sta se zgubila v noč. VSLUŽBENCI VELEMESTA KORAKAJO V PARADI. Neiv York, 17. maja — 12,000 mestnih vslužbencev je korakalo danes v pohodu po mestu, da vi - dijo meščani število vslužben - cev njih mestne občine. Parada, obstoječa iz peš mož, vozov in avtomobilov je bila 6 milj dolga. Najprvo so korakali gasilci, kojih je bilo 1495 mož, 22 brizgaln in več drugih ogniegas- nih priprav. Šlo je vse kar ni mo¬ ralo ostati doma za slučaj ognja. Nazadnje je korakalo redarstvo s 7224 mož in 35 voz in avromobi- lov Ymes so korakali vslužbenci drugih oddelkov mestne uprave, nekateri v uniformi, in vmes je bilo več sto i*aznih avtomobilov, vozov in strojev, katere vporablja uprava pri vzdrževanju mestnih del. KUBA VSTOLIČI NOVEGA PREDSEDNIKA. Havana, Kuba, 20. maja. Danes se je vršilo vstoličenje novega predsednika republike Kuba, ki je general Mario G. Monocal. On je naslednik prejšnega pred¬ sednika Jose Mignel Gomez, in je bil rojen 1866 leta. Šolsko izob¬ razbo je dobil predsednik Mono¬ cal v Združenih državah. KALIFORNIJSKI POTNIKI SE BOJIJO PTUJCEV. Saeramento, Cal. 17. maja. Uni¬ ted Commercial Travelers — združeni trgovski potniki, ki ima¬ jo tukaj svoje zborovanje, so se obrnili na kalifornijsko zakono¬ dajo, da se sklene postava s kate¬ ro bo zapovedana vožnja inozem- cev v posebnih vagonih. Govorniki so povdarjali, da zdravje in komoditeta potnikov mnogokrat trpita vsled pričujoč- nosti nezaželjenih inozemceev, ki se vozijo v vagonih prvega raz - reda. ODVETNIK THAW-A OBDOLŽEN PODKUPNINE. Neiv York, 17. maja. Odvetnik John N. Anhut je bil priznan kri¬ vim po poroti poskusu j e podku¬ piti John W. Russelha, prejšnega predstojnika Matteaivan blaznice za krimenalne, v svrho oprostenja Hary K. Thaiv-a, ki je vstrelil pred leti inženirja Stanforda White v Neiv York. Dr. Russell je izpovedal, da mn je advokat Anhut ponujal $20,000. če doseže prostost za Thaiv. Tliaiv dal je Anhut-u $25,000."— v delni¬ cah in gotovini za dosego svobodi-. Najvišja kazen za podkup je K> let v ječi in $500. •— globe. CINCINNATI VOZI. STAVKARJI ZADOVOLJNI Cincinati, Ohio, 20. maja. Pro¬ met pouličnih železnic, ki je bi! vstavljen devet dni, se je zopet pričel danes vsled sklepa pogodbe med Cincinnati Traction Co. in njenimi štrajkujočimi uslužbenci. Poravnaje se je izvršilo zadnjo noč. Todje stavkarjev dosegli so zmago. Unija je pripoznana in po¬ gajanje za plačo in delavske ure se prične takoj. Vsi stavkarji se sprejmejo zopet v delo. VESELA NOVICA. Za delničarje Butte Minneso¬ ta Mining Co. Iz Butte Miner, dnevnika ki iz¬ haja v Butte, Montana posname¬ mo veselo novico, da je Butte Min¬ nesota družba, ki je pred par me¬ seci začela kopati “šaft” na svo¬ jem zemljišču že dobila precej do¬ bro žilo rude 57 čevljev globoko. Omenjena družba ima glavni urad v Ely Minnesota in več Slovencev je interesiranih pri njej. Želeti ji je kar največ uspeha. Družba ima še precej kapitala za nadaljevanje dela, nekaj se bode že lahko dobilo za rudo. Da pa bodejo družbine finance zagotov ljene za slučaj nadaljnega dela, je določila družba na trg postaviti samo še 50.000 delnic po 5o cetov in to samo tako dolgo dokler se ne odkrije več rude kar se pričakuje vsak čas. duluth. — Težki voz povozil je petlet¬ nega fantka družine McLean. So¬ sedje, ki so videli nesrečo, so hi¬ teli k fantu in pripeljan je bil v Dnluth bolnišnico. Povožen je čez noge. _ Dick Miller, katerega so po¬ slale oblasti iz Hibbinga v tukaj¬ šnjo bolnico, je dospel v Duluth v zadnjih zdihljejih in je kmalu po prihodu umrl v bolnišnici. Bil je star 28 let, in je imel le eno no¬ go in eno roko. _Okoli 200,000 ton rude se na¬ loži na parnike v pristanišču Du - luth vsaki dan zadnjega tedna, — Parnikom ni treba več čakati za rudo, in največ je naloženih isti dan, ko priplujejo v pristanišče. — Vzhodni vihar je nagnal cele kupe ledu v pristanišče zadnje dni, tako, da je bila dva dni skoro vsa plovba vstavljena. Sedaj je nastopilo ugodnejše vreme in pro¬ met na jezeru je zopet živahen. — Trije Finci bili so okradeni po noči za $418 v nekem stran - skem hotelu na St. Croix Ave. — Denar so imeli v vestjah, in vestje so djali pod blazino, na kateri so ležali; vzlic tej previdnosti je pa premeteni tat izmaknil denar. Po¬ licija je brez vsakega sledu za ta¬ tom. — Emil Arehambean napadel je policaja Axal Johnsona na Supe - rior ulici. Johnson je skušal po¬ tegniti nekega pijanca raz tira poulične železnice, ko ga napade Arehambean od zadaj, in s pomoč¬ jo prijateljev je bil policaj hudo pretepen. Vzlic temu pa ni spu¬ stil napadalca, in s pomočjo dru - gib policajev so ga zaprli. Napad je zvršil Arehambean brez vsake¬ ga povoda, in sodnija mu bo baje naložila najhujšo kazen za tak prestopek. — Charles Carlson, 40 let star, prihajač policijske spalnice, si je prerezal vrat z žepnim nožem. — Prepeljali so ga v St. Mary’s bol¬ nico. Zdravniki dvomijo, če bo o- kreval. Carlson bil je strasten pija¬ nec, in toril je poskusni samo - mor v pijanski blaznosti. — Pozor rojaki! Skušnja za de¬ želne pismonoše je razpisana na dne 14. junija, in se bo vršila v Duluth, Hibbing in Virginia. K skušnji se sprejmejo poda¬ niki Zedinjenih držav v starosti od 18. do 55; leta. Forma za proš¬ njo, ki je izpolniti, se pošlje vsa¬ komur. Obrniti se je za formular osebno ali pismeno na Edward Parker, Post Office, Duluth, Min¬ nesota. Začetna plača deželnim pismo - nošam je od $600 do $1000 na leto. — Policija je prijela štiri ta - t.ove, ki so vlomili v več hiš in po¬ kradli več obleke in vsakovrst - nih drugih stvari, ki so jim prišle pod roko . Prijeti tatovi bili so oblečeni v vkradeni obleki. Policiji so se za¬ govarjali, da so kupili vrečo oble¬ ke od nekega tujca, a ta jim ni ho¬ tela verjeti in je zaprla četverico. — Pet klerkov Great Northern železnice je na štrajku vsled pre¬ mnogega dela in prenizke plače. Vsled tega niso dobili delavci Me- raba oddelka v soboto plače, ker ni bilo nikogar, da bi jim napra¬ vil čeke. — V soboto ob 6. uri zvečer so spustili vodo v glavne vodne cevi v Neu' Duluth. V slučaju požara je Ne\v Duluth sedaj preskrbljen — P AURORA. H. Toot, umetni vrtnar, je bil poklican, da napravi načrt za park. Vposlil je' več delavcev, ki sadijo drevje in ravnajo zemljišče za nov park. CHISHOLM. Kdor je opazoval množino Slo¬ vencev, priti je moral do zaključ¬ ka, da je taka masa ljudstva zmož na marsikaj doseči, če bi se delo¬ valo bolj složno, in bolj brez pre¬ pirov, posebno osebnih, ki so obso¬ jati kot najgrša stvar, pa naj pri- ! dejo od koder hočejo. Škofu McGolriku, ki je prišel iz Dulutha, stregli so slovenski du liovni. Po končani cerkveni cere¬ moniji so se društva in ljudstvo zbrali v Tony Intiharjevi dvorani, kjer se je po pozdravu Leon Ku- : barja, ki je razložil pomen zasta¬ ve, razvila izvrstna veselica poet — Plače dninarjem je mestna pokroviteljstvom društva Ciril in Metoda. — Društvo Sparta, S. N. P. J., ki se je tudi vdeležilo slavnosti, je imelo veselico v Joseph Nose-tovi dvorani, in tudi tukaj je bila ime bitna zabava za vsacega, ki išče zabave. Manjkalo tudi ni nežnega spo - la, pa saj je znano, da brez rožic ni kratkega časa. — Sodnik Anderson je kaznoval solunarja. Frank Ha-zori $75 uprava zvišala na $2.50 na dan. — Chisholm dobi v kratkem tri nove pismonoše. Pisma se bodo dostavljala na Lake ulici trikrat in po drugih delih mesta dvakrat na dan. - Mestni odbor namerava ku - piti posestva blizu Mesaba postaje za novi park. —24 maj je določen za splo¬ šno snaženje mesta. Šolski otroci bodo pri snaženju sodelovali. ■— Mestni zdravnik je napovedal boj ; ker je prodal v nedeljo čašo pive. muham, in bo plačeval gotovo ; svoto za gotovo mero muh. GREANEV. Slovenci m Slovenke, osnazite! vaše prostore! — F,dtz Hirsh, homesteder na - Upravnik Doric Theatre nam | L ! ttle Fo f. k ’ Je Pogrešan od zad; javlja, da se v njegovem gledali-1 njega p, “ tka ' °^° H ”' sha nash v- j . iso na poti proti Bear River. Nie- seu predstavljajo najbolj izbranci .. 1 , ... v ■ , , govi sosedje se bojno, da se mu ie premikajoče slike m druge pred - v . . ■’ . v “ J J , , . , „ . zmešalo m je zašel v gozd. stave, katere so pod-ucne in za - _ , , . . & , „ . ■ • v . Kedor kaj ve o njem, naj nazna- bavne. Zatorej se priporoča ceni. . , ... J - ■’ ci i , m serifu Vvhite. Slovencem v obilen poset. Obilo ; zabave po trudapolnem delu je i iiinuiiu/' vsakemu priporočljivo. iilislSIINlj. j — Peticija, podpisana po 64 ELY. lastnikih in gasilcih vasice Aliče, - Carrol C. Carpenter. M. D., vaškem odboru na zdravnik. - Urad: Vail Bldg. -! Hlbbm ^ vsled zel J e Alicecanov, Telefone, po dnevu in po noči 141. 1 da bi se združili z vasjo Hibbing. EIy, Minn. — Članom društva sv. Cirila in Metoda na Ely se javlja, da se vsak udeleži prihodnje seje 25. maja ob 2. uri popoldne. Na sporedu je- volitev delegatov za prihodnjo zborovanje J. S. K. Jed- note. Vsem od tukaj oddaljenim članom se javlja, da se v slučaju bolezni pismeno obrnejo na tajni¬ ka društva. — Društvo je za letos znižalo- pristopnino na $2.50. Ro¬ jakom dana je prilika, da se za¬ varujejo za slučaj bolezni in ne¬ zgode. Jos. J. Pesliel, — Policijsi načelnik Labeau in policaj Popovič sta zaprla prej - šnjega policaja Muhviča, ker je prodajal pijačo brez dovoljenja. ha Hibbing je in če jo bo pri EVELETH. z vodo. Louis Visias, tukajšni cvet lični trgovec, toži lastnika poslop — John Erickson, samski rudar, bil je ubit od plaza v odprtem rud¬ niku Adams. Brat njegov, ki živ Občinski odbor sprejel peticijo, prihodnji seji potrdil se združita l -j“p Aliče in Hibbing brez, da bi bilo treba čakati volitve. Raz-župan naselbine Aliče je proti združenju iz vzroka, ker je njegovo mnenje, da bo' Aliče prej dobila tlake in druga zboljšanja če ostane samostojna naselbina kot v družbi s Hibbing. Drugi, med jimi Charles May- nard, so pa mnenja, da je boljše za Aliče, če se pridruži vasi Hibbing, kot če ostane za se. — Nek trgovec bil je oslepar¬ jen za $10.000.— gotovine po lov¬ cih brzojavk (wire tappers). Sle¬ parji so v zaporju v New. York in najbrže bo osleparjen dobil pre¬ cej denarja nazaj. Ime se pridr¬ žuje, ker se stvar v zvezi s sle¬ parijo močno pretiruje. Trgovec bil je osleparjen nekje ječi obdolžen napada na neeega Brant, katerega j e loputnil s po¬ lenom po glavi. Brant je prišel v restaurant m je zahteval gnjat in jajca (ham & eggs). Kitajc mu je računil za jed 55 centov, katere svote mu Brant ni hotel plačati. Kitajc ga na to trešči po glavi s polenom, in po naključbi prišel je polica j prav i čas na mesto rabuke in je zaprl Kitajca. —Olcott. Park bo letos lepše vrejen kot kedaj poprej. Večje število delavcev ga snaži in sprav¬ lja v red. — Delavci na .železniškem tiru našli so razkosano človeško truplo severno od mesta. Človeka je raz¬ mesaril Canadian Northern vlak. Kodo je ponesrečenec nikdo ne ve.. CUYUNA RANGE. — Na Cuvuni se vrta za rudo na mnogih mestih in v nekaterih krajih so došli do bogatih žil. Letos se bo izvozilo iz Cuyune milijon ton rude, ki bo prišla iz 9 rudnikov. Lansko leto so izvozi¬ li 3 rudniki-300,000 ton rude. • — Na Irontoii se zgradi nov ho¬ tel, ki je proračunjen na $75.000. — Louis Murič, rudar, je čistil samokres in se je vsrelil skozi le¬ vo roko. Vedel ni, da je revolver nabasan. ST. PAUL. — Rudar Velisa Rajeevič iz že¬ lezniških okrajev je bil rešen smrti s pomočjo pulmotorja. Rajeevič se je nastanil v sobi neeega hotela, in se je vlegel k počitku. Rano zjutraj zavohala je hišnica duh plina, ki jo je dovedel do sobe Rajčeviča. Vlomila je vra¬ ta, in-našla Rajčeviča v nezavesti. Hišnica je.poklicala policijo in odzval se je policijski- zdravnik s pulmotorjem, ki ga je v 2fi minu¬ tah spravil k zavesti. Rajeevič je bil prepeljan v mestno bolnišnico in bo okreval. Vgasnil je luč s tem da je pih¬ nil plin. zije Tabjan Matija in Bučej Miha el. Veselico priredi slovenska druž¬ ba sv. Rafaela v New York na 2. ulici v cerkveni dvorani dne 2o. maja začenši ob 4 uri popoldne Z veselico bodo zvezane dramati¬ čne predstave. Piknik priredi društvo, Sloven ki Narodni Dom v Waukegau in North Chicago, 111., dne 4. julija na Francinovi farmi. Veselica bo v prid sklada za stavbo Narodni dom. Poročila sta se rojak Jožef Mrak in gospica Marijo Pavlin v Oregon City Ore. — Prvi piknik. Na Deeoration De- r , 30. maja priredi žensko drus- 1 vo “MArije »Sedem Žalosti, ’ št. 81, K. S. K. J. prvi izlet na An¬ ton Kainovo farmo v Millvale, Pa. Društveniee se že seda; priprav l.jajo, da bodejo vdeleženci čim najbolje postreženi. — Velika veselica. Dne 30. ma¬ ja na Deeoration Day se vrši ve¬ lika veselica, katero bode prire¬ dil Kranjsko »Slovenski Dom v Pittsburg v svojih prostorih. Dne 30. maja bode minulo dve leti od kar je bila krasna dvorana ot/ vorjena. Vstopnina k veselici bo¬ de prosta izvzemši velike plesne dvorane, kjer se prične velik ples ob 8 uri zvečer. Vstopnina k plesu bode25 centov, in ženska ako pri¬ de v družbi moškega bode iste pro sta. Posamezne dame plačajo isto- tako 25 centov. Pomladna zelenjava. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. V pomladnem času morate bolj paziti na hrano, ker večkrat se zgodi, da pride še nezrela zelenja¬ va ali sadje na vrsto. Zelenjava, ki je popolnoma skuhana, je dob¬ ra za vsakogar, toda od nje same ne smete se hraniti. Neprekuhana zelenjava in jagode so vzrok mno¬ gih izbruhov, revmatizma in dris¬ ke. Kakor hitro začutite kako ne- rednost, rabite Trinerjevo ame¬ riško grenko vino, ki ne bo dovoli¬ lo, da hrana ostaja v prebavljivih rganih. Očistilo Im telo, da bo opravljalo svoje dolžnosti, kar pomeni čisto kri. Vam da energio, novo moč. Je dobro za želodec in za prebavljalne organe. — Po le¬ karnah. Jos. Triner. 1333-39 So. i20 akrov zemljišča, dve milj.e odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18, Town 57, R 22 in sicer: Lot 3, N. E. 44 of S. W. 14 in N. W. 44 of S. E. M- Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27, Town 59, Rang 91 in sicer: N. W. 44 of S. E. 14, S. E. M of S. W. 14, N. 14 of S. W. 14 Za -jene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratjp Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni. ki se pripeljete od daleč po novi poulični že leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno in ceno prenočišče. •— Za obilen poset se vljudno priporoča Fran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). Kad * »i Sej,, , “ Pr j W (A nch 0ts % Kad - Pride« % oglasi se nj* ' Po dobro pokiw l 1 '- re P«l0j ge Posle > kjer ' ■ Postrežen. J ° ž \y »a 3lu assatT j" V $ S 1 1 » str ,!F! NA PRODAJ je nova hiša in dva lota v najlep¬ šem kraju Dulutha. Zelo ugodna prilika za kupca. Proda se pe ceni. WM. MARX, 400 Columbia Bldg. Duluth, Minn. ZEMLJIŠČE NA PRODAJ. 21/2 of N. 2% in S. E. sekcija 25, Town 59, Range 17. Osem milj južno od Eveletha, na reki St. Louis, je na prodaj 240 akrov zemljišča s pravico do % rude, po $16.00 aker. Natančneje se poizve pri JAKOB STUBLER, 407 Chestnut St., Virginia, Minn. J°HN P 0UsiiA ' ',00* e JOSIP frgovei S' v !C Veranthi s ,l0 P ,J. .AdS° h k c TSrt Prepričajte se o šstinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj boljšega rdečega vina iz Euclid groz dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $ 24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Poročil se je v Cleveland, O., slovenski brivec, Mr. John Toma-' Ashland ave. Chicago, 111. Boleči¬ na Gilbert, preskrbel bode za po-j na vzhodu. Srečal »se je s par jako greb. 1 zgovornimi ptujci, ki so bili takoj — Eveleth bo slavnostno oblia,- j najboljši prijatelji trgovca. Pre¬ ja] “Deeoration Day” v nedeljo, j govorili so ga, da je začel staviti dne 30. maja. ' j na dirke, in je z. vsako stavo dobil. Slavnostni govornik bo židovski I Pregovorili so ga ptujci, da naj duhoven Rabinovič iz Dulutha. Načelnik parade bo J. P. N. Ward. V pohodu bo igralo več godb in udeležili se bodo pohoda vsi šo¬ larji. — Načelnik policije, Thomas Finnegan, skazal se je pravega detektiva. Oblekel se je kot šu - mar ali lumberjack in je šel za delom v okraj Mudhen River. Do¬ stavi $10.000 z opombo, da se ni bati zgube, a zgubil je kot jih je že mnogo zgubilo radi lahkover¬ nosti. Sleparji prerezali so brzo - javno žico in so lovili prve brzo - javke, ter so žrtvi naznanjali ve¬ dno dobiček. Ko je stavil $10,000 gotovine so se zgubili z denarjem vred. — Tretjina učiteljev je bilo od¬ puščeni!) radi tega ker so hodili v bil je delo in je opravljal svoj po-|salune. Šolski odbor je skušal pri¬ šel dokler ni vjel John Stamber ga radi prodaje pijače brez do - voljenja. Zaplenil je več zabojev pive in je pripeljal Stamberga v ječo v Eveleth. Stamberg bil je obsojen v 60- dnevno ječo. Policijski načelnik je opazoval več mesecev farmerje, ki so pri¬ šli pijani na Eveleth iz okolice Mudhen, zato se je odločil, da se preobleče kot drvar in gre kot dr¬ var za delom, in njegova zvijača mu je pomogla, da je vjel blajnd - pigerja Stamberg. — Eveleth dobi “Public Libra- v y - - ljudsko čitalnico, ki je pro kriti vso stvar, vzlic temu je go¬ vorica v odpuščenju učiteljev da¬ nes splošna. Učiteljstvo se je baje obnašalo zadnje čase jako slabo, zato jili je bilo mnogo grajanih in tretjina odpuščenih. SPARTA. ja v katerem je njegova trgovina za $5000. — odškodnine, ker je bi¬ la trgovina premalo kurjena, in se je vsled mraza mnogo dragocenih rož in cvetk pokvarilo. Najemna pogodba določuje, da bo minimalna toplota 50 .stopinj V(d $15.000, ostalo pa mesto. Fahrenheit, nekaj dni je pa padla! na 39 stopinj. GILBERT. — Joe. Sekulič, star 23 let, samski, je bil ubit v rudniku Malt mine. Zapušča v stari domovini mater in enega brata, tu na Spart.i pa sestro, omoženo Nikolič, ki ima boardinghouse. Padla je nanj plast zemlje in sicer na glavo, ki računjena na $20,000. Čitalnica rau ^ F tako J vdr]o - Pogreb je bil stala bode na severnem delu Cen- v P oned eljek popoldne. rk z glavnim vhodom naj P° npsl ’očeni je Črnogorec. tral Pierce ulico. Andrew Carnegie bode pnspe- T0WER. — Na obrežju jezera blizu 35 Avenue East našli so utopljenca. Mož je bil popolnoma nag, izven nogovic. Glava njegova je razbita čez sence in čez oko. Policija je mnenja, da je bil mrtvec umorjen in vržen v jezero. Po vnanjosti kaže truplo, da mrt¬ vec ni bil navadni delavec. Mrt- j vec 1 je »star okoli 30 let. Včeraj, v nedeljo 19. maja. Ves promet na Duluth, Messa- be & Northern železnici je bil vstavljen več Ur, ker se ga je ope¬ rator Shenvood na postaji Tower blagoslavljali smo cerkev na Gil-1 P r ® ve č navlekel, hert, in ob enem tudi novo zasta- „ Železnica poslala je na To\ver in Metoda, 1 ' vo društva sv. Cirila J. S K. Jednote. K ti slavnosti zbralo se 1500 Slovenstva iz vseh okoliških j krajev, in vsa društva bila so čast¬ no zastopana. Paradi na čelu so korakakle tri godbe. ki je zaprl operatorja in j šerifa po,stavil na njegovo mesto druze- je okoli | ga ’ ki - ie bil trezen - lišlvili ! VIRGINIA. ( — Kitajc Sen Hong, lastnik San. Francisco Restaurant je v žic z gospieo Ano Bizjak. Umrla je starišem Možina v Cle¬ veland, O., šestletna hčerka Fran¬ čiška. Dirkača z motornimi kolesi Pin¬ tar iz, Cleveland, O., in Šeligo iz Newburg, O., se vdeležita tekmo¬ valne dirke v Luna parku. Časti- tamo Slovencem v Cleveland, O., in okolici, da se zanimajo tako vrlo za športne igre. Poročili so se v Brougbton, Pa., rojak Franc Barlič z gospieo Ma¬ rijo Jereb in Luka Dolinar z gos¬ pieo Francko Žnidaršič. Poročil se je v Detroit, Midi., rojak Jožef Ručigaj z gospieo Margareto pl. Stoki, rodom Če¬ hinja. (■Ponesrečil je rojak' Henrik La¬ mut v premogovniku v Marianna, Pa. Na delu ga je zasul večji plaz do pasa in obe nogi ima hudo po¬ mečkane. Smrt je doletela rojaka Franca Tisovec v Smithton, Pa., Vračal se je domov po železniški progi, in ekspresni vlak, ki ga je dohitel, ga je raztrgal na kose, tako da ga ni bilo poznati. Rojen je bil v vasi Dolnja Straža leta 1882. pri No¬ vem mestu. Pri društvu ni bil no¬ benem. V Ameriki je bil komaj nekaj mesecev. Umrl je v Joliet, 111., Mihael Li¬ kovič, rodom iz Dragatuške fare P J ‘i Črnomlju. Star je bil 38 let. Umrl je za pljučnico. Zapušča so¬ progo in štiri nedorasle otroke. Bil je član S. N. P. J., ki mu je prire¬ dila lep pogreb. Vstreljen je bil Hrvat Anton Kolie v McKeesport, Pa. Vstrelil ga je nek angležki salunar radi ljubosumnja. Govori se, da je Ko¬ lie občeval s služkinjami salunar- ja. Smrt je prekinila življenje Ka¬ tarine Sever v Gowanda, N. Y. Pokojnica je bolehala na srčni bo¬ lezni, in dosegla je 43 let starosti. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 89, JSKJ. Društvo ji je pri¬ redilo krasen sprevod. Pokojnica bila je rojena v Zagorici, fara Do¬ brepolje na Dolenjskem. Bila je v Ameriki 20 let in zapušča žalu¬ jočega soproga in petero otrok. Naše sožalje. . .Vbita sta bila v premogovni¬ ku v Courtney, Pa., vsled eksjalo- ne v mišicah in sklepih navadno zginejo, ee rabite Trinerjev lini- ment. NAZNANILO. Tem potom naznanjam cenje - nim prijateljem in znancem v Waukegan in okolici, da sem se preselil iz 1426 McAlister Ave. na 830—lOth St. — Kdor rojakov želi kakega pojasnila glede “Narod¬ nega Vestnika” ali drugega v moj delokrog spadajočega posla, pro¬ sim, naj se zglasi pri meni na no - vem naslovu. 830- MATEVŽ OGRIN, -lOth St., Waukegan, 111. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62 nd St., N. E., CLEVELAND, O. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math, Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poSet. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. POZOR! POZOR! Kdor želi dobrega, naravnega oliij- skesra vina, obrne naj se na spodnji naslov. 50 in več galon. Sodček 50 galon rde¬ čega vina stane $20.00, rumenega $25.00 in belega $35.00. Za pristnost vina in točno postrežbo jamčim. Mrs. Frances Laushe, 6121 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND. OHIO. Paul C. Oman TRGOVINA Z ZEMLJIŠČEM kjer J 1 in P na o£ ^lerega je c ' so g a delavnice r 37. leti j ljubljai potom naznare I ; » železnice cem na Ely, Minn., it g | r Imenem p bodem opustil svojo up Lsčitsfvom je se preselil kmalu iz 11 Zapušča Vsled tega hočem 3 birbijenimi ol vso zalogo moje mtr- Stenski odbor 1 trgovine v 30 dneh, Sta; ajskem je razj nudi lepa prilika za tic * Mine Toplice pod dnevnimi cenami i*. ' : ska ožin S spoštovanjem R: 10,) ® ne i da Iv. Pe JOSIP K0ESRL i ;> I, njih Suš: 1 je »tajni z< tki. dr. Pave CE Sl ŽALOSTEN 111 posetmi Štete. — Vzorna EIy Opera m fajr kjer bodeš videl kna novejše premikaj« obsegajoče črtice u sveta. Slike so jak« f* in tudi zabavne -B mo jih vsak dan. len poset se pripor« vo: -* ijnem soi ^iii Ignac “ Br «dj, Iva: gostilničar Al. Bee, ^ Franc De ^trašbergu, ‘ Da Gomili, Kaniein Prodajem zemljišča za farme, lote za hiše v mestu, vse pod jako ugodnimi pogoji. JAVNI NOTAR. Moja pisarna se nahaja nad First National Bank soba št. 8 Paul C. Oman CHISHOLM, MINN. Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. American Eiciiange Bank^^ VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mesta, Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vožne liste, 3°| 0 obresti od vlog. štvo?- hinjsko posodo. ki trguje že 16 k postreže svojim dno pošteno. Rojaki in rojak« pri trgovcih, ki 1 f listu, in povejte, in da citate za r , aii) 0 ' 2a Polit čič. Ivavoi, :i Z tal- ZUpnik i, . 16 ze "C? 4 - ■ °> blfv pot. Nizke ,ce^‘ ■piau-i-rifina raz- Elektricna kuhinja. KAISER maeth* Na ladjah Družbini P ar0 _p^ A *SS&J oaro^ i. Novi P a naoa z Za vsa ,brni na s- ,jj p PHELPS BROS' J s , ' 2 Washi^ tofl , . *. li na n.jihf lb "‘ Ze dinJ eDlb ^ti -° 2e be e Or '■«!)< % a C j. 1 ?« i.S bo I 0 S^°6. V v ee,i o, (rf* 17 stare domovine. m »jANJSKO. N it za učitelja petja ■i »>* - učiteljiščih je da izpraševalno - Dunaju Pav jih šolat m 1 \ glasbo na ,• mestni učitelj i rl i(ri Ljubljanice po - '° b lf Jbijauja Plotov in ' s struge so pričeli ka IjnU*. i Frančiškanske - fJLa mostu razpoke. H^ - ce Slovenske” so se ^"fjoke od strehe do tal. ljane. Fant mu je rekel, da ne ve ™ Sp f L K; 'i->lan pa je nato k i- Morali so pozno priti, ker - kurenta pokopali. Povej očetu ju ?* Jim J , e do padlo. naj še dru- J go leto gredo. e To se je zsrdi otrok. Pi cofflisij® F bila v hiši in m j„lie vsak dan ogle- V “f 0 se razpoka razširi, prepreči eventuel - t01 st Nevarnejše so laz '"vno-lasovi hiši. ‘'..Bistrici trgovec mpo- r .-d' Brejc- Prepeljali so l-o pokopališče. * v Ljubljani: Albin Ma- . ni . ar jev srn, 11 ted" ^eopoldina Besek, zena Iga strojevodje, 55 let, — ! 1 tlvO sin železniškega de ['dui Marija Tu, 'h> (ll ‘' |. ]et __ Neža Pirnar, po - Lmiljenka, 37 let. — Ju - Jelnikar, rejenka, poldrugo iljšljiv je 201etni Jožef išnje pri Kamniku. Lair •, bil v prisilni delavnici, De ki priliki na barju po- pozneje pa pokradel na tem, kjer je bil po orožni- ivan in pri celjskem so - ■jen na osem mesecev za- Saterega je odsedel v Mari- !»laj so ga ntaknili zopet delavnico. v 37. letu svoje starosti dnik ljubljanske cestne e - ® železnice Rudolf Šeligo, t Imeneni pri Podčetrtku, ibčinstvom .je bil zelo pri - % Zapušča vdovo s tremi ikrbljenimi otroki. maninsfcjjfeki odbor v Toplicah na l. Sedaj c;;kem je razpuščen, ker se * Mine Toplice odločila nova Soteska oziroma Polje. Za tlja občine je deželna vla- lovala Iv. Pezdirca, posest,- Dolenjili Sušicali. eri je okrajni zdravnik v Ko- dr. Pavel Indra, star znanjam Sl n -i in okoiia ?ojo trgoij^ iz tega m očem razr.j za nate n INFIELD. nas te. — Vzorna dušna pastir- ■ Kaplan in fajmošter obsoje- krajnem sodišču v Rade- dili Ignacij Flajs, p et S Zltel F v s P rem ' e feb,- . posestni- 'Hfu * ar<,a b 1. v depir H Tam t0Qu B °naventu- H zahtev^ 0 razložili sv °- H° v in norčeval !?’ Kurent' 16 lzrazil > Ja so U.. ui wita t • K ai f u- a P ok opat Lju- V ‘ 1 ka Plan vV' f v ebr uarju . v • Kavčič /it * Peea Fgov oče iz Ljub- ^cič javno Franceta Otroke so komaj rešili; gospodinja se je pa znatno opekla, žažgal je “Tinčkov ", ki ima že vee poza rov na vesti in je prišel ravnokar iz sedemmesečnega zapora. Umrli so v Ljubljani: Neža Kamnikar, postrežnica, 72 let. — Nikolaj Čermelj, delavec, 35 let. Ureditev dnin desetnikom in podčastnikom. Militarisehe Rund dschau” poroča, da bodo dobiva¬ li od L majnika 1913 L in IT. leto prezenčne vojaške službene dobe poddesetniki dnevno 20, desetniki 30 in četovodje 45 vinarjev dnev¬ ne dnine ! tisti poddesetniki, deset¬ niki in četovodje I. in 11. prezen enega letnika, ki dobivajo po do¬ sedanjih predpisih dnevno 24, 3b in 48 vin. dnine, obdrže to dnino; dosedanjo dnino obdrže tudi pod¬ desetniki in podčastniki, ki sluzijo III. leto ali pa prostovoljno na- ' Utopljenca so potegnili iz Save med Kompoljami in Savskim gra¬ dom. Po truplu soditi je bil utop¬ ljenec krog 45 let star; melje temnorjave, nekolik., te lase, rjave, srednjevelike redke brke, manjkalo mu je vec zg njih in spodnjih zob obrit, 1.68 m visok. Na sebi je imel ddavsko ob¬ leko : belo, modropisano srajco, črn telovnik, ene plave m ene sive, modropisane barhentaste spodnje hlače sive. modronzaste, na kole nih°strgane hlače iz hombazevine, pasni jermen, temne pavolnate no gavice m nanovo poddelane škor¬ nje. V vodi je ležal utopljenec 1 do 2 tedna. Poizkuse roparski umor pri Žireh. A Kladju pri Žireh je gos¬ podinja pri “Pivkovcu”, vdova, ostala zjutraj sama doma, ker so šli drugi na polje. Krog devete ure dopoldne zasliši v prvem nad¬ stropju neki ropot; gre pogledat in- najde Janeza Kržišnika iz iste vasi. \ r praša ga, p a j bi rad . odgQ . voril je, da je lačen in da naj mu da kaj jesti. Nato je rekel, da si gre še po čevlje pod streho. Ker ga le ni bilo dol, je šla gospodinja gledat za njim in ga našla, ko 'je vezal skupaj ukradeno obleko. Rekla mu je, naj takoj pusti ukradeno blago. Kržišnik jo je pa zgrabil za vrat in jo začel daviti; nato je segel po poleno in jo začel biti po glavi. Žena se je branila in nastavila roke, da bi prestregla udarce; pri tem ji je ropar en prst popolnoma odbil. Ko je mislil, da je mrtva, je šel v pritličje, vzel žepno uro, denar, ki so ga imele shranjenega dekleta in več drugih stvari; gospodinj enega denarja ni dobil, ker je imela v postelji skri¬ tega. Nato je šel zopet v prvo nad¬ stropje in ko je videl, da gospo¬ dinja še ni mrtva,- jo je znova začel biti s polenom, potem je pa zbežal. Žena se je še zavedla in imela to¬ liko moči, da je šla domače klicat. Potem so takoj poklicali duhovni¬ ka, ki ji je podelil zadnjo sveto popotnico; skoro ni nobenega upa nja, da bi okrevala. Orožniki so začeli zločinca takoj zasledovati, a prvi dan ni bilo nobene sledi za njim. Kržišnik je šele nedavno prišel iz štiriletne ječe. Otvoritev postajališča Lipovec. 1. maja t. 1. se je otvoril med po¬ stajama Ribnica in Kočevje na progi Grosuplje — Kočevje v km 38.737 ležeče postajališče Lipovec za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se vstav¬ ljajo v tem postajališču, so objav¬ ljeni v voznih redih, ki veljajo od L maja t. 1. Vozne liste izdaja ču¬ vaj postajališča; prtljaga se od¬ pravlja proti naknadnemu plačilu pristojbin. Čudni pojavi na vodi v Novem Vodmatu, A^ vodi iz vodnjakov v Novem Vodmatu, kjer je bila do¬ slej dobra voda, so sedaj naenkrat pokazali neke vrste smradljivi os¬ tanki, ki povzročajo pri otrocih at-Lso ie žu, ilrno-ili vov. Skrajni čaš je, da se onemo¬ gočijo taki nevarni pojavi in da se v tem oziru srečno konča akcija županstva Moste. Mednarodni slepar Karam, ki je novembra 1912 sleparil v Ljublja¬ ni, prijet v Monako vem. Kakor smo že v saboto med brzojavnimi pročili poročali so v Monakovem prijeli sleparja, ki je v Ljubljani v dneh od 4. do 7. novembra 1912. pod imenom Karam, veletržec iz Kaire naročeval za velikansko ho¬ telsko podjetje v Aleksandriji po¬ hištvo itd. in od obrtnikov, pri ka¬ terih je naročil, izvabljal manjše svote denarja. V Ljubljano je pri¬ šel iz Černovic in smo o sleparstvih ki jih je tamkaj uganjal, tudi že poročali v našem listu. Iz Ljublja¬ ne je izginil, ko so mu postala tla prevroča, v Draždane, Kopenha- gen in Line.Tudi na Dunaju je sle¬ paril med tem časom, a povsod na enak način. Ker je Dunajska po¬ licija domnevala, da bo šel slepar v Monakovo, kakor je to že enkrat storil,brzojavila je tjakaj in takoj se je tiček ujel. Tako bo imela Ev¬ ropa. nekaj časa mir pred slepar jem,ki je od leta 1910 vznemirjal policijske oblasti, najbolj si pa oddahne Avstro-Ogerska, Nemči¬ ja in Danska. Te dežele so se mu posebno pripravne zdele za njego¬ va pustolovstva in marsikak po¬ štam obrtnik proklinja gospoda z elegantnim in sigurnim nastopom, ki ga je pripravil ob težko zaslu¬ žene novce. Samoumor mesarja. V Radečah Pri Zidanem mostu se je vstrelil mesar Franc Podlogar po domače Pečulin. Slovanska umetniška rastava na Dunaju. Od 11- maja do 11 ju¬ nija letos so na Dunaju a veliki dvorani hotela ‘‘Post (I. h lei- shermarkt 16 raztava slo\ anske vpodabljajoče umetnosti in urnet ne obrti v skupinah. Doslej je pri¬ spelo 230 naznanil o udeležbi. Za¬ stopane so vse smeri slikarstva, tudi futoristi in Uprkova šola, po tem arhitektura, umetna kerami ka, rezbarska umetnost, zobelini in itd. Obenem se v klubovih pro¬ storih hotela “Post” priredi raz¬ tava slovenske narodne umetnosti, vezanja in keramike. Umrl je po dolgi mučni bolezni dne 26. m. m. 62 let star Franc Butara, gostilničar in posestnik v Cerkljah pri Krškem. Pogreb dra¬ gega ranjnika bo v nedeljo popol¬ dne. Na Črnučah je umrl najstarejši mož, 91 letni Franc Dobrovec; včeraj pa 81 letna Reza Pečar. Naj počivata v miru! ŠTAJERSKO. Umrl je v Jarenini slovenski gostilničar in mesar g. Karol Ornio Bolehal je nad štiri mesece. Bil je komaj 35 let star. Mariborski okrajni glavar. V Maribor se je izvršil meseca apri¬ la 1913 vlom v okrajno glavarstvo. Tukajšnje okrajno glavarstvo je naznanilo uredništvom vseh mari¬ borskih listov, kakor se je zatrje¬ valo, tudi “Marburger Zeitung” da bo sporazumno z državnim pravdništvom zaplenilo vsak list, ki bi povedal, da se je šlo za vojaš¬ ke zadeve. Toda očem nismo prav verjeli, ko je včerajšnja ‘Marbur¬ ger Zeitung” z dne L maja pri¬ nesla polno resnico, da je vlomi¬ lce stikal za mobilizacijskimi ak¬ ti, ki jih je tudi našel, ter kakor je kazala dogorela luč na mizi iste so¬ be, tudi prepisal. Marburger Zei- tung‘ " ni bila zaplenjena. Šele ko smo “ Marburgaričino ” notico čitali naprej, smo razumeli,-^akaj je tukajšnji glavar, zagrizen nem¬ ški nacijonalec ter protestantski protektor, pl. Weiss, ni dal zaple¬ niti. “Maburgerica” je v zvezi s svoj notico o vlomu v mobilizacij¬ ske akte nesramno napadla Slo¬ vence ter brez kake podlage ©Sum¬ ničila' vloma ‘die windische Ser- ben. O kr. glavar in državni prav¬ nik sta toraj mnenja, da se sme pisati tatvini mobilizacijskih skri¬ vnosti, ako se tatvine osumničijo Slovenci, sicer pa ne. Mislimo, da tako postopanje državnih organov presega vse meje najpriprostejše dostojnosti. Glavar pl.. AVeiss ima seveda povod, da vso krivdo navali na druge, kajti sicer bi mu lahko kdo očital, da noben vesten okrajni glavar ne bo mobilizacij¬ skih aktov v leseno omaro s prav navadnim ključem. — Kakšnega mnenja je naš okrajni glavar, je najbolj razvidno iz tega,da najra¬ je občuje z verskim renegatom dr. Valentinom (rojenim Valentin čič) in z znanim narodnim renega- tom dr. Bice kom. _ Umrl,, je v samostanu oo. tran čiškanov v Mariboru brat Alojzij Šega. Rajni se je prejšnja, leta silno trudil z nabiranjem miloda- rov za stavbo veličastne maribor¬ ske bazilike Matere Milosti. Po¬ greb, ki .se je vršil dne 2. maja popoldne je bil naravnost veli - kansk. Obolel je državni in deželni po¬ slanec dr. Karol Verstovšek. Delavsko zborovanje v Maribo - ru. Dne 1. maja se je vršilo zboro¬ vanje mariborske skupine J. S. Z. Po volit vi delegata za glavno skupščino je govoril državni in deželni poslanec dr. Korošec o biv¬ šem generalnem štrajku v Belgiji. Zblaznel je v Celju pri svojih starših stanujoči nadpročnik v p., Lev Bobrint. Dne 2. maja se je namreč v stanovanju do nagega slekel, in ko ga, je oče vprašal, kaj da dela, je v odgovor na to očeta s palieo po glavi udaril. Nato je po¬ begnil čisto nag na ulico. Med po¬ toma je srečal svojo mater in jo tudi dvakrat po glavi udaril ter je po ulici kričal in razgrajal. Ko - nečno se je posrečilo zblazneža v jeti in spraviti v deželno bolniš¬ nico. Obiskoval je vojno šolo ter se duševno preveč trudil. Smrtna kosa. Umrl je v Celju Karol Petrieek, oče celjskega sla¬ ščičarja Petrička, rodom Slove - nec. Žal so večinoma vsi njegovi sinovi zagrizeni odpadniki. •— V Sv. Ani na Kretnbergm je umrl mož stare korenine Josip Breznik, po domače oče Štole. — Umrla je v Središču 84 let stara tržanka Helena Kocjan. — V Trbovljah je umrl 23. aprila po dolgi in mučni bolezni Ivan Prosenc, uradnik v premogokopu, v 36. letu svoje sta¬ rosti. Bil je neustrašen borilec za napredne misli. Akoravno je bil od vseh strani pritiskan, je vedno stal na narodni strani. PRIMORSKO. Nov denarni zavad v Istri. Ob¬ činsko zastopstvo v Pazinu je skle¬ nilo pri seji ustanoviti denarni za¬ vod: Štediona udruženih opčina u Pazinu. Zadnja zima v pazinski okolici še ni predeč škodovala, vsaj to se sedaj še ne pozna. Bolj prizadeta ,je pa dolina pod Učko in menda tudi južna Istra. Auna je še napro¬ daj. Cena se je vzdignila. Umor v Bričancih pri Sv. Vin- četu v Istri se je dogodil strašen umor..Mari j a Teu je živela tu že nekaj časa sama z detetom d dveh let v svoji hiši. Že pred nekaj ča¬ som ji je zmanjkalo več stvari iz hiše: pred par dnevi so ji odnesli neznani storilci še vrata od hiše. A^ nedeljo popolnoči, okoli 3 ure zjutraj, so jo pa napadli lopovi v postelji, izvlekli jo pred Hišo in jo s kamenjem do smrti pobili. Ubo¬ go ženo so našli zjutraj par kora¬ kov od hiše pri nekem zidu mrtvo in vso v krvi. Orožništvo je storilo takoj vse potrebne korake, da žlpcinee najde in da se ta nesram¬ ni umor razjasni Posrečilo se jim je najti zločinca v njenem sosedu, ker so na njem našli sledove od krvi. Alorda se roki pr.avice posre¬ či najti tudi ostale ubijalce. Vlom pri zlatarju, prvih zgod¬ nih urah je zapazil policijski stražnik Pickl v Trstu, da Tama- rova zlatarna in urama na Corsu ni dobro zaprta. Poiskusil je in res je dognal, da se da zastor na izložbi dvigniti. Ko je to storil tu¬ di pri vratih, sta hotela skočiti na cesto dva moža, ki ju je pa ugnal s samokresom. Tako sta bila tuj¬ ca v pasti, dokler ni prišlo še tro¬ je stražnikov, ki so ju spravili na varno. Bila sta to dva regnikola, ki sta bila že prevrnila eelo zla¬ tarno in zbrala in povezala vse blago. Če bi jima šlo po sreči, bi bila Tamaro oškodovala za nad 12.000 kron. Nekoliko sumljivo pa je, da Tamaro tako zasleduje nes¬ rečo. Imel je že namreč tudi ogenj in že prej nekoč ulom. Nesreča triletnega otroka. Voz električne železnice na Opčinah je povozil tri leta starega A r inka Fur¬ lana. Mali se je igral pred hišo ob cesti, ki vede v Prosek, ko je pri¬ šel voz električne železnice v sme¬ ri na kolodvor državne železnice. Revčku so v bolnišnici odrezali zlomljeno levo nožico. Domači so neutolažljivi. Aretirana sta bila v Gorici de¬ lavca Jožef Alarušič in Angel Pa- dovan iz št. Petra pri Gorici, ker sta se vstavljala policiji. Padova- na so oddali deželnemu sodišču. - Radi razžalitve javnih organov so bili obsojeni brata Ernest in Alojzij Bronzin iz Devina ter reg- nikol Al. Oliva, iz Sede. Nevarni tatovi. Včeraj, v sredo, se je vršila v Gorici sodna razpra¬ va proti tatovom, ki so. — okradli v Solkanu vilo g. de Nordis in bli¬ zu Kopra 2 drugi vili. Tatvino so izvršili koncem lanskega in počet- ltom letošnjega leta, prodali pa so plen — bilo ga je za 1500 kron — v Trstu. Tu so jim tudi prišli na sled. Obravnava, ki je trajala sko¬ ro ves dan, je dognala njihovo krivdo, tako da je bil obsojen 30 let stari kovač Fortunat Ličen iz Devina v dveletno težko ječo, 26 let stari kmetovalec Anton Žvokelj s Planine na Vipavskem na 15 mesecev, 36 let stara čipkarica Florentiria Geiger iz Beljaka pa na eno leto. Za furlanske starožitnosti. Ali nistrstvo za javna dela hoče oču- vati narodne običaje in noše. Ka¬ kor so drugod, je odločilo tudi, da naj ljudskošolske učiteljice pq Furlanskem navajajo deklice pri ročnih delih k izdelovanju doma¬ čih nakitov in umetnin. Razen te¬ ga pa hoče ministrstvo samo pr- rejati po deželi tečaje, da bi vzbu¬ dilo pri prebivalstvu zanimanje za deloma že pozabljeno narodno nošo. Ljudomil čin zastavljalnice. Me¬ stna zastavljalnica v Trstu bo od sedaj naprej v slučaju neobhodne potrebe brezplačno vračala revnim strankam zastavljene reči. Tako je ukrenil mestni svet. Samoumora v Pulju. Tu se je v ponedeljek obesil 50 letni Anton Pilat, delavec v pomorskem arze¬ nalu. Nesrečnežu, ki zapušča vdo¬ vo in devet otrok, se je najbrže omračil um. — V nedeljo dopol¬ dne je pa v samomorilnem name¬ nu zavžila neka tukajšnja Terezi¬ ja Novakovič strup. Prepeljali so jo v bolnišnico in se nahaja že iz¬ ven nevarnosti. V vojni mornarici je bil v zad¬ njih treh dneh odpuščenih okolu 500 nadomestnih rezervistov do¬ mov. Čuje se, da se jih v kratkem zopet nekaj odpusti. Na protialkoholnem taboru v Tolminu je bilo zbranih okrog 500 oseb. Zborovanje je bilo impozan¬ tno. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. D Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”. i i A. M. MURNIK i Grant Avcnue Eveleth, Minn. Največja zaloga p t MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANInE, ŽENSKIH Iji IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - ^ || GIH DOMAŽIH POTREBsuIN. || I Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! i §| PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE. ^ || PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. || LOTI V BLIŽINI JEKLARNE (STEEL PLANT) v novem velikem industrijskem mestu Gary, Minnesota. PRVI ODDELEK, NEW DULUTH, NORTONA STEEL PLANT ODDELEK IN PITTSBURG ADDITION. Lepi kraji blizu Minnesta Steel kompanije na minnesotski strani. — Cene$100 do $600 za stanovanjske lote in $600 do $15.000 za lote pripravne za trgovino. — Kupite sedaj predno se loti podražijo, ker ne ho dolgo, da bodo polovico dražji. A. W. KIIEHNOW. 202 Paladio Bldg.. Duluth, Minn. Kdor želi kupiti za svoj denar dobro blago, ki prekaša v kakovosti vsako drugo, naj se obrne na nas. Mi imamo vedno veliko zalogo hišne oprave, peči, štedilnikov, postelj, omar itd. Dalje imamo vedno v zalogi različne barve, poljedelsko ter ro¬ kodelsko orodje po nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča ANDREW ROINE TRGOVEC Z ŽELEZNINO (Nasproti poštnega urada) CHISHOLM, MINN. | Svoji k svojim! | ti; Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim ifi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- Jfi jeno in bogato založeno tfi £ £ K £ £ bfi tfi grocerijsko trgovino, i V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- ifi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Hi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- Hi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Hi Hi Hi Hi Hi Za mnogobro]en poset ln naklonjenost se ul|udno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina ifi BIWABIK, MINN. Telefon 63. u- Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi Duluth Brewing & Mailing Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano piv v steklenicah pod imenom „REX“ kakor • • • • tudi pivo v sodčkih. • • • • FRANK TRAMPUŠU (Nadaljevanje na e. strani ) I upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenit Samt-Weekly. Ovvned and publlshed 6y the ■ovenian Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače of Business: Duluth. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Thursday; subscrlption yearly S2.00 The bes! Jdvertlslng medlum among Slovenlans In the Northmest. Rates on appllcalion „Entered as second-class matter May 11,1911 at the post ottice Duluth, Mlnn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. zJui|a vsak poncdeliek in četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za ceJo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . . . $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth. Minn. “NARODNI VESTNIK” NA “BLACK” LISTI. Ne zdi se nam vredno niti častno trgati se v javnosti za prazen nič s takim karakterjem kot je arehfother v Joliet. Ta Ingot, ki najbrže ni normalen, ima več¬ ne neopravičene boje z vsako osebo, celo s svo¬ jimi stanovskimi brati, in zavija in psuje, da se mora dostojen človek zgražati. Spravil se je zadnje čase na list Narodni Vestnik, nad njega lastnike, na urednika nad dopisnike, nad vse, ki se upajo prijeti v roke časnik, kojemu so gospodarji delavci, in koji Jiodi isto pot, kakoršna je po našem mnenju najboljša za probujo in napredek delavstva in Slovenstva. Principi katerih se držimo mi, so naši prin¬ cipi, in ti principi so pravilni. To odobruje naše ljudstvo, ki se je zbralo okoli Narodnega Vestnika v tisočih, potem pa če so ti principi uredniku A, S. po volji ali ne, nam je popolno¬ ma vsejedno. Našega stališča nam ni potrebno zagovar¬ jali. dokler hodimo sedanjo pot. Zadostuje nam dejstvo, da delavci pripoznavajo, da je naš boj odkritosrčen boj za delavske pravice, in za te pravice je naš list na razpolago vsa¬ kemu, ki se hoče boriti za delavske interese, Ul proTllljn, slogo, o upi c el c K in gospoda-iAiku zavednost Slovenstva. In to je edina tehtna ha¬ loga, katero imajo inozemski listi v inozein - stvu. Vse drugo je postranska stvar in ne igra nobene vloge v reševanju življenskih vprašanj ljudstva, in posebej Slovenstva. Če trpi vsled tega modri Salomon in duševni veli - kan v Joliet, to ni naša stvar; to je stvar nje¬ ga, ki je s svojo grdo politiko zavozil z naj- starejšim listom tako daleč, da bo težko priti iz blata, tako daleč, da so že parkrat višje ose¬ be bile primorane natakniti mn nagobčnik na umazana usta. Urednik A. S. se lovi po zraku in skuša po¬ staviti ljudi, ki delujejo na narodnem in de¬ lavskem polju za dobrobit slovenskega pri- prostega ljudstva, v slabo luč. Grešniki smo '.si, to pripozna vsak dostojen človek; pokli¬ cano je pa najmanj tako človeče, ki se komaj iz blata vidi, da bo predbacivalo temu ali one¬ mu človeške napake, brez katerih ni nikdo, najmanj pa jolietski bigot. Sicer pa. če veste kaj vtemeljenega, kar lahko dokažete, če veste za dejstvo, s kojimi je bil prizadet in oškodovan ta ali oni človek katerekoli narodnosti in vere, se ni treba nič manj drgniti ob osebe kot je bila vaša navada do sedaj. Zaletavate se v nas, vi ‘‘ božji” namestnik, v. grdo lažjo in nas obrekujete, da skušamo s strupenimi članki delati razdor v naših orga¬ nizacijah. To je višek nesramnosti katere za- more izreči le kreatura brez vsega značaja. Ari smo za združenje naših Jednot in Zvez prvi m zadnji, če tudi se zavedamo, da je tako združenje zvezano s težkočami in bo sunilo im odpor, ki bo mogoče poklical v življenje no¬ ve samostojne zadružice. Sebični, nenravni in pijani ‘ Rev/ naj umi- j<- najprvo svoja vtnazana okna, potem se naj loti drugih, in naj obsoja to ali ono stvar, ki spada v njegovo področje. Kar se tiče vodstva našega lista, nam pa ne bo delal ta človek no¬ benih predpisov. Edino ljudska sodba je me¬ rodajna odločiti kedo hodi pravo pot in kedo ne; in ta ljudska sodba je odobrila delo Na¬ rodnega Vestnika s tem, da je povzdignila mladi list na stopinjo polu tednikov. In z vašo agitacijo upamo doseči v doglednim času šte¬ vilo naročnikov, ki bo opravičevalo pričeti s trikratno izdajo na teden, in to je naboljši ar¬ gument, da smo mo na pravi poti, četudi nis¬ mo filozofi ali semeniščniki. Predbacivate nam, da se mi bijemo danes na katoliška prša, jutri pa da smešimo vero. Ali prinašamo v našem listu resnice, katere vas bodejo v oči. * Pri tem se ne oziramo na stranko niti na religijo. Principijelno pa nismo nikdar pisali zoper uk, katerega je oznanjeval Nazarenec, in se je razvil s civilizacijo v eno najmočnejših organizacij sveta. Čast komur gre M mi ne delamo nobene izjeme v dajanju časti naslednikom enajsterih aposteljev Kri- sf o vili. Taki “Reverendi” pa, ki se vedno pre¬ pirajo, ki napadajo poštene osebe, če ne kleee- i plazijo pred njimi, taki, ki rujejo med brati iste narodnosti in iste vere, taki ki ne poznajo nravnosti niti značaja, taki so vredni edino preziranja, ker so nasledniki Judeža, in bri¬ jejo norca iz njih poklica in iz istih, ki jih vs- lužbujejo . Vaši napadi so prešli na osebno polje, sedaj in v vsakem vašem prejšnjem ruvanju. Če Vam ni pisava Narodnega Vestnika po volji, vam jo ni treba citati, in če že 'hočete jo obsodite dostojno, če sploh dostojnost poznate. Iz va¬ ših napadov se to ne more sklepati, ker vaši napadi se nasprotujejo v bistvu. Sam vrag naj razume tako logiko kot jo imate vi. V istem spisu kjer povdarjate, da nam ne boste sledili na osebno polje, vdrihate z grdimi napadi, i so brez vsega temelja, po zavednih osebah, ki niso popolnoma nič zakrivile v zvezi z listom, vam se ne gre za načela; če to trdite, se lažete. Vam se gre zato, da bi oblatili osebe, ki vži- vajo v slovenski javnosti ves drug ugled in spoštovanje kot vi, hinavski urednik A. »S. Kar se tiče učenosti, pripustimo vam radi vašo puhlo baharijo. Ali okoli Narodnega Vest¬ nika nismo nikaki akademiki in preroki. Ali prihajamo iz ljudstva, poznamo ljudske tež¬ nje, in se po naši skromni možnosti borimo za ljudske interese. Vemo pa da tudi vi ne veste vsega, in še tisto, kar veste, vporabljate za de¬ lanje zdražb in za zapreko, da ne more pri- prosto ljudstvo naprej. Vsa učenost je za muhe lovit, če se ne po¬ rabi v dobre svrlie, in to je pri vas slučaj. Člo¬ vek s tolikimi šolami in takim poklicom kot ga.imate-vi, bi moral pač dajati ves drug vz¬ gled ljudstvu, kot ga dajete vi z vašim sebič¬ nim in sramotnim življenjem. Parani vaši se zgražajo nad vašimi počenjanji, ki presegajo vsako dostojnost. Narod ve, kdo ste in se vas ogiba kot gobovega, in ogibali se vas bomo tu¬ di mi. Nikar ne pretirajte vaše veljave, nikar si ne domišljujte preveč. Vi doživeli ste že hu¬ de poraze vsled vaših neosnovanih napadov, četudi jih nočete pripoznati. Vsak količkaj inteligenten človek ve, da ste bigot in brez- značajnež, in se ne ozira na vaše napade, in tudi mi jih bomo v bodoče prezrli, ker vemo, da ste brez značaja, brez načela in vzlic vsej vaši učenosti ste v slovenski javnosti veli¬ kanska ničla in strasten zgagar, ki se bori ne za načela, ne za svoj narod, ampak le za last¬ no ‘ ‘ čast ’ ’ in za dolar. Taki boji kot so Vaši so osebni boji, ki ne hasnejo ljudstvu prav nič, in nam se zdi ne¬ častno, da bi se trgali v javnosti za take uma¬ zane principe ko jih se, držite vi. Če smo kaj zakrivili, pred sodišče znami: mi bomo dali odgovor. Protestiramo pa, da bi se vi postavljali za našega sodnika in komman- danta. Inkvizicije ni več. In če so tudi hujskali zoper kapital in zoper nastop vlade napram delavstvu, ^ ni ljudski uradnik guverner HatfieJd ravnal človeško, da jih je pahnil v ječo brez vsakega zaslišanja, brez vsake obsodbe. S svojim dejanjem je go- verner Hatfield pokazal, da je hujši kot ruski autokrat, ker je pozabil, da ima Amerika so¬ dišča, kjer se obdolženi zaslišijo, zagovarjajo in kaznujejo, če so kaj zakrivili. West Virginia je popolnoma v rokah kapi¬ tala, in nje državna konštitucija je najvišja protekcija kapitalistov, in daje guvernerju tako avtokratsko moč kot nobena druga dr - žava te unije. V AVest Virginia nima delav¬ stvo niti njega Časopisje nikake pravice. Pri¬ zadetih je mnogo slovenskih delavcev, ki slu¬ žijo kruh v tej nazadnjaški državi. Zavedajo naj se ti, da imajo vso moč v rokah na volilni dan, če so ameriški državljani. Na ta dan se je treba zavedati svoje moči in voliti take može, ki se bodo zavzeli za delavske pravice in bodo preskrbeli, da se konštitucija pr redi v prid delavstva. ena ■ ČE NE MORE¬ TE DOBITI PRAVEGA RICHTERJE¬ VEGA PAIN expeller-j.a PIŠITE NA F. A. RICHTER & CO., 74-80 WASH- INGTON ST., NEW YORK, N. Y. S NE ZAMENJAJTE! ^ DA JE X Mestna hranilnica ljubil: V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA največja in najvarnejša slovenska hr Prometa koncem leta 1911 Sia p .. ai %C8 HI ik r* Stanje branikih vlog 42 SrjoS°> l Rezervni zaklad hranilnice obrestuje pn 4 1 | 2 °| 0 brez Za vloge jamči rezervni zaklad hrasti • «Iv>o rvKni n O 1 inV »1 Ifinfdrn *■ __ j Resnica, da malo vem; mnogo jih je pa, ki še tega ne vedo kot jaz. Sokrates. WEST VIRGINIA JE AVTOKRATSKA. V West Virginia ni videti konca delavskih štrajkov, in če se čitaj razna poročila se mora človek zgražati nad tako vlado. V dnevnih novicah smo poročali nedolgo tega o nasilstvih napram delavski prijateljici “ Mother Jones.” Nad 80 let staro žensko so imeli zaprto v ječi kot najhujšega roparja in tolovaja. Pred vratini je stala straža in nikomur ni bil do¬ voljen vstop do nje/ To so nastopi kapitala zoper pohlevno de¬ lavstvo, ki vpijejo do neba. To ni ljudovlada; to je kapitalovlada, to je silovlada, to je gro- zovlada, katero bo zavedno ljudstvo enkrat strmoglavilo, in ta “enkrat”’ se bliža urnim krakom. Delavski časniki so danes moč, pred kate¬ ro se trese kapital. Delavski časniki so danes šola, ki razkrije napriprostejšemu dninarju skrivnosti potratnega življenja mogotcev. De¬ lavski časniki so danes šola, ki razpršuje meg¬ lo in temo v najbolj nazadnjaški koči in pozi¬ va najnevednejše pod prapor delavstva, kjer je zbranih milijone človeštva, ktero se priprav¬ lja in zohrazuje, da bo iztrgalo s skupnim nas¬ kokom vladne vajeti iz-krempelj človeških hi¬ jen, in bo napravilo človeške zakone za člo¬ veka. V West Virginia, ki je država s ljudovlade Združenih držav, je vrgel guverner Hatfield oni dan urednike in poročevalce delavskih časnikov v ječo, časnike je pa zaplenil. To se je zgodilo v republiki, kjer sta svoboda govo¬ ra in tiska vstavno zajamčena. Časnikarji, ki so nastopili zoper nečloveš¬ ko postopanje kapitalistov napram stavkujo čim delavstvu