■ ir- Cijena n prodaji 1 K 60 lil Nai Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godiinja pretplata * .... K 72r—
Polugodišnja	• 36*—
Četvrtgodišnja .......	,18* —
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
■■n— IJeHR y n podaja 1 K 50 ^iu. == Ham l'.tac Rsjiasa co^hhhbo csaKor verapTRa. l'oAamma npeiiuiaTa ...... K 72
IIojijroAHiujba . • • • v. « . .	„36
HeTBpTroAHiuiba .......	»18
3a HHoaeacTBO aoAhth nomrapanj. Or.iaca no rrapH<})H.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta Štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ae priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno pankirane. Rokopise je poiiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in Krbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
VALDA (Ptui):
Kako se dela!
Ooopibe k »Uredbi o ustroju gospodinjskih ;
šol.«	|
V Uradnem listu št. 133 je izšla i »Uredba o ustrom eosnodiniskih šol.« Ker | sem član kuratoriia »Mladike« v Ptuiu. ki | vzdržuie vosoodruisko šolo zato si dovo-liuiem. da naoišem svoig mnenje o tel »Uredbi.«	!
Pozdravliam uredbo, daslravno vse-buie nekatere stvari, ki iih moramo do-biiati.
Med učne nredmete gosoodiniske šole (čl. 2) nikakor ne snada leoonisje. če se srreiemaio deklice ki so »dovršileU) nal-mani rvonolno osnovno šolo« (čl. 13). Tka- | nje tudi ne bo pripraven predmet za vse i kraie naše države!	^
Predn;sana starost (14 let) za goienke j (čl. 13) se mi zdi nrenizka. ker ie malo ’ deklic v tel starosti že snosobnih za vsa | dela. Mi ne soreismamo deklic nod 16 leti.
Kričeče na so določbe dede učiteli-slva in nadzorstva. Med kaznimi za uči- ■ telistvo (čl.32) se omenla izeuba plače od j petih dni do treh mesecev! In to kazen | izreka nadzornica za vosnodiniske šole i (čl. 33)! Avstniska učiteliska službena ! nravmatlka (zakon 28. 7. 1917) razlikuje | redovne kazni (mi bi rekli »svarila«):
LISTEK. j
v-	1
PR. ROJEC (Ljubljana):
Na delo!
i.
Izvaiania v podlistku »Vivos voco« mi sililo nerr> v roko. Nanisati hočem še laz neka! stavkov v podkrepitev. Pisec oodPstka mi ie dobro znan: nrivania nas ravne nameščence na iavno delo. Ima nrav. Kdor ie že toliko delal in še dela do-lev svoie stanovske službe za kulturo in snlošni nanredek slovenskega naroda, kolikor ravno on le popolnoma upravičen nas nrivaniati na delo. Sai smo mi lavni nameščenci vendar cvet slovenske inteligence in Če ne bomo mi budili naroda k j ranredku ter mu kazali z lastnim vzgledom noti v holišn bodočnost, kdo na nai bo n’egov pravi buditelj in voditeli?!
onomin in grato. kateri sme izreči uradni predstojnik. Težle na so disciplinarne kazni: ukor. izkliučen-ie od povišanja plače in od najrredovania. znižante plače (a ne popolna izguba!) uookoiitev In odpust. Tod teh kazni ne narekuie samovolja enega ed'nega predstoinika kakor v čl. 33 obravnavani »Uredbe .<. temveč edino le d sclolinarna komislia. Upamo, da bo uči-telisko Udruženie energično protestiralo proti takim srednieveškim določbam, da centralo v Beogradu enkrat za vselei mine ecželienie no takšni ali podobni službeni pragmatiki. Tudi splošna uradniška orga-nizaciia bi morala zavzeti stališče proti tem določbam.
Da se ministrstvu nalaga delokrog, katerega bi lahko onravliala ookraiinska instanca (višii šolski svet ie popolnoma izobčen) teea smo že vaieni. N. nr. čl. 37 določa, da učiteliice premešča minister za prosveto, kar ie sicer v protislovni s čl. 33. da šnlska nadzornica izreka kazen oreme-st:tve. Sunlent^za siednie šole premešča višii šolski svet v Liubliani in letos en teden nred začetkom šole še nismo -vedeli, katere nove sunlente dobbno na posamezne zavode. Kako bi bilo. če bi o tem odloča! minister? Definitivna imenovanja In nameščenia nai ostaneio centrali, začasna nremeščenia iz službenih ootreb na nat izvršuje nokraiinska instanca, da se poslovanje ne zavleče.