so bili vrženi v ječo brez vsega zaslišanja, brez vsake obravnave. In kakor vse kaže jih oblasti ne nameravajo zaslišati. Vrže¬ ni so bili v ječo z autokratsko obsodbo guver¬ nerja za toliko časa, dokler se bo guvernerju zljubilo jih držati v ječi: Taka obsodba je krivica vseh krivic. Ali nismo, čitali teh delavskih listov, in ne vemo kakošen je bil njih nastop. Vsekakor je pri¬ čakoval od delavskih listov, da se potezujejo za delavske interese, in da stojijo na strani de¬ lavstva, ki bije luid boj že mesece s kapitalom' za dosego človeškega življenja. In v navdušeno sti za delavsko stvar jim je mogoče všel iz pe¬ resa izraz, ki je zadel governerja Hatfield tako ostro, da je iz maščevanja in ne v izpo¬ lnjevanju postav vrgel podanike Združenih držav brez vsacega zaslišanja v ječo. Naj si pa bodi kar hoče, naj si je bil nastop delavskega lista kakoršen hoče, to je zloraba vstave, če katerikoli ljudski služabnik, pa naj si bo governer ali kedor hoče, tako samolast- no in krivično nastopa napram podanikom Amerike ali katerekoli druge države. Če so časnikarji klicali k vstrajnosti v stavki, storili so svojo ' časnikarsko,-svojo delavsko dolžnost. RUSKI GLAS 0 RAZDELITVI MAKEDONIJE. Ruski častnik N. Surin se je udeleževal evropske reformne akcije v Alakedoniji. Kot dopisnik “Peterburške telegrafne agencije” je od blizu opazoval vojne dogodke na Bal - kanu. Ob koncu vojske je proučil kočljivo vprašanje o delitvi Makedonije med zavez - niki.. O tem vprašanju je v “Slavjanskih Iz¬ vest jih” napisal temeljit članek, iz katerega navajamo sledeče glavne misli in podatke: Balkanski zavezniki bi se radi za svoje žr¬ tve kolikor možno obilno odškodovali z no¬ vim ozemljem; zato so že nastala načelna na- sprotstva o delitvi Alakedonije, že so se za - čele razvnemati strasti. Grki in Srbi bi radi Makedonijo razdelili po načelu: A r saka država ohrani ono ozemlje, ki si ga je s svojo armado osvojila. Toda to načelo je popolnoma napa¬ čno, krivično in lahko poruši balkansko zvezo. Ozemlje se more pridobiti z zmago, ki je bila izvojevana na popolnoma dragem kraju. Ako en zaveznik razbije- celo sovražno armado v silnih pozicijah, drugi pa med tem časom za¬ sede bogata mesta, in plodna polja, potem bi lilo popolnoma nesmiselno, ako bi dobil vsak ono ozemlje, ki ga je zasedel. Razvrstitev vo¬ jaških čet med vojsko je stvar vojnih načr¬ tov. kdor bi te pomešal s politiko, ta bi do¬ kazal, da ne razume niti enega niti dragega. Armada, ki med vojsko ne gleda na to, da bi pomagala zavezniku, ampak da bi zavezniku odtrgala kos zemlje, izpreminja zavezno po - godbo in ne zasluži nagrade. Skrb, da se ohrani ravnotežje,je lahko me¬ rodajna med sovražnimi državami, ne pa med v 9VPvtpikT K/ v i<- T-i ulfU.rilH V, Jiall-rgrmPi vni- ski sama postavila na bojišče toliko vojske, kakor Grki in Srbi skupaj, ter razbila dva - SPOMINJAJTE SE OB RAS¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE¬ GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. stna občina ljubljanska z vsem svoii njem in z vso davčno močjo v vredn »' pre F jonov kron. Poslovanje nadzoruje c °i!/ 50 mili vlada kranjska. ‘ de že/ Denar pošiljajte po pošti, ali kaki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam . i‘ v i V na “Mestno hranilnico ljubljansko” v kako drugo manj varno “ špar kašo” Na™ “ 1Jaa U • • Da toi.. . at po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoi^ F pfe site razločno in natančno. ’ J nas lf™»- < Izključena je vsaka špekulacija i n i 2£n ,v denarja. aDavl °že^. Vi'V(VVi* «** .i. ... . 'e '4» s** , . . . * 'i' r krat večjo vojno silo, kakor oba druga zavez¬ nika skupaj, in imela tudi temu razmerne iz¬ gube, zato gotovo ne more biti opravičena za¬ hteva, da se ohrani ravnotežje med Bulgarijo in med Srbijo ali Grško. Osvojeno ozemlje se mora torej razdeliti sorazmerno z delom, ki ga je vgaka država iz¬ vršila in sorazmerno z žrtvami. Poskusimo to razmerje izraziti s številkami; navajamo pri¬ bližno okrogle številke, ki niso daleč od res¬ nice. Bulgarija je postavila na bojišče 300,- 000 mož, Srbija 200,000 in Grška 100,000. — Bulgari so razbili 270,000 turške vojske, Srbi 70.000 in Grki istotako 70,000. Bulgari so iz¬ gubili 70,000 mož, Srbi 25,000 in Grki 15.000. To razmerje se nekoliko izpremeni, če pomi - slimo, da je Turčija med premirjem zbrala še 100.000 mož proti Bulgarom; Bulgari so pa med tem časom z novimi nabori dopolnili svo¬ je izgube, torej imamo nad 350,000 Bulgarov proti 370,000 Turkom. Grška je pa s svojim vojnim brodovjem koristila vsem zaveznikom. (Število turške vojske proti Srbom ceni ruski poročevalec morda prenizko, a če tudi štejemo da so Srbi razbili 120,000 turške vojske, bi vendar še Bulgari izvršili trikrat večje delo kakor Srbi.) Glede Soluna je treba pripomniti, da je so¬ lunska posadka štela 30 tisoč mož, od katerih je bila približno polovica od onih čet, ki so jih pobili Bulgari pri Kočanih, Džumaji in Demir- Hisarju, polovica pa od onih, kar so jih pre - inagali Grki. Tako hi imeli za zavzetje Soluna Grki in Bulgari enake zasluge Ako s temi številkami primerjamo obširnost, od zaveznikov zasedenega ozemlja, (Bulgarija 56.000 kv. kilometr., Srhi 45.000, Grki 26,000) in ako upoštevamo, da bodo morali Bulgari Turkom odstopiti del zasedene Tracije, potem se očitno pokaže vsa krivičnost delitve, ki bi se ozirala na razmerje od posameznih zavezni¬ kov zasedenega ozemlja. Fraza “zemlja, obli¬ ta z našo krvjo, mora biti naša”, je samo pra¬ zna fraza in ne more biti resna podlaga za de¬ litev ozemlja. Bulgari so pri Čataldži preli - vali kri za vse zaveznike in bodo morali na¬ posled še Turkom odstopiti velik kos zemlje, ki je napojena z bulgarsko krvjo. Iz tega torej jasno sledi, da morajo Bul¬ gari razen ozemlja, ki so ga dejansko sami za¬ sedli, dobiti še del od Srbov in Grkov zasede¬ nega ozemlja. S Srbi je to vprašanje vsaj v glavnih potezah že določeno po pogodbi. Gr - sko-bulkarski spor glede na Solun se bo mo¬ ral rešiti na narodni podlagi in tukaj je mero¬ dajno mesto, da vsa železniška proga Solun- Bitolj teče po bolgarskem narodnem ozemlju. To so temeljna načela za pravično delitev Alakedonije) na ta način se bodo zavarovali življenski interesi balkanskih naročtov.” — Tako Surin. “ Slovenec”. e> m El D I SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBI L ji*-, 405 W. Michigan St., DULUTH, Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK’ Naročnina za Ameriko: Za celo leto. i 2.00 za pol leta. i.oj Za Evropo in Canado: Za celo leto.«3.09 za pol leta.1.50 V. B B B v?' P ranic Saksef Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK„ N. Y. ¥ K M Podružnica: 6104 St- CIkif' , CLEVELAND. O. Pošilja DENARJE M g v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. i | $ I Prodaja PAKGBROU^ listke za vse prekmors zvitih jterobrodne družbe p° 1 cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to st K tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki ^ n § J* '■rfiS™ i» gospodinjstvo. * ij»J» ?Ki KOLEDAR ZA mesec MAJ. T umijem se I - '",vih kmetijskih pn- i»j f p ,, potem, ko J« P° K |11! 11 ko so razne fl iiir P° sd ne Se tudi && J* & posajene 1 • krme .rfOT začne Maj je v se- t lrža Vi ali se uriva leži, Vendar se: pa. tudi v Minnesoti, izven severnega dela, že junija svet toliko-otrreje, daza- tne oves po sredi meseca zoreti, ui si**er zori jako nagh.ma kadar pritisne vročina, in farm er ima v teli severnih državah oh ten času premalo rok. Kar se tiče žetve ovsa. priporočamo, da se Žan' kakor hitro je tri četrtine zrel Uho P 1 ,ritisne mrzel mesec; ^ solnee s tako ali rumenega. Za to se rabijo la ega . oicn krat vse hiti' k zo ko so pom! a loko med > javnem dokonča ui ne* 1 . m delom- e koka premirje In v tem pre- Ijholjši &*' da p f gle ’ ..se orodje m stroje, ^ rabili pri posprav - »Mi rinih pridelkov, ‘četudi v tem času vse "'v kateri so slabi, da SfflO hitro zmenjati, če bi ^ pas je ob spravljanju ■ "i jako dragocen za far- V na i gleda, da je pn- 1 ’"j! )V se eventuelnosti, ka _ ..„i las žetve. Kmet naj Jdsli na zgubo, katero 1 ji z vsem pripravljen na a spravljanje raznih pri- jokler je vreme za to. pridelek .jo menda na bk.o kose ali kosilni stroj ; vendar kdor ima večjo njivo ovsa, ali če je več fannerjev v bližini, naba - v'j o naj si skupno takozvani stroj “binder” ali “selfbinder” kateri kosi in veže v snopje, katero je ireba le še postaviti v kupe. S tem strojem naredi en človek z d v, m a konjema na dan toliko kot 22 de¬ lavcev s koso, in vsled teh velikih prednosti nabavila naj bi si ga vsaka slovenska farmerska našel bina, in. sicer najboljše po en “bajnder za 4 do 8 fannerjev, ki bi naj tvorili nekak odsek ali OSKRBOVANJE PUJSKOV PO ODSTAVLJENJU. Oskrbovanje pujskov po odstav¬ ljencu ni tako enostavno. Če so pujski osem do devet tednov se¬ sali, se lažje zadene pravo oskrbo¬ vanje ko tedaj, kadar smo prisi - ljeni, pujske preživljati že v Sed¬ mem tednu z navadno hrano. Če je na razpolago zadosti kravjega mleka, ki je za pujske najboljše krmilo v zgodnji mladosti, smo re¬ šeni večjih skrbi. Brez kravjega mleka, je težko vzgajati mlade pujske, ker navadno gospodinje ne znajo sestavljati krmo, ki bi imela iste redilne snovi ko mleko. Za pujske tudi lahko rabimo po - sneto mleko, ki pa ne sme biti po¬ kvarjeno ali kislo, ker tako bi jim lahko škodovalo. Na deželi je raz¬ širjeno mnenje, da je posneto mle¬ ko ničvredno, kar ne odgovarja resnici. Polno mleko krmiti mla¬ dim pujskom, ki so stari čez osem tednov, ni gospodarsko. V posne - tem mleku manjka le maščobe, ki ni glavna redilna snov; ono vse¬ buje še nekaj tolščobe, beljakovi¬ ne, sir n in e in mlečnega sladkorja, katerega se nahaja v dobrem ni]e~ |ku 4:5 do 5 odstotkov in je jako redilen. Nadalje ostanejo v po - snetem mleku tudi mlečne soli (pepel), v katerih se nahaja dosti fosforjevokislega apna. Beljako- ZGGDGVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunschmid. Sel' stelja iu krma. Lansko je precej moče, in če - ktošnji pomlad nekoliko okovati sme kmet po - 'm pridelka krme, če bo le normalno dežja, soinji polagati je mnogo h so kosi pravi čas. .Pre¬ bija se preveč usuši, in prezrela krma je slabo ijjita in manj zaleže. De - kosi, kadar je v najlep - -ju. alfalva ali lucerna pa začne popolnoma cvesti. V je slabo, če se čaka s krme ali detelje toliko ea _ ife skoro ocvete. ra s kosami, posejmo s kranjskimi kosami, ni diva v ameriškem farmer- war vzame preveč časa, in stane. Ameriška kosa se b večkrat brusiti, ni treba ■--sati kot kranjsko. In naj- je dejstvo, da se z amc- *® lahko seka vsako gr - brse s kranjsko ne more. • jo edino za med grmovje t: ‘ osa je le za obiranje kr* ! - »amor se ne more s ko - ' ' - seh drugih ozirih je & zavreči. s strojem za koš - j !K0 ve « z manj trudom . zamoi 'e storiti mnogo jJ to ni) j bi si vsak kmet ^»inieo. č e pa n p denarja,, tas ^ začetnikih slučaj, aal ° košenine za kosil- ŠTBy° . na j Se štirje ali pet , ’ 111 kupijo naj stroj "šotorom, kateri ga bo klub, kateri naj bi bil podrejen kmetijski zadrugi dotične naselbi- j vma 111 sirnina •’*' potrebna za rast mesa, mlečni sladkor za pridelo¬ vanje tolšče in tvorbo gorkote, mlečne soli pospešujejo rast kosti. Iz predstojeeega je razvidno, da, lahko pogrešamo tolščo v mle- postane zemlja trda in skor- j ku za pujske. Seveda se ne sme ne. Kakor hitro je oves požet, in snopi postavljeni v kupe, prične naj se takoj z oranjem ovsišea, če ni detelja z ovseni vsejana, ker če je njiva izpostavljena.solncn -delj časa jasta. Povdarjali smo že večkrat v “Narodnem Vestniku” na tem mestu, da je potreba skrbeti, da se pridržijo zemlji mokrota, in vse mineralične snovi, in to zgodi se le; če je vrhnja skorja zrahljana, kar se doseže z oranjem, vlače - j takoj preiti od polnega mleka na j posneto mleko, na primer, danes se krmi še polno mleko, jutri že posneto. Tak prehod bi bil za mla- | de ga pujska prenagel in kVarljiv. Vsak dan moramo prilijati več po- } snetega mleka k polnemu mleku, in tdko polagoma preiti na samo i i,- • ■ t 7 , posneto mleko. Prehod se izvrši njem m kultiviranjem. Vsak u - k „ . . j • , • , , • i i počasi m mah želodec se na to prr men gospodar naj torej takoj, ko |f , , v , mn čas dovoli, preorje strnišča, če ni detelja posejana, in če to tem preje stori, tem bolje za zemljo. Tam, kjer se oves požanje kresa, ali kak teden pred zadnim junijem, in se ni bati mraza še ka¬ ka dva in pol ali tri mesece, do ^ itd. S tem se Uasih kmetov bo mnogo ra ','i 0 f e pa še mnogi j ^trojne grablje in „ d Can i e krme pri su- it j, a ne °bb 0 dno potreb¬ uje y e ? a farinerja ob ^ove a ii P k ° n S r eZnika ’ ki «»!o ; • ] k° košnje, bi to c.in i pa , uiuia ta ali oni J" 1 ’ tla bi a na > 8 te stvari na- j ^ ^ dva ali trije žilic /' er se n akosi C, etel -K m trave in si SC A Se tlldi za dru- ^lianS 6 - Ujej ° V zve ‘ j J ; m m spravlja - bl a „ ! So kombiniran ^ani ^S 1116 na V0Z ’ % . baystaekei-”, ‘.C.V vi ? ot ' k«- v ari J ah Prešo za