Mnogi bodo itgovariali:	»Ali ni do- |
voli da vestno onravliamo svoie službene j nnsle. In da s tem izoolniuiemo svoie sta- j novske dolžnosti? — Kdo more od nas zahtevati še kal več? Nihče!« — Da. res ic tako! Čast iim! Toda če bi bili od nek-dai vsi Slovenci vršili le svoio stanovsko dolžnost bi slovenskega naroda zdai že ne bilo več na svetu. Bil bi že ves ootui-čen. Oteli in v živlieniu so ga ohranili Le naši vrli kulturni ali duševni delavd. ki so vršili vestno in pošteno svote ooklične dolžnosti ter no vrhu — še nekaj več.
Simon Gregorčič ie bil tudi eden nai-vnetoiš:h narodnih boriteMev. Natančen in marlliv v svoii službi, le bil obenem pesnik. ki nam še iz groba kl:če:
»Ne samo kar veleva mu stan. kar more to mož ie storiti dolžan! Kakor ie on s temi besedami ooom-'nial in vznodbuial na kulturno narodno delo svote rolake. tak» ie delal tudi sam. Izvrševal
Ne bom dalie razoravlial o posameznih določbah, o katerih končno različni liudie moremo imeti različna mnenia. Ko sem »Uredbo« č tal. sem se samo vprašal: Ali v Beogradu sploh vedo, da imamo ml gosoodiniske šole v Liubliani, Mariboru. Ptuiu itd.? Zakai niso upoštevali ustroia. ki se le pri nas že kolikor toliko obnesel? — Sai ne zahtevamo, da mora minister ali niegov referent vse vedeti. Pa nat vpraša strokovnjake sai so mu vsi uradi na razpolago!
To ie zopet tipičen primer, kakšno ne sme biti izenačen ie in kakšne centralizacije si ne želimo. Zato oa. referenti, ki ste določeni za Beograd, ne čakalte. temveč icVtc na delo!_________________________
J. MLINAR (Zidani most):
Sodni vročevalci.
V štev 43. »Našega Glasa« se le nekdo spomnil revežev vseh revežev t. j. sodnih vročevalcev. Hvala! Toda bilo bi dobro, da se obrazloži tudi. kako pomagati tem siromakom, ki so danes po večini vojni invalidi.
Potreba je posvetiti jim večjo skrb s strani države in ljudstva sploh. Treba je da se zavzamejo zanje tisti, ki poznajo njih trpljenje in bedo. Jasno le. da z mesečnimi prejemki / 366 K ne morejo skrbeti niti za najborriejše hrano. Kje je vse ostalo?
I ie zvesto dolžnosti svetega stanu, ves svol | nzooložliivi prosti čas oa te voorablia! j za neumorno delovanie v ord naroda in domovine. Napisal ie več kniig pestmi, ki so pravi biseri slovenskega pesništva. Tudi drugi slovenski kulturni delavci so vvrševali svoie kulturno delo v prostem času izven svoiili službenih onravil. Zakai naš narod ie bil v Avstriii tako tnaihen. tako notlačen m ubožen. da ni mogel vzdrževati lastnih umetnikov, država oa te vsako slovensko kulturno delo rate zatirala nego oodnirala. Koliko ie slovenskih g!asben:kov skladateljev slikarlev. Vi so bili in so še dandanes v nrvi vrsti uradniki!
In vzemite v roko zgodovino slovenskega slovstva! Od Trubarja do danes nepregledna vrsta lavnih nameščencev ki so že delovali v smisju Gregorčičevega gesla! Adam Bohorič, ravnateli deželne tatinske šole v Liubliani m Juri Dalmatin.
Zlasti čevljev raztrgajo mnogo več ! nego drugi javni nameščenci. Sodni vro- j čevalec hodi po 6 ur in še dalje samo • na eno stran svojega okoliša. Svojo služ- j bo vrši dan za dnem; po hribih in gr- | movju išče potov in ljudi, katerim ima | vročiti sodne spise. Na mojem službenem j mestu vstaja vročevalec ob petih zjutraj , ter se vrača šele pozno zvečer, pona- ; vadi ne da bi bil zavžil ves dan kaj gor- ! kega. To se godi z malimi izjemami j skoraj vsak dan. Da taka služba ni itak i rahlemu zdravju, čevljem in obleki na ! korist, posebno v snegu in dežju, je pač j umljivo.
Vse to pa bi se dalo popolnoma eno- ; stavno rešiti na korist sodnih vročeval- j cev in mnogih dosedaj še nezaposlenih I invalidov ter države sploh.
Sodne vročevalce naj se popolnoma | odpravi. Vse sodne vročbe naj oprav- \ Ijajo občinski sluge, kar se ponekod že | vodi. Kar ie zelo nuineea. lahko vroče i sodni sluge. Ker pa imajo sedaj občine povečini izgovor, da ne morejo vzdrže- | vati stalnega občinskega sluge, naj jim pri tem pomaga država! Naredba, po \ kateri se morajo tudi občinski uradi pri i nameščanju svojih uslužbencev ozirati v prvi vrsti na invalide, že obstoji. Vsaka j občina ima dovolj invalidov, ki so za j službo obč. sluge sposobni in si žele j službe. Tem invalidom so znani vsi kraji domače občine ter povečini tudi liudje. i Zato bi jim bila dostava sodnih sni^v ! veliko lažja kot sodnemu vročevalcu, ki j ima po navadi vročevati po štirib - ” I več občinah. Ta niti v desetih letih ne 1 pozna vseh ljudi svojega okoliša. Tako se mu prav lahko zgodi, da vroči spis i v roke nenaslovljencu, ki se le iz rado- j vednosti, kaj je v spisu, izdaja za naslov- j Ijenca. Tudi bi obč. sluga, ki ima že i itak oskrbovati dostave političnih oblasti j ir. drugih državnih uradov, te snise lah- ■ ko spotoma vročal. Na ta na6:n bi se ne mučil, kakor se mora mučiti sodni vročevalec, ker bi lahko doma spal in . jedel ter bi ne raztrgal toliko čevljev in J obleke. Veliko trpljenja bi se na ta način ' prihranijo ljudem, ki se sedaj mučijo kot | sodni vročevalci.
Sedaj pa še plača!,V kolikor mi je iz lastne izkušnje kot bivšemu občinskemu tajniku znano, imajo občinski sluge mesečne plače 400 K in službeno obleko obuvalo ter prosto stanovanje v občinski hiši. Od uradnih in zasebnih oklicev ter z drugimi postranskimi dohodki zasluži
še 300 K. Država naj bi prispevala obč. slugi še prejemke, ki Jih sedaj izdaja sodnemu vročevalcu in slugam. Na ta način bi občinski sluga zasilno Izhajal kot moramo izhajati drugi. Ne mučilo bi se pa siromašnih sodnih vročevalcev kakor se jih dosedaj. Invalid dobiva vsak še svojo pokojnino, ki se, upajmo, kmalu tudi poviša. Na ta način bi se pomagalo mnogim invalidom do službe, dosedanjim sodnim vročevalcem pa do izboljšanja.
Ako bi država danes plačala sodnemu vročevalcu 1600 K mesečno, bo vročevalec v trgu ali mestu, kjer je usluž- j ben, komaj kot samec izhajal. Treba je j namreč vedeti, da potrebuje sodni vro- j čevalec letno najmanj 6 parov čevljev j in dve obleki, če hoče biti vsaj za silo | oblečen. Po predstoječem načrtu bi pri- i šlo tudi mnogo invalidov v službo, in j bi se državo razbremenilo dosti skrbi, j
Seveda bi bilo treba potem spraviti j vse dosedanje vročevalce dogovorno z j občinami v nove službe, sposobne pa imenovati vsaj za pomožne sodne sluge. I Vse to bi se zgodilo zelo lahko, ker je ; večina občin, ki sedaj še nimajo stalnega obč. sluga. Tako n. pr. opravlja pri tukajšnji trški občini označeno službo bo- ■ lehna stara žena, ki bi jo vsak čas rada j pustila.
Treba je pa hiteti, ker najprimernejši čas za to ureditev t. j. novo leto, bo tu. Čas pa je. četudi ne ravno po predstoječem načrtu, da se na vsak način hitro reši sodne vročevalce njih bednega stanja, v katerem životarijo.
A. A. (Ribnica):
Misel proletarca na predvečer pred volitvijo dne 28. nov.1920.
I e nekai ur še in — kroglice bodo padale ... A ne težke svinčenke! Pač na papirnate, maihne: polzele bodo iz stisniene nesti in nadale, padale druga za drueo la- ; hko neslišno. In bodo tudi oobiiale. podirale' Bodo li? Vidim iih v djihu. kako bodo stopali k skrinjicam z neoaločnimi obrazi, tiščeč v osineli desnici odločujočo kroglico. Še poslednji trenotek! Izrazi zadreg, prostodušni obrazi s pečatom suženistva na čelu: opazil na bodeš tudi posmešek okoli usten porogliiv zasmeh v očeh — in brezbrižne, udane obraze. Neverjetno kako človek rad pozabita neorlietnih do-godovščin in kako nerad — prijetnih.
magister filozofije kot jezikoslovca sta že v 16. veku storila dosti, dosti več kakor iima »veleva stan«. Dekan Janez Ludovlk Schdnleben. vikar Fr. Miha Paglovec in cela vrsta drugih mož ie tekom 17. veka neumorno delala za kulturo našega naroda. V prosvitlieni dobi 18. veka oa so naši duhovniki, učitelji profesorji, uradniki in celo kmetje tekmovali v delu za prosveto slovenskega liudstva.