kr- -j od PMrebuje mali H CL Vendai ' to - »lajšajo in a love n I ; Pn P°ročali. ^hig e l 011 farmerji >ai’Sr e **"• HiJMih nričria bili U- , ne se v " t„ v že žetev ! ' v is,-nn lnnes °ti v drj m v sploh kot 2 i;nv' ah s »o Vdar- t1a zčmp St predol §’° D predolgo okoli srede septembra Tafrnsfer Ovšiš8&7~če ni obsojano ž deteljo, za setev kravjega (eow peas), soja fižola (soja beans), grahovih orehov (pea nuts), in v zelo suhih krajih špan¬ skih grabnih orehov (spanish pea nuts), ali sploh kakošne druge du¬ šične rastline ali fižolovine. Gori navedene rastline so izvrstno kr - milo za živino in tudi za prodaj, in ovsišče treba je le zrezati z “disc harrow” — rezalno brano dve do tri cole globoko in pose¬ jati to ali ono stvar. V mesecu juniju treba je pola - gati posebno pozornost na obdelo¬ vanje raznih rastlin. Iztrebiti je treba ves plevel, da ne zaduši se¬ tev, in zrahljati je vrlino plast zemlje, da se likor več mogoče vlage. Me.d koruzo in med krompir ■ jem je treba rabiti kultivator, ka¬ kor hitro se pokaže plevel. Paziti : je pa pri kultiviranju, da se ne j poškodi setve. Vničenj.e plevela in zadrževanje vlažnosti, te dve stva- j ri naj ima kmet v mesecu juniju vedno pred očmi, in to s pravilno in pravočasno v-porabo kultivator- pitanja ja, motike in stroja za pleti. Kakor hitro postane'toplo kon¬ cem junija, pričeli se bodo valiti krompirjevi hrošči in vničili bodo ves krompir, če jih pravočasno ne zatremo. M to svrlio rabijo se bn zgalne na kolesih, katere se vozi med vrstami krompirja, brizgajoč tri do pet vrst krompirjevke na¬ enkrat. .Za brizganje rabi se pari¬ ški zeleni prašek (Pariš green), ki se natrese v vodo. Sod na kolesih, iz katerega brizga strupena me - sanica po krompirjevki, mora biti opremljen tako, da se mešanica vedno meša. “Pariš green" se ne stopi v vodi, ampak se vsede na dno, in zato je treba vodnega me¬ šanja. Če se nima voza, nosi se mešanica v pail, se večkrat pre¬ meša s klinom, in krompirjevimi .se škropi s kako metlico. ‘laris je strup, zato je paziti, da žival ali človek ž njim toliko v dotiko, da bi ga zavžil. Brizgati je treba krompirjevko ta ko j, ko se pokažejo mladi kebri na krompirjevki in pred no se raz¬ lezejo. (Dalje sledi.) lagodi, zato tudi ne bode škodo val. — V 11 tednu že brez skrbi lahko okoli j dajemo posneto mleko, ako smo napravili za to potreben prehod. V tem času pojedo pujski tudi precej kuhanega krompirja, zme- porabi naj v šanega -z' ječmenovim .zdrobom. eeTnen je cel ali zdrobljen naj graha boljša pica za mlade pujske. Ako ni mleka na razpolago, je potrebno za pujske napraviti mle¬ ku podobno tekočino, katera se napravi iz ječmenove ali ovsene moke. Kadar so pujski dosegli, pri skrbni vzgoji, starost 12 tednov, so zmožni uživati tudi pinjenec. Kadar se krmi pinjenec ali posne¬ to mleko, je paziti na največjo snago. Posoda, v kateri dajemo pinjenec, se v časi okisa in lahko ! povzroča bolezni ali pokvari puj- ! skoin želodec. Nikakor se pri tem ne sme po - zabiti na naravno vzgojo. Vsak dan naj se spuščajo pujski redno vsaj dve uri na prosto, kjer se pridrži zemlji ko- ; pregibljejo in utrdijo svoje zdrav¬ je. Pujsek, ki se vedno spušča na j prosto, nekoliko utrujen rad žre j in mirno leži v hlevu. V tekališču se pujskom lahko 'daje zelenjave (plevela, salato, de¬ teljo),, kar se jim zelo prileže. — Pujski, ki se spuščajo na prosto, prodno se začno pitati, so mnogo bolj utrjeni in lahko preneso čas v zaprtem hlevu. \ času pitanja se mora spuščanje opusti¬ ti. Poizkušnje so pokazale, da so se prašički, ki so se redno spuščali i na prosto, veliko hitreje opitali, ko oni, ki so se vzgajali v hlevu. Tudi meso in zahela je boljši od I pujskov, ki so v mladosti naraino vzgojeni. Od četrtega meseca naprej se pujskom lahko daje vsakovrstna, j krma, katero prašiči sploh jedo. Lahko se krmi pleve, kuhinjske odpadke, trava, detelja itd. Ako se je od tretjega meseca skrbelo za to, da so se pujski po pravilih vz¬ gajali, potem so toliko razviti in požrešni, da pojdejo vsako, tudi najslabšo hrano. Iz tega vzroka tudi prašiče imenujemo vsesnedce. IZ SPLITA V RAGUZO. Mesto Split (Spalato) je naj¬ večje. in najlepše mesto kraljevine Dalmacije, in od tu do Haguze se vozi s parnikom eno>noč. Mesti Split in Raguza imaste ulice kot jih ima vsaka vas in vsa¬ ko mesto; vendar so ulice dalma¬ tinskih mest tako cfzke, da se po njih le malo vozi z večjimi vozo¬ vi, in zato ne čaka parnika v Ra¬ gu zi noben fijaker. Parniki iz Trsta in Reke in Spli¬ ta dojdejo v Raguzo okoli polno¬ či, in če pripluje parnik uro ali dve prepozno, ne čaka tujca ni- kdo in capljati mora, v pol ure od¬ daljeno mesto iskati prenočišča, kar ni posebno prijazno, če lije hudi dalmatinski dež. V* pristani¬ šču ni prenočišča, ne strehe za potnike, niti klopi, da bi se kdo vsedel; in tujec, ki se izkrca po noči, ne ve kam bi se d ja 1. Zveza Raguze s parniki je jako st-aroveška. Sredstva ni nobene - ga. da bi kdo najel kabino vna - prej, in vsak mora biti. zadovo - ljen s tistim, kar dobi. Če je par¬ nik ki pripluje v Raguzo poln lju¬ di mora se potnik, ki se ukrca v Raguzi zadovoljiti da prečuje noč na krovu parnika, ali se mora pa stisniti v kak kot, če hoče vkrasti uro spanja. Prizor na kraljevino Dalmacijo iz parnika, ki vozi ob njenem bre¬ gu, je nekako tužen, nekako vtri- pajoče romantičen. Gore, ki se vlečejo po kraljevini, so gole, so strme skale, ki segajo v sinje mol¬ je. Vse je neporaščeno, vse neplo - dovito, vse žalostno. Ni listja, ne trave, ne gozdov-, ne hiše, ne vode ; vse je žalostno, vse je tiho, vse sa¬ motno, vse je Kras. Človek zre v gole strme skale neprenehoma; le tu in tam je vasica, katero branijo starodavni gradovi, ki so vprti v sive skale. green ne pride v Prilično sredini pota med Splitom in Raguzo je trg Metko - vič, ki ima kakih 1500 prebival - cev, in leži ob izlivu reke Narenta v Adrijansko morje. Reka Naren¬ ta izvira v Bosni in teče čez Her - cegovino in o^JJgbBahnaČijo 7j ve - Tikanskiini shijjf) v 'krojih se MEŠČANI FILADELFIJE SKRIVNOSTNO ZGINJAJO. Philadelphia,Pa., 19. maja..€har les J. Pennoek, znan trgovec in' javni uradnik je zginil te dni. To je 55 oseba, ki je zginila v Filadelfiji tekom dveh mesecev, | in policija ne. more najti kam zgi- j nejo. 'V ' mcea n in peni'ogromna količina čiste vo¬ de. Ob reki Narenti teče želez - niča, ki vozi skozi Hercegovino in Bosno, in veže te južne provin - eije z Dunajem in Budimpešto. — Metko vic je bila do pred nekaj le¬ ti zadnja postaja te železnice; a Metko viž je jako nezdrav kraj, zato so podaljšali železnico in pre¬ stavili postajo nekaj milj južneje do trga Gravoza. Med vožnjo iz Splita v Raguzo je še nekaj drugih manjših vasi, ki pa nimajo posebne važnosti za tujca. Bolj privlačni so otočki, kate¬ rih je mnogo posejanih, po Adriji ob dalmatinskem obrežju. Neka¬ teri otoki so gole skale, drugi so deloma, nekateri popolnoma v ze¬ lenju. Na rodovitnih otokih živijo ljudje in izrabljajo z največjo skrbjo vsako colo 'zemljišča. Pri¬ deluje se najboljše vino, olje iz oljk in iz rožmarina, in žuželčni prašek iz neke divje rože, ki je le v teh krajih vdomačena, in kateri je jako drag. Drugi važni pridelek prebival - cev otokov in Dalmacije je strd, Ivi je baje najboljša, kar se tiče kakovosti. Bučele se hranijo na rožmarinu in drugem sladkem cvetju,, katerega je v Dalmaciji v obilici, kjer je kaj zemlje. Po mnogih krajih pozdravljajo pot. - nika lepi gaji mandeljnovih, da - telnovih, figovih in drugih polu- tropienih dreves, in marašino čre- šnja se sadi povsod, kjer uspeva, ker dobijo prebivalci mnogo za znameniti marašino liker, katere - ga izdelujejo v velikih količinah. Ti otoki in Dalmacija so v zve¬ zi z raznimi pravljicami o morskih roparjih in vojskah na suhem in na morju , in z razno zgodovino ki sega daleko čez dobo, ko so Grki gospodarili tedajni svet, in bili centrala civilizacije. Zadnja pomorska bitka bila se je v teh krajih med Avstrijo in Italijo blizu otoka Lisa 20. julija 1866, in mramornat lev na poko¬ pališču spominja zmago Avstrij - cev, in znači gomile mornarjev, ki so padli v tem boju. Drugi kip, ki diči pokopališče na otoku Lisi, je bil postavljen v spomin padlih mornarjev v pomorski bitki pri Lisi med angleškimi in francoski¬ mi bojnimi ladjami leta 1811. Potniki za Raguzo se izkrcajo v Gravozi, kjer je železniška posta¬ ja železnice, ki vozi v Bosno in dlje naprej. Iz Gravoze do Raguze je dobre pol ure hoda. Nasproti pri¬ stanišča, kjer se vstavljajo par¬ niki, je krasna vila iz sivega reza¬ nega kamna, katero je baje zgra¬ dil nek Dalmatinec, ki se je vrnil pred kakimi 30 leti iz Amerike kot bogataš, da bi preživel stare dni v solnčni Dalmaciji. A kakor že mnogim, je tudi njemu smrt prekrižala račun po komaj dvo - letnem uživanju počitka, in nje - gova vdova se je kmalu po njego¬ vi smrti poročila z nekim avstrij¬ skim oficirjem. \ Raguzi je več hotelov in naj¬ večji hotel je vedno poln tujcev iz Avstrije in od drugod, ki so tu na izletu in se imajo jako dobro. Je in pije se v enomer, in zabavajo se bogati gostje na najvažnejše načine. Tu se zbere aristokracija, grofi, vojvode, baroni, paše in dru gi bogataši, ki imajo polne žepe denarja, četudi niso plemenitega stanu. Raguza je priljubljeno me¬ sto za zimske izletnike, in ponos¬ nih avstrijskih oficirjev, ki so tu na dopustu, se ne manjka. Okoli Raguze je polno manjših utrdb še izza časa Benečanov, ki so stavili tu trdnjave zoper krvo¬ ločnega Turka, zoper Saracene in druge narode, ki so imeli v staro davnih časih moč v rokah. Težko je, če je kje okoli tako malega mesteca kot je Raguza toliko vo¬ jaškega zidovja kot je okoli te stare utrdbe. Vsi starodavni gra- dički, stolpi in utrdbe so a- popol¬ noma dobrem stanu. Čas je bil prizanesljiv tem starim utrdbam, četudi je podleglo' potresu v letu 1667 okoli 5000 Ragužanov. Malo mesto stoji na jeziku zem¬ lje, ki sega v Adrijansko morje — in ta jezik je trdna skala, ki ob - jema jamo, kjer mesto leži, v viso- | čini kakih 150 čevljev. Po sredini Ite jame teče ulica “Corso”, kjer | so najboljše trgovine in druge po¬ svetne in cerkvene stavbe mesta. Ulica Corso se izliva A r lep trg,, kjer stoji mestna palača ali rotovž in je že tam iz benečansldh časoA', ko je bil tu sedež predsednika te¬ danje republike Raguza. Vštric ulice Corso pelje na vsa¬ ki so le. kakih in povprečne ulice se pe vspenjajo v lirib, kjer čepijo hiše siromašnih ob stezah, ki so komaj pristopne kozi. Na koncu teh stez je starodavno me¬ stno obzidje visoko gori na ska - lab, ki je že tam od sedmega sto - letja. Na morsko stran stojijo trdnja¬ ve, katerih znožje umiva Adrija že sedem i stoletij. Na pristopni strani iz kopnega je ogromno zi¬ dovje, 'v/, kamna, kakih 200 čev¬ ljev visoko, iz kojega gledajo mo¬ lilni topi. V zidovju vpleteni so stolpi in vsakojake vtrdbe, katere je keda.j izmislila vojaška vednost Ena teh utrdb je tako visoka, da morajo vojaki prehoditi 1000 stop njic predno pridejo v njih ka - sarno. Mogoče, da so kje močnejše in bolj romantične vtrdbe kot okoli Raguze, vendar je Raguza ena najbolj vtrjenih mest sveta. Pred moderno artiljerijo bi najbrže Ra¬ guza v teku časa padla, vendar vzdržalo je mesto že dolga oble - ganja, in najdaljše obleganje je trajalo štiri leta. Na kopni strani mesta sta dva vhoda v trdnjavo, in pri ogromnih vratih stojijo financarji, ki pobi - rajo colnino za vsako stvar, ki se nese A r mesto. Vsaka stara kmetica, ki nese na trg tucat jajc ali glavo zelja, plačati mora colnino, in to ji da najbrže več skrbi kot colninška predloga strica Sama kongresu v AVashingtonu. Raguza je razvijajoče se mesto, a ne more se razvijati več med vtrdbo, med zidovjem. Zunaj vtrdbč, ob krasnem drevoredu, ki pelje proti trgu Gravoza, je mno¬ go lepih vil, katere lastijo avstrij¬ ski bogataši, in v kojih preživijo zimo. Vile stojijo na bregu hriba in so v zelenju raznega trsja in raznega grmičevja. m kem,kraju več^ulic, pet čevljev široke, THE FIRST STATE BANK PRVA DRŽAVNA BANKA ELY, IVSINN. tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da je pričela poslovati v svojem lastnem poslopju in se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestujemo po 3°|o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Investment Co. iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi naj¬ boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬ vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačil¬ nih dnevih. Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬ govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE BANK OF ELY, IVSINN M. J. MORPHV, predsednik. GEO. L. £ BROZIGK, blagajnik. HI Kobler & Campbell klavirji so po nizki ceni, dobro konstruiram m najpripr a v - nejši klavirji za dom, ki ljubi lepo godbo in neče mnogo izdati za klavir. $ 225 . 