In 19. vek!
Dr. Prešeren ie bil uradnik, odvetnik in pesrgk Slomšek duhovnik ip pisatelj. Rleiweis zdravnik in urednik. Vesel Koseski finančni uradnik in literat. Fr. Cegnar poštni uradnik in pesnik. Matija Valjavec profesor in pisateli-nesniK Luka Svetec uradnik, literat in politik. Fr. Lev- I tik. uradnik, jezikoslovec, pesnik in kri- i tik, Anton Janežič profesor, urednik in pi-sateli Fr. Rriavec profesor iji nisateli Jos. ! Jurčič uradnik in nisateli Jos. Stritar oto- I
fesor in oisateli-oesnik. kritik Jos. Ogri- | nec profesor in nisateli. Anton Koder pošt- | ni uradnik in nisateli. dr. Jakob Šket pr o- j fesor in nisateli Fran Levec Profesor in nisateli. Anton Aškerc, uradnik in pesnik, j Ivan Vrhovec Smion Rutar Fr. Orožen, dr. Fr Detela, losin Starč, Janez Trdina, j Fr. Lampe, Fr. Gestrin, A. Funtek, Miha ; Opeka, vsi profesorji in o:satelii... Ne | 1 bom navaial nainoveiših naših kulturnih. | ! in noktično-sociialnih delavcev: vsi vrše i i ooleg poklica še ogromno delo no naših j mestih, trgih in vaseh, v društvih, zavo- j d:h. uredništvih kot odborniki režiserji, igralci-diletantie. nevci. časnikarji pisate-li? itd. itd.
Kakšna bi bila naša kultura če bi bili tudi ti dieiaH: »Da le opravim dobro svoie' stanovske dolžnosti. — vse drugo meni nič mar!?«
A tako mora biti tudi v bodoče.
Vedno se Jih spominla: onih starih, dobrih časov! Bral sem pred nekai meseci uvodnik v »Slov. Narodu«.: napisal ga ie Kremen. Kako ea ie nam napisal prav iz srca: »Prišli btftlete še med nas. vi samozvanci! Prosili nas bodete nadaliniega poverienia zaupanja; tirjali ga bodete. A m 1 bodemo tiriali o d v a s računa! Kie. kako ste oralu kal ste selali? Kie >e sad vašega dela? Dve leti edinole zapravljate čas in denar! itd.« Tako .nekako se ie oglasil Kremenov: Jaz obtožujem.... Vrnili so se med nas Bivši samozvanci zahtevaio zdal za svoj trud in delo — zahvale in za nagrado nadalinie izvolitve. »Kaj smo vse že storili za vas: pogleite: draginiske doklade itd. In še oklevate? Ali ste sleoi. gluhi, bebci? O. vi nehvaležneži!« Vemo da gre zdai le za ustavo. Toda oo delih te moramo soditi! in slenci. glušci bebci odhajalo na volišče. da vas bodo sodili. Ali nai volilo oo svoii pameti, ali na srcu? Zato toliko neodločnosti ... Uradnik preživlja naihuišo duševno krizo. Tradicila in — nova doba, nov čas. Ne dvomim, da bodo okostenele navade zelo ovladovale: večii del bode pa sledil klicu srca. Srce nikdar ne vara. Ne mislim baš samo na Slovenilo če trdim: Razočaranie bo bržkone ogromno — in za vse. Za uradnika bode pa vzlic vseobče-mu razočaranju ostalo življenje isto: monotono bode, sivo. bedno.
«m—v*--./'vk'«»*.r,	-.TVrKrt rmnaamm ttrmrn II
JOŽEF ZAZUL.A (Maribor);
Kalkulator, kje si?
Jugoslavija ie podedovala upravno cosebnost. namreč naivečli okrai stare Av-s'riie lepi Maribor s 140 občinami. Ta uoravna posebnost na ie hkratu lasen vzgled naš;h davčnih razmer kaiti ves okrai olača okroglo 32.000 K čiste razre-dovine. toliko kolikor zaslužita dva sred-nievrstua delavca venem letu. Ta zaslužek dveh delavcev sta pripravljala dva uradnika več kakor tri mesece, nredno se ie vsotu pravilno norazdelila in ugotovila za vsakega izmed 6—7000 davkoplačevalcev. Ti davkoplačevalci bodo imeli zonet svoie noti in pisarije da bodo plačali letni zaslužek dveh delavcev, in urad sam ima in bo imel znatne stroške s tiskovinami. zaračuriievaniein in percepcijo, nredno se bo »velikanska« svota 32.000 K zgubila v državni blagaini in vknjižila na posameznike.
•■j-	1 ~ ju. - j	j-.j*'
Svetovna voina ie oprostila vse slovanske narode izpod t ujeva jarma. Tudi nam Slovencem se ie nasmejala zlata svoboda. Mislili smo. da nas ne more nihče več zasužniitl in domišliali smo si da ie že dovoli storieno za naše večno odreše-nie. Nekateri na so pozabili docela dolžnost1 do naroda in domovine ter so začeli misliti in delati le zase. S tem so dokazali svetli da niso rodoljubi, da ni zrel in kulturen ves naš narod, nego da imamo preveč slabičev ki so prehitro zamenjali svo-io domovinsko Hubezen s trebušno liu-beznilo. Vnričo takih oolavov so se naši narodni sovražniki ojunačili. Doživeli smo sramotne cnizode a sovražniki so nam izlahka odščipnili kar na dveh straneh ve-l;ke nokrarne naše naiznameniteiše domovine Tako so nam znova zasužnjili skoraj tretiino vsega slovenskega naroda. Ta grozna narodna nesreča nai bi vsai zdai hmodrila vse Slovence ter za vedno po-
Pa porečete: kat oa drusri davki: ali tl n:č ne veHaio? Pač! Na novo za okolico nrednisana naiemarina te oribližno enako visoka — tcrei zaslužek dveh delavcev: in zemliarina znaša okoli 192.000 kron. — kar znaša približno letni zaslužek oetnaistih delavcev srednie vrste.
Te številke, katere ie stara Avstdia pridno sknvala ood olaščem naistrožie uiadne tainosti. smo razelasili v sološno ! znanie tistim liudem. ki s oeresom in le- i zikom oznanjalo evaneelii ogromnih dav- | kov.
V Mariboru naivečiem okralu bivše j Avstriie. znašaio realni davki zaslužek ; 2 + 2 + 15 = 19 delavcev srednje vrste i no drugih okraiih na še slabše. Številka 19 nam tore: pravi, da ie imenovani okra! ! clede realnih davkov upravno pasiven, ! ker taka enota, kakor ie 14 milijonska država vendar, ne more šteti med aktiva j zaslužka devetnaistih delavcev v svolem ! naivečiem okraiu!
Te številke oa nam daieio še drug nauk!
Prioravliaimo se na upravno poraz- s delitev vse države. Učeni in neučent liudie nisariio članke o razdelitvi oo nle- ’ menih, o predsednikih in guvernerjih o j preobilici uradništva in o tem. kako vso unravo izenačiti urediti cenele in odpraviti pisarniško obilonisie. Možje pogovorite se z našimi. 19 delavci: tl vam po- ' vedo!
Pa pustimo ironijo in ooveimo takoi: za pravilno uoravno porazdelitev liub-liene Juerslaviie niso merodaini ne pred- i sedrrki. ne guvernerii. ne uradniki, ne j uradne pisarije temveč gospodarsko in i zemlienisno razmerje dotičneea okraia ob unoštevanju. ali so davčni dohodki re- ' čeneva teritoriia tako veliki, da se sme | prištevati urad med davčno aktivne. Na samo ploskev ne smemo gledati! Mislimo si veliko oodietie sredi nerodovitnega sveta na ploskvi 5—6 km2. Na tem svetu ni poliedelcev. ne trgovcev temveč golo oodietie z velikim konsummm društvom, kier dobivam delavci potrebno. Ploskev je tolika, da bi zadostovala za poseben okrai ali ga bomo ustanovili? Ne! Pod-ietie ima eno samo stranko (sebe), torei I enega samega davkoplačevalca in ta | more opraviti svove uradne posle tudi v i sosednjem naisibo tudi 30 km oddalie- ! nem madišču.
Porečete, da so taki kraji redki. Niso redki edino v tem so izvzeti, da Imaio več strank, a vse ne dak) toliko dela. kolikor stane.uprava. Veliko imamo okraiev s 60 občinami, zopet veliko s 30. pa tudi take z lOimi: niih upravni stroški na so pogostokrat uprav nasprotni. Tudi imamo okraie kier ie »središče« ool ure od okraine meie. na drugo stran oa ie 5 do 6 ur hoda; zopet imamo okraie kier po-tuie občinstvo preko tuie zemlie. da pride v uradišče. ne da bi omenil Šumberak nri Metliki ali meio pri Štiiaku na Vipavskem. Vse to so ostanki onih časov, ko so se zlagala graščinska posestva v posamezne okraie. Danes ti obziri ne velia-io več!