0 « do $ 250.00 na lahke mesečne obroke plača klavir, ki krasi dom in na kojega ste lahko ponosni. Cena za vsakega enaka. Vabimo V a s v našo prodajalno, da pregledate naše blago. mith I Steinway Pianos Pianola Pianos - . Talking Mafihinp«; i ---- — 30941 WEST FIRST ST., DULUTH, MINN. ELKS BUflBING. JVIELROSE 1714 . GRAND 1004| v- J 1 ^MaJce our bank mm * bank.When y©u need f^Bodvice CorcsulL os SLOVENEC BO OBEŠEN. Pittsburg, Pa., 18. maja. f — Ro¬ jak Frank Mali bo obešen 27. ma¬ ja vsled umora rojaka Frank Be¬ zek. — Umor je povzročil radi lju¬ bezni do Bezekove žene. llS. v/r NASA BANKA NAJ BO VAs>A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Mfners Stale Bank p-»s'"»n,. Minm (Konec.) je rekel Matk, ko je prečital pismo. edaj še bolj ljubosumen nanj, kakor kedaj v . Ja S, '"‘ “ bilo radi tebe, tvojih naukov”, j e pristavil tudi našel mrtvega.” 1! ” pokara ga škof. “Mar o j itn paganskim govorjenjem! 4 L- kakor jo popisujejo vaši pesniki in mar občujejo i^Mrastveni, kakor ljudje na zemlji? Vendar", je pri- T j oboj * . . to ti 1,-to r,- i -i ulilo. " ae smem te grajati, ko si kakor ta ubogi Jud od til val v zmotah in praznoverstvu. Ne boj se ga kot ne poroke, Kaj bode in a V: N kaj ir# 1 -j-jh poljanah, prijatelj Mark, tam ni nobe: rtin“ eJtS . , nore sanioumor pomagati človeku. r ga , se še ne v« i S te® gl nagib° v > \ j a l,o tako,” odgovori Mark, “dasi mi ni prav v tolaž¬ il** Z ame umrje. Kaje bi imel, ako bi me pripustil e ve, prepričan pa sem, da oni Kaleb ničesar da je hitel v smrt, razun, ako je morebiti storil iz kakor pravi in kar jaz tudi verujem.” -e je Bogu vzljubilo, tako se je-zgodilo”, odvrne Ciril "^"■Sedaj se pobrigajmo za. druge stvari, kajti čas hiti in ieva. da bi bilo zelo dobro zate, ako zapustiš Rim, prodno obiščimo jih. Žejen sem in oni ljudje imajo gotovo pitne vode. Ako želiš, pojdimo,” reče Ciril. “Tam bomo poleg vode dobili tudi raznih novic. ’ ’ Ko se je čoln približal ladji, zakliče častnik: “Znamenje?” Znamenje križa,” odgovori Ciril. “Slišali smo vašo himno. Iz Kima smo.’ Nato so spustili iz ladje lestvo na vry,eh in častnik jim je aročil, da jo pritrdijo in pridejo na krov. Splezali so na ladjo in poiskali kapitana. V zadnjem delu ladje, Ivi je bil razsvitljen, je stala pevka, ki je pela himno z zvokim glasom, ostali izmed družbe pa so jo spremljali v zboru. ‘Od mrtvih sem vstal,” John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! je pela pevka in v tem glasu je bilo nekaj tako presunljivega, da je segel Marku globoko v srce — bil je glas, ki se mu je zdel znan. Ob strani Cirila je splezal čez klopi. Ker je pri tem napravil preeej ropota, obrne se pevka in preneha s petjem. Nato stopi iz sence pred svetilko, ki razsvetli njen obraz. Ker pa je Mark obstal in je blo vse mirno, je zopet, zapela: “O vi, verni, od mrtvih sem vstal!” “®lejj glej!’’ je rekel Mark prestrašen in'se oprijemal Cirilove roke.''Glej! To je Mirijam ali pa njen duh!” Na rahlo stopi Mark iz sence na svetlo in tedaj se pevka ozre nanj, pesem preneha, začuje se glasen krik in pevka, ki je spoznala Marka, se nezavestna zgrudi na krov. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. m: B KOVALL & SON, ely, hm. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval m lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. :i ■ KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. “ FIRST NATIONAL BANKf Chisholm - - Mirin. da je , bil mesto Marka umorjen Kaleh.” go: e. - govore za mje angfe. m. Vrha ov. slovar. 30 straž::, RK, N. V. in razza .. m g S eci so pretekli, ko. je na večer ravno, ko je solnce božjo milost, neka ladja počasi vozila v aleksandrijsko ■ • se usidrala ravno, ko je luči iz Para razsvetlila morje. ■ ' a i ( > bila huda in težavna in cele tedne je morala med , v raZ nih lukah. Skoro ji je že začelo primanjkovati rude in vprav zadnji čas je dospela v luko, kamor je bila L Vmali kajiti na prednjim delu ladje so se goreče zahva- * kdo dovršitev vožnje škof Ciril, Rimljan Mark in več janov, ki so bili na ladji. Ker je bilo že prepozno, da i-jso noč podali na suho, so ostali na krovu, sloneli ob ograji L gledali proti obrežju, kjer se je svetilo na tisoče luči iz iesta , Blizo njih, komaj streljaj daleč, je počivala druga »zrli tja, so naenkrat začuti petje, ki se je Culo iz krova salo po mirni gladini pristanišča. V začetku so malomarno »petje, a kmalo so se zanj bolj zanimali. .imornarska pesem,” je rekel Mark. 'odgovori Ciril, “to je krčanska, himna, ki mi je dobro Naša povest je prikraju. Pozneje so zvedeli, da poročilo o potopu i Sadje Luna, ki je dospelo v Rim, ni bilo resnično in da se je potopila neka druga ladja, na kateri je bil oni mornar, ki se je rešil, ki pa je prej tudi služil na ladji Luna. Odtod se je raznesla napačna vest. Tudi Luna se je morala hudo boriti z viharji, toda po spretnosti kapitana Hektorja je, četudi pokvarjena, srečno dospela v prista¬ nišče, kjer,je našla zavetje. Ugoden veter jih je naposled pripeljal v Aleksandrijo, komor so dospeli samo dva dni pred Markovo ladjo. Predno sa se ločili v oni srečni noči,, so si povedali vse svoje dogotke. Mirijam je izvedela, kako je Kaleh držal dano ji obljubo. Izvedela je tudi, kako se je zgodilo, da je Ciril rešil Marka smrti in ga krstil. Obadva je močno veselilo v poznejših letih, ko sta se spomnila, da je .Mark to storil tedaj, ko je menil, da je Mirijam mrtva zanj. Sedaj ni mogel nikdo reči, da je spremenil svojo vero zato, da bi si pfidobil njo za ženo. VENSS le«- ” iet }i a. ni' H& v ir e r vi^ & siti* fr V 1 i." je dejal Mark, “mora biti ona ladja last kristjanov, S* ne upali poli te pesmi. Noč je mirna, stopimo v čoln in M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov £ 5*4 V V 4*4 V M V J'4 V *- v 4 s V I ?i? J'4 Vi* JV. it' i'4 T n Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. >o Obrestuje denar po 3 vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114. V«? 4*4 i'4 5»? 4*4 S f i Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! Chicago, lil. J f 4t , 4J , 44 , 4j’4J , 4i , <{*4f , 4 »» 4**4 »V i'4j'4"i'4 i'5 i'4i* 4 {' 4 i’4J»4 V V V V.fVt* Vi< Vi* Vi? %* %* V.* Vi* Vi* V*. Vi* S1 j Bulgarski inženirji? In tu delajo, ko so vendar \ •!' trdili, da j t( nemogoče. Tora j imamo učene j še ! so dobili miljone, o katerih je pravil čorbadžijaj Nekega večera ni bilo starca domov., 1 Takoj ga je šel iskat njegov sin; šel je k skali. Slutil je, da je padel raz skale ter se ubil. A našel ga je sedeti na skali, čepico je imel v roki. Djado Jožo je umrl in v smrtni uri je še pozdravljal osvobojeno Bulgarijo. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik „j ( z Jela Bulgarska kot nekaj velikega, mogočnega. 11111 mogel premeriti njene veličine. Dosedaj si , ';"' ais k° v našivih okrožnega načelnika in v sablji je bil poljubil. bul ^ Vz Plamtela v ponosu: bulgarska roka bo pre- duh bo izumil stvari, ki jih bo občudoval "vesj p vič z 'U'ul pokati mine v gorovju, si je brisal solze eas a Posedal na skali, kakih pedeset korakom proč C ( f°^al nad Iskro. ' k] a ,n. V6Cera Je sedeva 1 na skali ter poslušal klice, po- • Pokanje min, ropotanje voz; ves zatopljen je »ic:» I'"! .^antskega dela. '9, j •* % lok a Zg0t0v] ti ena - Z utripajočim srcem je čul Djado ■ ’° m otiv e iti ropot koles. r °Potal a le bij je bulgarska lokomotiva. na novo oživljen, prerojen je bil. k!!]' JP llodil Djado Jožo na skalo in poslušal pisk CS; bulgarska železnica je tekla skozi zarezo obl NAGROBNE KRIZE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN* Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago več pohval od Slovencev. Hi Prodajam Goncord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 .Naročilu je priložiti gotovi denar ali_ poštno nakaznico. Umestno je na- iočati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovaniem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Milvvaukee in Peoples“ Duluth pivo. (C Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. j|j Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v Hi ELY, MINN. Hi Hi Hi Hi Hi Hi .tasalBBI Teiephone No 52. Hi Hi HiHi HiHiHi Hi H?HiHiHiHiHiHiHiHiHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi . viLKLi:., IfiHjffiHiHiHiHiHiHiHiHi Hi Hilli ZAPISNIK III. KONVENCIJE SLOV. DEL. PODP. ZVEZE. -“ M živi Zveza v stoletja. V duhu smo z vami. Uredništvo Edinost. Pismena častitka od dr. Dela¬ vec št. 51 SDPZ. Primož Koga.j, tajnik. John Svete blagajnik. Pismena eastitka dr. Sokol 39 SDPZ. Jožef Dernač, taj. Pismena eastitka Slovenske št. do¬ gi. ob 5. uri 10 minut (Dalje.) Drušf. št. I. Del. Jakob Bren¬ čič Conemaugh, Pa. Poroča, da šteje društvo St. I. okoli 100 čla- nov in da vlada med člani najle r i brodelne Zveze.' John Gornik nša sloga. Društvo želi združenje predsednik, vseh slovenskih Jednot in Zvez. Zaključek sej Asesment, podpora in usmrtnina popoldan ostane naj pri starem. , , Prušt št 2 Del. Mihael Cene. Zofi Birk, pom. Johnstovn, Pa. Poroča da je druš- Jožef Zorko > kcnvenc. predsed. tvo na dobri podlagi. Društvo želi, da naj bi se vršila konvencija vsa I Glasiti se mora pravilno: A me Baudek, zapisnikar. zapisnikarca. Dodatek. Y zapisniku 111. seje J se je vrinila zapisnikarju pomota. tri leta. Ako naraste Zvezinaj stni hranilnici Ljubljanski 1711 ka blagajna na $30.000 na jse ases. j XT , _ . *1 00 Bolnik naj bo de-i kron, v First National Bank v ležen podpore od istega dne, ko se Conemaugh, Pa. $750. javi bolnega pri zdravniku, in tu- j v - SEJA. di tisti dan, ko se je javil zdrave¬ ga. Bolniška podpora naj bi se iz Otvoritev seje ob 7. uri zjutraj. 7. maja. 1913. plačevala na rednih sejah in sicer pitanje zborovalcev navzoči so v denarju Bolniško podporo naj y si izvzemši Kakerja in Justina, v 48 urah po prejemu nakaznic | Vitanje zapisnika, koji se po odpošlje gl. urad na krajevna j krajši debati sprejme Nadalje- Nagrobni venec po umr vanje poročil. Št. 19. Del. mora paziti na kon¬ venciji, da se bode vse vršilo v re- Glasilo naj postane Proleta- društva lem članu ali članici naj se kupi za $10.00 iz Zvezine blagajne. Društ. št. 3. Del. Fr. Pavlovič, 1 u ‘ Conemaugh, Pa. Društvo pripo ' ''j )ruSt _ gt- 21 . D ,l. Ivan Goršek, roča zedinjenje vseh naprednih ^ m Kans 0bsoja L podpornih organizacij. Dalje pir , . . , , , . 1 P .. , ■ v i x> i 4 „ odbor, ki tako neredno posluje, poroča unij skl list Proletarec za ’ . . A . 1 \ . Zeli, da se vsacega krivega odstra- uradno glasilo. ni iz naše S.D.P.Z. Glasilo naj po- Društ. št. 4. Del. Ant. Gerber, stane de]avski list p ro letarec. Že- Lloydell, Pa. Poroča o ustre jene- ^ ,^ a pridejo v prihodnji glavni j mu br. Jos. Sila, kojega zadeva odbor mo gj e> k j bodejo delali v Pride na pritožbo. Priporoča zdrn korist g D p Zveze in trpečega ženje vseli naprednih organizacij. pro i et arijata. Zvezino glasilo naj postane list Društ št 22 DeI A l. Gregorič, Proletaiec. Peru, 111. Priporoča zjedinjenje Društ. št. •>. pooblastilo gl. tr.j y ge ] 1 naprednih organizacij. Glav¬ niku Siterju. Društvo želi, da bi ne g a odbornika naj se vsacega se povečalo podporo za telesne po vok - y/ druzega mesta. Prihodnja škodbe. Podpora naj ostane po koilven cija naj bi se vršila v La $7.00 na teden. Podpora naj bi se g a p e , jp Priporoča tudi izbolj- izplačevala iz društvene blagajne. g an j e prav i k Društ. št. (i. Del. Št. Zabrič, Ga- Društ. št. 23. Del. Jos. Gore. rett, Pa. Društv se zgraža nad Thomas, W. Va, Društvo je za vodstvom gl. odbora. Želi da se združenje naprednjili organizacij, voli odbor, ki naj bi imel nalogo Izboljšanje pravil. Morebitni fi- pogajati se za družitev organiza- j nančni primanjklaja naj pokrije eij. Konvencija naj se vrši vsake j kdor je kriv in sicer z obrestmi tri lea, Glasilo naj postane Prole- Y red. taree.' Društ. št. 25. Del. V. Jugovič Društ. št. 7. Del. Fr Zurman, R ock Springs, Wyo. Društvo na- Claridge, Pa. Poroča, da želi drir prednje dobro. Želi linijski list. štvo naj bi se usatnovil poškod- Strinja se z vsem, kar bo naredila ninski sklad v slučaju, da ostane konvencija. Glasilo unijski list. S.D.P.Z. sama zase kot je sedaj. Društ. št. 26. Del. Iv. Prestor, Priporoča otroški oddelek. Želi Export, Pa. Društvo se popolno- pojasnila glede pisma, ki ga je pi- ma strinja s sklepom konvencije, sal gl. tajnik društvu, da mu ni Društ. št. 27. Del. Fran. Homan, plačalo asestmenta. Diamondvillc, WyO. Prihodnja Društ. št. 8. Pooblastilo odb. konvencija naj bi se vršila čez tri Mihaelu Krivcu. Poroča, da želi leta in sicer v Kansas Citv, ali v društvo št. 8. naj bi se plačala Omaha, Neb. ali St. Louis. Smrt" bolniška podpora že v 4 dneh in ne nina prvega oddelka naj bi znaša- v 6. kot je sedaj. Pravila naj se l a $500.00 in $100 pogrebnih stroš- izboljšajo. Asesment in usmrtni- kov.-Potni listi naj se delajo na 3 na naj ostane kot je sedaj. Glede a li 6 mesecev, ženskega oddelka naj ostane kot Društ. št. 28. Pooblastilo gl. je do sedaj, samo da dobi po poro- tajniku W. Sitarju. Društvo se du v 20. dneh podporo in ne v 30. strinja z vsem, kar bo konvencija Razredi kot so dosedaj. Bolnik naj sklenila. Je zadovoljeno z upravo, se javi tako, da pride v glavni I Društ. št, 29. Del. J. Bizjak, Me- urad listina v 18. dneh. Ako je j a dow Lands, Pa. Uradno glasilo mož Slovenec in ima ženo druge j na j bode list Proletarec. Da se narodnosti naj jo Zveza sprejme, j stari odbor popolnoma odslovi iz Društ. št. 9. Del. M. Klinar, j g k urada. Društvo je za združitev Omenjenima naj se ne da nobeni ga mesta ne pri glavnem odboru, in ne pri društvu. Za tretji in ot¬ ročji oddelek naj se mesečnina zniža. Nadzornemu odboru naj se, da več pravice. Natančno naj spolhuje svoje dolžnosti nepri¬ stransko. Od časa do časa naj pre¬ gleduje vse Zvezino premoženje. Društva naj pošljejo tudi svoje trimesečne račune. Enega gl. taj¬ niku, enega gl. blagajniku, ene¬ ga pa predsedniku nadzornega odbora. Združenje vseh Zvez in Jednot. Naj bi se naredilo dva raz¬ reda. I. razred naj bi bil $1.00 dnevno skozi celo leto bolničke podpore, in $500.00 usmrtnine II. razred naj bi bila ista podpora in usmrtnina $1000.00 Poroča glede zadeve dr. št. 38, s št. 48 iz Aurora, 111. Zvezino glasilo naj postane list Proletarec. Glas Naroda naj se absolutno zavrže. Vsa krajevna društva naj prejmejo po en izstis Zvezinega glasila, in naj se plača iz Zvezine blagajne Vse Zvezine 4. mesečne račune ter celotne račune naj pregleda javni notar. Natan¬ čen pregled varščin vsacega gl. odbornika vsako leto. Naj bi se Zveza zavzela za Slovensko Zave¬ tišče. Društ. št. 39. Del. Iv. Rebolj Glencoe, O. Društvo št. želi združitev vsili naprednih Jednot in Zvez. Zvezino Glasilo naj posta¬ ne delavski list Proletarec. Do združenja. Društ. št. 40. Del. Jos. Zorka, West Newton, Pa. Zvezino glasi¬ lo naj postane list Proletarec. Društvo želi združitev Jednot in Zvez. Nadalje želi, da se predru¬ gačijo potni in prestopni listi. Glede bolniške podpore in smrtni- ne se strinja s sedanjemi pravili. Konvencija naj se vrši vsaka tri leta. (Dalje prihodnjič. RAZNOTEROSTI. ■SVOJTK SVOJIM! Johnstoivn, Pa. Društvo želi, da■ naj posane list Proletarec uradno glasilo Zveze. Društ. št. 10. Del. Iv. Blazina, Newcomer, Pa. Združenje Jednot in Zvez. Glasilo naj postane list Proletarec. Zbolšanje pravil. Društ, št. 11. Del. Alojzi Strle, Dunlo, Pa. Združitev podpornih organizacij. Denar naložiti v dr¬ žavne banke. Kdor je zakrivil iz- vanredno konvencijo, naj se ga izobči. Društ, št. 13. Delegat Anton Verhovšek, Ilostetter, Pa. Ases¬ ment za otročji odelek naj se zvi¬ ša na 20c. Usmrtnina za otroke naj bo $100.00. Asesment in podpora ostaneta kot je. Glasilo svoje, če ne pa list Proletarec. Društ. 14. Del. Anton Korbar. Edenborn, Pa. Zjedinjenje na¬ prednih organizacij. Želi naj bi postal list Proletarec kot glasilo. Društ. št. 16. Delegat Ivan Kra¬ šovec,, Buxton, Iotva. Društvo že¬ li, naj se kaznuje in izobči tistega vseli svobodomiselnih organizacij. Želi, da se drži gl. tajnika in gl. blagajnika pod varščino toliko ča¬ sa, dokler ne pride vse v red. Za slučaj operacije kakega člana naj bi se iz Zvezine blagajne plačala svota $50.00. Društ. št. 30. Del. I Pečnik, Mullbery, Kans: Želi, da bi se te¬ meljito preiskalo, zakaj de se vr¬ ši izvanredna konvencija. Pripo¬ roča združitev vseh naprednih in svobodomiselnih organizacij. Gla¬ silo naj postane delavski list Pro¬ letarec. Omenja še, da društvo lepo napreduje. Društ. št. 34. Delegat Fr. Ka¬ stelic, Yukon, Pa. Poroča da dr. št. 34 lepo napreduje. V glavni odbor naj se voli delavske može .Ases¬ ment naj se ne poviša. Podpora in usmrtnina naj ostane pri starem. Društvo se ne strinja z združe¬ njem organizacij. Glasilo naj bi bil unijski list Proletarec. Izbolj¬ šanje pravil. Društ. št. 35. Del. Fr Justin, ki je kriv izvanredne konvencije. I Lorain, O. Društvo leliVa'ostane Glasilo naj ostane Glas Naroda, j pri tem kot je sedaj v pravilih, Zveza naj bode na starem stališču, j Društ. št. 36. Del Phone-Zenith 934 RIGHT-CUT (gcaiiMaiM© M. Danculovich & r 529 West Mich. St. H DUl \ Svoji k svojin,; Ako hočeš dober tobak za čikanje, kupi “Rlght- Cut” - 5 centov. Zlat ie ta pregovor, a malo se spolnuje Ml h izvršiti, ic se pri nas obrnete. Kupite pri h ° Setn< > Da t Izvrstne pijače. V vsem vam hočemo poslrJP' Sii i (a Kadar pridete v Duluth, obiščite »n sen*- vas Storiti i« takrat bodete sami rekli, držimo^ Pr,ža ilc/j,j* s v o j i k s v o n' . SVOJTK S vojimTIbb/—" “RIGHT CUT” je nov tobak, katerega cikajo danes mo¬ žje, ker je boljši kot stari. Za ta tobak rabijo se le zdravi, sočnati listi, ki dajo bogat in prijeten tobačni okus. In ta okus se drži delj kot pri starem tobaku, ki ni pre¬ pariran na ta način nalašč za čikanje, kot jt “RIGHT CUT”. Zato tudi “RIGHT CUT” delj trpi in škatljica, ki stane 5 centov, zaleže več kot starega tobaka za 10 centov. Kupite torej enkrat za poskušnjo. Vprašajte Vašega trgovca po njem še danes. Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka vam jamčimo. WEYMAN-BRUTON CO. Miners National B< EVELETH, MINN. w «1» Vi? Kapital, preostanek in delnlšk odgovornost $ 74 . 000.00 » « a denar in prodajamo parobrr na vse strani sveta, Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. Meško delo. Kam pripelje na rodna brezbrižnost, kaže sledeči dopis, ki ga je priobčil “Grazer Tagblatt” dne 15. marca 1913. št. 78: “Nov nemški kraj na Spod¬ njem Štajerskem’’ obeta postati Pragersko, ki se je razvilo iz ne¬ znatne naselbine v cvetoči kraj in katero, kakor vse kaže, postane v doglednem času mesto. Ta srečni razvoj je pripisati okoliščini, da je Pragersko važno železniško križišče južne železnice. Od tukaj pelje železnica tndi čez Ptuj na Ogersko. Zavoljo tega se je nasta¬ nilo tam mnogo železniškega osob ja s svojimi družinami, katerim so sledili nemški obrtniki in trgovci. Večji del tega dela je izvedlo druš tvo “Suidmark”, ki je v pravem času opazilo veliko narodno važ¬ nost tega kraja ter nakupilo tudi večji kompleks stavbenega zem¬ ljišča, ki je prihranjeno seveda sa¬ mo za nemške naseljence. Na Pra¬ gerskem se zelo veliko zida, ker se je gradila tam nova Rosegger scliule, in zavoljo tega se veliko železniških rodbin stalno nastani tam. Zavoljo izvrstne lege v sre¬ di gospodarsko bogatega ozemlja je kraj jako prikladen za indu¬ strijska in trgovska podjetja. Na¬ tančne informacije daje radovo- ljno društvo “Suidmark” itd. — Omeniti še hočemo, da je dal ‘ ‘ Schiilverein ’ ’ v preteklem letu za Pragersko največjo svoto na vsem jugoslovanskem ozemlju, namreč 35.000 kron. — Vrgli so se z vso močjo na ta kraj in sko¬ raj ni dvoma da bodo tudi closeg- gli svoj namen. Kako je moglo pri ti tako daleč? Stara, pesem. Pa¬ metno slovensko ljudstvo, tako imenuje slovenske mevže Grazer Tagblatt”, se ni brigalo nič, ob¬ čevalo je z nemškimi uradniki nemški, dopisovalo je z železniš¬ kimi upravami nemški in tako omogočila obstanek nemškim -urad nikom na slovenskem ozemlju. Žalost in težava blaži človeka, ako isto mirno in potrpežljivo pre¬ naša, ne z nepremislekom, temveč z močjo svojega duha. Ari stotell. Vsaka stvar je odvisna od volje in energije. Disraeli. Želodčne bolezni. Vsi zdravniki pravijo, da večina bolnikov ima že - lodene bolezni. Ne pusti - te, da vam želodec zboli ter pripravi pot za bolj resne bolezni, rabite PROMET V ČRNOGORSKIH LUKAH. Severov SLOVANSKA BANKA PETERBURGU. Čitanje častitk. Gilbert, Minn. MayC. W. Sitar, 6006 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Balkanci zmagujejo! Združenje bodi vam geslo! Matija Pogorelc, na potovanju. Pittsburg, Pa Convention S. D. P. Z. Jakob Rupert So, Fork, Pa. Pri društvu št. 36 vlada lepa sloga. Glasilo naj po¬ stane kak unijski list. Kdor je za¬ krivil prepir pri S.D.P.Z. naj se po pravilih kaznuje. Društ. 38. Del. Fr. Guna. Bridge J port, O. Poroča, da želi društvo May-6 j natančen pregled Zvezinih raču¬ nov. Sejni zapisnik konvencije naj Cleveland, Ohio. | se da sproti tiskati v najbljižjo Združeni sobratje. V procvit tiskarno. Predsednik in blagajnik naroda in Zveze naj se združijo j morata stroške povrniti, ki sta jih vaše moči, in sad bo tisočem. Naj 1 vzela za pregled zveznih knjig. Iz Peterburga se poroča listom: Pravila “Slovanske banke”, ki jo je vstanovila “Družba Slovanske Vzajemnosti”, so bila potrjena. Glavni sedež banki bo v Peter: burgu. Filijalke se bodo otvorile v Moskvi, Varšavi, Odesi, Pragi, So- Lji, Belgradu, Cetinju, Solunu, Varni itd. Banka ima utrditi, fi¬ nančne in trgovske odnošaje Ru¬ sije k balkanskim državam in za- padnim Slovanom, ima biti sre - dišče slovanskega obrtnega in tr - govinskega življa ter prevzeti vlo¬ go posredovalca med slovanskimi trgi in narodnim kapitalom. Želodčni Grenčec (Severa‘s Stomach Bitters) ter se vzdržujte zdravega. Okrepi želodec ter uredi prebavo. Povrne vam tudi zdravo slast. Cena $1.00. Celokupni zunanji promet Črne- gre je v normalnih časih znašal 10 milijonov kron a leto; tri četrtine odpadejo na uvoz (iz Avstro-Ogr- ske in Italije), izvoz znaša le eno četrtinko. Izvaža se olje, živina, volna, konji, nekaj tobaka in su¬ hih rib. V črnogorskih pristani ščih v Baru in Ulcinju se vstav - ljajo edino le parniki avstrijskega !Lloyda, Ungaro-Croate in društva j “Pulj”, drugih parnikov prihaja na leto le kakih deset do dvanajst | in nekaj več jadrnic. Leta 1911 je i prišel v Bar le en nemški parnik. Ostali promet med Nemčijo in Čr- nogoro oskrbujejo parniki dru - štvo “Pulj”. Bar ima šele od leta 1909 za silo urejeno pristanišče in je po 42 km dolgi železniški progi zvezan z Virparzarom. V Ulcinju, ki je od Bara oddaljen 22 km, ni skoro nobenega prometa in ni do¬ sti več kakor navadna ribiška vas. Črnogorsko trgovsko brodovje šteje danes vsega skupaj 86 jadr¬ nic, ki nosijo 3700 ton. STENOGRAFINJA PRIČA ZOPER UČITELJA HEETER. FL0U THE ETfcffNAL i? VPRAŠANJE MOKE Jamčena, da je iz jare pšenice. Spomiii na kal v =-j uspeh s kruhom, bisketom ali kekom, mora imeti detel mo* Duluth Universal (Najboljša moka za kruh) je veliko vprašanje za gospodinjo. Katera hoče o#- DULUTH UNIVERSAL MLINARSKA MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE Revmatizem nevralgija, odrge, otekli¬ ne, bolečine hromosti, o - tekle zleze, okoreli sklepi in mišice, pokostnica, kr¬ či, bolečine v hrbtu, prsih in bokih rabijo kako zdra vilo za vnanjo rabo. Severovo Gothardsko olje (Severa’s St. Gothard Oil) se priporoča za zdravlje - nje gorenjih in njim po - dobnih neprilik. Cena 50 centov. V vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vze¬ mite drugih. Ako jih Vaš le¬ karnar nima, jih lahko naro- .. čite od nas. Pittsburg, Pa., 17. maja, Steno- grafinja, ki je bila vslužbena pri šolskem nadzorniku ITeeter v Pittsburg, Pa., se je izrekla 4 sodniji kot priča, da je bila -pri¬ morana izstopiti iz službe Ileeter- ja, ker je bilo inšpektorjevo ve¬ denje napram nji“ preveč znan- sko in prijateljsko.” Heeter, kakor smo že poročali, je bil obdolžen po njegovi mladi vslužbenki ali dekli dveh hudo¬ delstev, a je bil pred sodnijo oproščen. Šolski otroci so vsled tega boj¬ kotirali šole, in so paradirali p 0 mestu z banderi z napisom “Daj¬ te Heeter ju brco.” a B l First National Baf EVELETH, MINN. Najslarejša narodna banka na IVlesa^ KAPITAL IN PREOSTA^ $ 122 - 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po naj' 1 * Parobrodni listi za vse Plačamo obresli po 3 od ijicfl Mit® fOlb |>h< .hfldk p P okž ■ j$i' A. -ds* tv0 i vknj ize sa- ^ va v 4 oJstopo® Lini!« P« I mjo č« sa 11 hirala f ka%J tični vi* ick-ova da frdsmi, odarstvoi (uprave, S ( MlO.00™ , 1911 $219, *flee Hem 1 kvarilo. f •plačal ! jj ž njinA tefcino D ,] j , :;ae Puške Padla ' K 'difije.' '“d je v't 4 ie z di: ^ bandit 'V ° st ■fc 'foterle -V’ «mk • kJ g02f l, sl, ! t V0 OD TU hud ■ok SO m W. F. Severa Co. C e; DAR RA Pl DS. IOWA DOKTOR FRIEDMAN NA ZATOŽNI KLOPI. New York, 14. maja. Nemški zdravnik Dr. Friedman, ki je iz¬ našel serum zoper jetiko, je tožen za $1000,000. — Toži ga njegov prejšni tajnik Dr. Šturm za ‘com mmission” za posredovanje kup¬ čije z Eisner-jem, kateri je kupil od Friedmann-a zdravilo. Dr. Friedmann se izgovarja, da je pridobil Dr. Sturm toliko taj nosti njegove iznajdbe, da ni opra vičen do nobenega “eommission” tem manj ker je bil pri njem vs- lužben in plačan za delo. POZOR ROJAKI! Sledeče tri pijače so pristne, imP°^ ir « s ( ju » grenko vino, ki je prirejeno za človeško Kr r Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec „ lBh Llie BH'«;" f :- S? A. Horwa*ovO R 6 AT / Katere prodaja samo na debelo A- ln^ a POZOR SLOVENSKI GOSTI Shranite ta moj naslov in pišite po ki ^ w»uouuc VtX XllUJ naoiu* “* r- c' korist. — Ako k naročilom P rll ° z,t 5 vožne - AKO K ndiutlivn. V 1 p-asa vu popusta, ker prihranim s tem zamudo 0< j a jarp ter 1 tr ^ 'vet pi lili dllllil o tvui t • • o se podam na pot, da obiščem rojake it v . tn0 1,1 1 to si lahko prihranite sko naročite imate od tega sami dobiček. dnvenska fi VL r--' Moja tvrdka je prva in edina prodaj J importira žganje naravnost s Kranjs . a gei> !1 T nimam toliko stroškov z drago pl ac ' ^ - “ A. HORWAT, _ s ol P) ^32*' di gi iii f JS h L % ,Po ‘Jo 4 v’ te Pi s e