Ako ie davčni okrai tako majhen da je po zgoranjem vzgledu pasiven, tedaj naredimo tako. kakor so naredili Pred-arlci ob Bodenskem iezeru: Feldkirch ie sodno uradišče. Bregenca politično in finančno Dornbirn na industriialno s trg. in obrt. zbornico. Tako ima vsa deželica vse in vsak krai nekai.
Pravilna določitev uradišča oa ie važna tudi iz političnih in prometnih ozirov: uradišče ob robu okraia ie živa nesmisel, ker podražuie potovanje in poslabšuje nadzorstvo. Kakor mora biti vojaška uprava na strategično važnih križiščih. tako mora biti civilna uprava v gospodarskih središčih, kier koristi in ie j priročna liudstvu. a hkratu sebi olajšuje upravne stroške. Nikakor pa ni prav, vse siliti le v en kraj. temveč ie treba porazdeliti tako in tia. kier dotični urad in in-š'itut naibolie ustrezata svoji nalogi. S tega stališča bo treba meje starih krono-vin in komitatov popolnoma razdeliti in uvesti nove gospodarsko - zemljepisne točke- ki pa bndo s finančnega stališča iudii aktivne. Dandanes imamo celo vrsto pasivnih uradišč, ki kriče, naj se jih odpravi!
Isio velia za državno mejo! Ob meji se te raztrgala gospodarska mreža: zato ie treba petlie zavezati s poštami, železnicami, avtomobili, mostovi in primerno trgovinsko podjetnostjo. Ljudstvo namreč nima ne tiste inteligence, ne ljubezni, da bi upoštevalo skupnost, temveč se briga le za svoie lokalne razmere.
K zgoranji opazki o upravni pasivnosti realnih davkov mi porečete: povišajmo iili in stvar bo v redu! Deloma imate prav. kajti 30.000 K razredovine za 140 občin
t>č:la da narod, ki mu ie več za lastni tre- i buli nego za blagor celokupne države, n! vreden svobode!
Dobili smo svoie visoke in srednie ter razne strokovne šole. imamo svoia gledališča velika podietia. založbe svoie pesnike nisatelie. slikarje, in druge umetnike. Kako bomo zananrei vzdrževali vse t? dragocene kulturne socijalne in gospodarske naprave in duševne delavce? Sa? sc ie naša domovina naenkrat tako skrčila in ie nas Slovencev ostalo tako bore malo v svobodni lastni državi! Svoiih kniig in časopisov ne bomo mogli več svobodno pc.šiliati rojakom v drugo državo. Vsak Vniiževni založnik bo desetkrat premislil mu li kaže zaloditi to ali ono novo slovensko kniieo za peščico jugoslovanskih Slovencev. Brez književnosti na ni kulture in brez kulture ni naroda! Naša rešitev je torei le v zvezi velike države, v edinosti s Srbi in Hrvati!
Zato se moramo zdai vsi ostali Slovenci, posebno pa še javni nameščenci v Jugoslaviji s nodvoieno resnostio in mar-liivostio ooprneti lavnega dela. Delati moramo tudi v svoiem prostem času vsak no svoie za splošni narodni blagor da dvignemo odporno moč Slovencev ter da čim nrei rešimo zasužnjene brate in sestre. Prlpravliaimo se na čas ko preženemo tuie tlačitelie z naše zemlie! Storimo vse. da orinomoremo sebi in vsemu narodu zopet do ugleda in moči, ki so nam iu lajikomisclno zapravili nekateri brezvestneži v preveliki skrbi za svoi nenasitni trebuh! — Te besede so name-niene v prvi vrsti onim ki so bili nokli-cani in plačani, da bi utrjevali in zidali, a so le podirali! Nove volitve nas morajo rešhi teh škodliivcev ter nam prinesti na-rod.nih mož značainih. načel jeklenih ne-omamih.
ie manj kot bagatela; a izvzeti treba na-temarino. ki nai bi se zvišala le za udobna stanovanja in podobno: srednja in mala stanovanja se ne smejo podražiti, ker bi nam prinesla le draeinio. liki povišam« cen premoga in železniških tarifov. Torei; Edino rentabil teta finančnih uradov ie odločilna v porazdelitvi državne uprave!
I. L. (Llubliana);
Narobe svet*
Tekom svetovne volne je čutila avstrijska uprava potrebo, zvišati prejemke svojim nastavliencem. Zgodilo se le to naiorej na ta način, da so se priznali enkratni draginiski prispevki pozneie pa izplačevale mesečne draginiske doklade. Že tedai ie storila avstrijska uprava uso-deooim korak, da se ie začela nri orizna-vaniu teh prispevkov in teh doklad ozirali -~ spočetka boli prikrito in boiazlilvo. pozneie pa že boli očitno in pogumno — v prvi vrsti na rodbinske člane osebja ter ie razdelila uslužbence na več razredov, (samci, oženieni vdovci itd.)
Vpeljala ie na ta način allmentaciisko načelo, v olačevanie uslužbencev, ki ob-stoia v tem. da se nastavlienca ne olačule po kakovosti oo obsegu po odgovornosti njegovega no^avlianega dela. marveč po številu niegovih rodbinskih članov: čim večia rodbina, tem večia plača nri sicer morda enakem, največkrat oa mam vrednem delu. Namen te uredbe je bil prozoren in ie obstojal pač v tem da se zlasti v nižicm uradništva obstoieča nezadovoljnost z volno omer in nekako paralizira. Vzlic vtihotapljenemu alimentacii-skemu principu ie obstojal vendar še vedno hierarhični razloček med posameznimi čini ir oreiemki so bil: tako preračunani. — vsai začetkoma, da vobče celokupni dohodki pižiega činovnega razreda niso nresezali celokupnih dohodkov, višjega. — izvzemši morda kake nrav posebno izvanredne shičaie.
Ur. rava kraljevine Srbov'. Hi vatov in Slovencev se ie držala v svoiih dveh prvotnih naiedbah z dne 11*. IV. 1919, U. 1. p. 256 in 18. IX. 1919 U. 1. p. 443, tudi še avstrijske razooredbe z 8 razredi, v katere ie delila svoie državne (prečan-ske) uslužbence.
A že z naredbo z dne 16. XII. 1919, U. 1 p. .701. ie to razporedbo zapustita, ter uvedla oovišbo doklad po činovnih razredih in sicer v stonnievalnih odstotkih za nainižji razred naiveč (120%). za naivišii razred naimani (40 %). Posledica te famozne »regulacije« se ie takoi pokazala na ta način da le od tedai nanrei pre-iema! n. or. vratar deželnega sodišča več
* G. I. L. načenja načelno važno vprašanje, jci se bo moralo definitivno rešiti z novo službeno pragmatiko. Kakor v zadnji štev. k. M. Bregar, stoji g. I. L. na stališču, da je treba o našem uradniškem problemu In njega sanaciji temeljitega razmišljanja. Jasno je, da vse noge ne gredo v isti škorenj in vse glave ne pod isti klobulc. Otvarjamo torej debato sine ira et studio. Predmet, ki se tiče seveda šele bodočnosti, je resen, a razpravljati se da o njem že danes z raznih stališč. Prosimo torej, da se gg. tovariši javne diskusije udeležujejo stvarno in mirno, saj vec glav več ve, več oči več vidi. Iščimo pa vsi resnico in pravico! Ko se vrnejo redne razmer* v državi, moramo priti tudi v uradniškem vprašanju do reda. A pripravljati se moramo na ta red že sedaj.	Op. ured.
olače. nepo sodni nadsvetnik. deželna- ; vla.tni kan<.el!st več. nesro okrajni elavar itd. itd
Da ve v stvar? nekai ne ulema, le slutil nao zakonodajalec a prion sam. ker ! ie nanrav-'l nekak vozel v členu 2. te na- ; redbe. rekoč da uslužbenci z manišrru rednimi plačami ne smelo dobivati več orelemkav. neeo uslužbenci z večjimi ' rednimi rlačami. ki imak) enako število | rodbinskih članov. Ta vozel pa v tej obli- I ki seveda ni mogel imeti zaželjenega j učinka in ni mogel zabraniti, da so za- ; čeli izeiniati razločki med činovnunl raz- j redi. ker ie bil ta razloček z zeorai citiranima prvotnima uredbama, katerima j ie manikal ta vozel. - lakorekoč že iz- j brisan.
(Dalie prihodniič.) |
Vestnik.
Pozor. Ponovno prosimo vse c. zg. naročnike, j id so se preselili iz Koroške, da nam nemudoma naznanijo svoja nova bivališča, da jim moremo tist. redno pošiljati.
Sodnim poduradnikom in slugam v vednost.
Deželna vlada v Lmbijani je dovolila z dne 9. novombra 1920, štev. 11.519/ptreds., društvo »Sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo« v Ljubljani. Ustanovni občni zbor se vrši dne 5. decembra 1.920 ob 14 in pol uri v sodnem poslopju v sobi štev. 19. Rešila se bodo tudi druga važna stanovska vprašanja; radi tega naj se g. tovariši iz Slovenije občnega zbora v obilnem številu udeleže. Vpisnina znaša 7 K tn članarina mesečno 3 K. Začasni odbor.
Užituinski uslužbenci so najvefiji reveži v državi SHS. Živijo od samih obljub raznih predpostavljenih. Kot dokaz naj služi dejstvo: 1. da dobivajo plačo mesečno za nazaij in 2. da dobivajo nad 100 % manj, kakor navadni državni sluga. Zatorej prosim v imenu vseh užitninskiti uslužbencev fin. delegacijo, narodne poslance, socijalno skrbstvo in sploh vsa človeška srca, pomagajte nam, usmilite se nas, naših žen in naših nedolžnih, lačnih otroki Merodajni krogi! V čem smo se pregrešili, da nas zapostavljate pod navadne sluge?! Kaj so Vam napravile naše žene, da jih mučite z lakoto? Kaj so zakrivili naši nedolžni otroci, da jim ne privoščite kruha? To je trpinčenje ljudi in nedolžnih otrok! Prosimo vse merodajne kroge, da nam priskočijo na pomoč; apeliramo na vsa dobra srca, da nam po možnosti pomagajo v obupnem stanju. Doline, pokrite nas, gore, padite na naši — Užitninsk! uslužbenec v obupu.
Pragmatiziranje nepragmatičnega poštnega uraduištva. Na odločno in solidarno zahtevo poštnih organizacij se je ministrstvo vendar odločilo, da popravi krivico, ki se je godila ne-pragmatičnemu poštnemu uradništvu naprani uradništvu drugih resortov z isto in celo manjšo predizobrazbo. Z odlokom z dne 29. novembra 1920, štev. 32.591 ministrstva pošte lin brzojava se tma takoj izvesti pragmatizacija nepragmatič nega poštnega uradništva na podlagi § 52. službene pragmatike iz' 1.1914. in uvrstiti v skupino D državnih uradnikov. Osnutek pragmatizacije razpošljenio vsem uradom. — Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiskovni sklad. O. Joža Šterbenc, davč. pripravnik v Gor. Radgoni poslal nam je za tiskovni sklad svoto 159 K, nabrano pri različnih prilikah; uradništvo v Kozjem pa nam je nakazalo svot.)
136 K, nabrano po ‘/a ob priliki veselega večera, po 7S Pa potom nabiranja prispevkov za tiskovni sklad. Vsem nabiralcem in darovalcem srčna hvala!	Uprava.
Zahvala. Podpisani se tem potom najlskre-neje zaihvaijujem vsem cenj. stanovskim tovarišem v Celju, Ljubljani in Mariboru, ki so ml v moji in moje družine dolgotrajni bolezni izkazali na katerikoli način svojo pomoč in jim kličem: »Bog povrni!« — V Celju, 18. novembra 1920. — Fran Jelen, stražnik in t. č. predsednik društva drž. varu. straže itd. za podružnico v Celju.
Ministar Kukovec ! pragmatika D i-znajemo, da je ministar za socijalno skrb g. dr. Kukovec povjerio načelniku u svojem ministarstvu g. Petroviču, da konačno redigira osnovu pragmatike, koja se ie nedavno raspravila u komisiji za izradbu pragmatike. Prema tomu se čini, da g. ministar Kukovec došao ie do uvjerenja, da se ne može dalje odlagati pitanje pragmatike, koju treba u najkraće vrijeme u život provesti. Nu pri tom će sitnimo opet naići na orotivštine kod onih ministara, koji zabacuju kvalificiranje činovnika. To će biti opet dokazom, da nismo samo geografski susjedi Arbanasa, već da smo i u pitanju pragmatike odijeljeni od kulturne Evrope.
Za naše male. V knjlgotržnid Kleinmajr St Bamberg v Ljubljani ]e Izšla mladinska igra v 3 dejanjih »Tončkove sanje na Miklavžev večer«, ki jo je spisal sotrudnik naših stanovskih organizacij g. Fr. Rojec. Lično vezana knjiga ima 128 strani, 10 podob in stane 20 K. To je prva slovenska Igra s podobami in bo jako prikladna za Miklavževo in božično darilo slovenski mladink Zato jo toplo priporočamo v nakup.
Prečitajte v svojo korist
Vzfljemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takoišnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 5V« "/„, na osebni kredit po 6°0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po 40/®.
vsakovrstno I a$o, oblko 18~3
PilisSs- ililliuil =rscrt
Tovarna JOS. REICH
Poljanski easip i.LJUBLJANA* Podružnica Selenbnrgova nlica 3.
Podružnice: MARIBOR - NOVO MESTO.
m Modni salon
mm
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorsk	1-
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klO-buKov, Žepič In slamnikov za dame in deklice.
Popravila totno In	Žalni klobuki ved-
ceno.	no v zalogi.
m
m

te
M P/
iESSl!

Anton Černe
/> 3R avEUR

U«M*


1
n.
Ovot°'
ta
Izdaja; Osrednja Zveza lavnih nameščencev in unokoiencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Daeha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubijam.