Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 36.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	3. septembra 1922.Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
600 ...
Šesto pa ešče več lepih naših slovenskih fantov je odišlo lani na Vogrsko, gda bi mogli nastopiti svojo vojaško slüžbo v jugoslovenskoj vojski. Šesto dečkov je tam püstilo lepo, od osloboditeljske bojne krvavo jugoslovensko zastavo, pa je svojo „Bog nam tak pomagaj“ — prisego doljdjalo na rdečo-belo-zeleno zastavo.
Ta številka se je ešče samo povekšala s tem, da so se ništerni na dopust domo prihajajoči mladeniči več nej vrnoli h kádri, nego so sledili tiste, šteri sploh ne so nastopil! kadérsko slüžbo. Stojimo pred ednim jako žalostnim, pravli bi sramotnim dohodkom, šteroga korenje notri sega v današnjo našo upravo i sploh v današnje drüštvene i verstvene razmere, štere vladajo v Prekmurji.
Se zna, da večina naših lepih Sinov ne je moglo v prepričanji zapüstiti Jugoslavijo, da v sosednoj državi nega vojaštva; pa tüji ne iz prepričanja, da sobni mad-žari, šterím > bi .Veleizdaja bila slüžiti v jugosl, vojski, ár vidimo, da so se tüdi iz takših vesnic odtegniti vojaške slüžbe, gde ne Čüješ vogrsko reč, gde so čisti Slovenci.
Drügi vzrok more biti.
Edno stoji. Tisti, Šteri so z oslobod-jenjom .slovenski düh prinesli v to slovensko krajino, i so se trüdili, pa se ešče dnesdén trüdijo, da té novi düh na kem močnejši fundament postavijo, so v začetki pokvarili celo to nacijonalizirajoče delo. So v svojoj kratkovidnost!, i s svojim nas-talóga novoga položaja nerazumljivlm postopanjom takše drüštvene i gospodarske prilike stvorila da so ništerni resan mogli pobegnoti.
Upravni ferorizem, Šteri v vsem i vskšem, ka samo opominja na Prejšnji vogrski režim, vidi svojega neprijatelje, pa ga skuša popolnoma uničiti. Tem hüjše je bilo to za tiste, šteri so ne bili zmožni slovenskoga jezika, a državljani so naše kraljevine. Pomislimo se zdaj v položaj ednoga takšega, Šteri je mogao k »očákom iti, ne ve slovenski, doma je vido brez-granični šovinizem upravnih činitelov, se je prestrašo od soldaštva, med takšimi prilikami na njega ne čaka bodočnost v Jugoslaviji, obvüpao je, ,da bi se prilike gda pobogšao i je odišao prek meje.
Te šovinizem, to gledao je na Prekmurce s posebnim! očalami ešče dnesdén cvete.
Drügi velki vzrok je pitanje krűha.
V Prekmurji jestejo velke drüžine,, štere nemrejo svoje člane prehraniti z male zemlje, štera je njihova last. Trbej si poiskati drügi zaslüžek. Ali gde ? V Prekmurji nemre svoj Živinski temelj postaviti, more si ga postaviti drügod, či na vogrsko idejo tej mladeniči i si tam kaj zaslüžijo, nemrejo tisto domo spraviti, či pa tam kaj küpijo za menje vreden madžarski penez i Ščejo prekspraviti, na
granici je zgrabijo graničarje i je štrof a jo kak Švercare. “
Pitanje krűha igra pri dezerterjih skoro glavno reč. Na priliko med dezertermi je bio eden, šteri v slüžbi bio pri davčnom uradi. Torej državni slüžbenik, šteri je redno dobo svojo plačo, pa je mirno živo. Mogao bi iti k vojakom, a on je odskočo. Tam na pitanje zakaj je to napravo, seje etak izrazo: glejta gospod, jaz sam mladi človek, rojen Sobočance; s težkim trüdom sam dobo slüžbo pri davčnom uradi, gde — čiglih da imam šole ba maturo — sam skoro najzadnjejši bio. Ešče uradni sluga je več bio kak jaz - domačin. Zdaj bi mogao iti k soldakom, Se zna, da bi to slüžbo zgübo, gda bi pa nazaj prišao, bi se mogao palik moliti za vsakdanje krűh, i gvüšnó da slüžbo ne' bi dobo, ar sam Prekmurec i imam šole.
To so vse Žalostne socijalne razmere, štere bi že ‘trbelo ednok Odpraviti iz Prekmurja.
Velko upravno napako pa je naredilo okrajno glavarstvo v M. Soboti, štero se je ne potrüdilo, da bi zablodnjene Slovenske sini po Čedno) taktiki nazaj v domovino spravilo. Edino na sprotoletje, gda so se mejniki postavljali, v slabo štili-ziranom razglasi .Prebivalstvu Prekmurja" — v madžarščini in prekmurščini, je posküsi lo jih nazaj spraviti. Z praznimi že stokrat zmlačenimi frazami je Štelo popraviti tisto, ka je samo zakrivio. Kesno je biIo. Praznim rečam níšče ne verje, pretnja pa, štera se je vlekla v tistom razglasi kak Črna nit, je jih samo postrašila do povratka. Ešče vekša hiba je pa bila, ka gda se je spravlao amnestijski zakon, v Soboti se za naše lepe . sinove nišče ne geno. To je takša upravna napaka, ka Se ne da oprostiti. Zdaj daleč od svoje rojstne grüde, v tmično]’ tüjini, j vekivečno]* nesi-gurnosti i žalosti životarijo naši sinovi, šteri ne vejo ka njim prinese bodočnost.
Vse to pa ne bi trbelo. S čednim i za Prekmurje umestnim postopanjom, s pravov socijal-politikov bi se to vse dalo preprečiti, a ne samo preprečiti, nego bi se izvršilo, da bi vsi prekmurski fantje trdo i zvestno stali pod jugoslovenskov zastavov, i bi se pod tov lepov zastavov kak z ednoga grla začala pesem: „Lepa naša domovina",,.. Ali tű trbej lüdij, ki do na svojem mesti 1
Delavni dogovor.
Sklenjeni med državnoga imanja „Belje“ i stanovnikov Bodonci, Poznanovci i Vadarci podpisanoga dneva z nastopnimi pogojami:
1. Podpisani delavci se obvežejo, da stopijo na gori navedene državno imanje ,.Belje" kak letni polski delavci i to za čas od 20. aprila 1921 vse do svršetká polskih del t. j. do branja cukrane repe i branje kukurce.
2. Delavci so dužni v celom gori navedenom časi po veljenji poslodavca zvršavati vse zemljoradničke posle v popisano m časi kak i drügi stálni delavci celoga državnoga imanja „Belje." Delo se more točno i dobro opravlati.
3. Delavci dobijo mesečno v gotovini I. ki. 500 kron, II. ki. 400 kron.
4. Na vsakših 25 do 30 delavcov pride edna küharica, štero plača državno imanje „Belje.“
5. Mesečna plača de se plačüvala vsakši mesec slednjega, samo prvi mesec ostane kak jamstvo vse do svnšstka vseh poslov t. j. dokeč se delavci ne vrnejo domo.
6. Državno imanje »Belje** kak pos-lodavec, davle na ime hrane delavcom, med nje spada tüdi küharica, na celi dogovreni čas za vsakšega delavca mesečno:
Krüšno melo 18 kg, belo melo 7 kg, kukurično melo 10 kg, krumpičov 6 kg, graja 2 kg, mesa 2 kg, masti ali slanine 2 kg, žájfe 1 kg, lüka Ve kg, vrnja Ve litra, 1 kg, soli, i V* kg, paprike.
Za kühanje potrebno posodo kak tüdi drva dá državno imánje ..Belje."
Vso primleno posodo dužni so delavci pri dovršenji dela nazaj dati.
7. Potne stroške: železnico ta i nazaj, plača državno imanje ,,Belje. “ Zvün toga državno imanje plača delavcom za nošenja svojih stvari do Železnice po osebi 60 koron.
8. Za delavce primlejo se samo Čisto zdravi i močni lüdje, poslodavec de je preglejüvač, nesposobne pošle domo.
9. Državno imanje „Belje“ kak poslodavec razdeli delavce po potrebi posla na distrike, gde de vsakši zapošlen.
10. Delavci v slučaji betega dobijo brezplačno doktora i vrastvo. Či beteg trpi duže kak 8 dni, zgübijo pravico do plače, a hrana njim ostane.
Dela se od izhoda do zapada sunca, s po-činkom pol vöre pred i pol vöre popodnevi.
Na ime akordnih poslov za vreme žetve dobi vsakši par 12 plügov.
Za vsakši plüg pšenice dobijo po 60 kg. zrnja. Za čas akordnih del se ne dobi plača, hrana njim ostane. Vodja delavcov Hakl Janoš v Bodonci, okraj M. Sobota se obveže, da prižene 300 (tri) sto delavcov. Med temi ²/³ moških in ¹/³ ženskih. Akordnih poslovi se morejo čisto opravljati, t. j. na kratko kositi, čisto vezati v snopove, i složiti v križe po 14 snopov.
Murska Sobota, dne 6. aprila 1922.
Za državno imanje „Belje“ upravnik: podpis nečitliv. — H akt Janoš vodja delavcov. Državna borza dela v M. Soboti, šef Kerec Franjo pis. III. ki.
To pogodbo smo dobili do rok in jo tüdi objavili. Iz nje je razvidno, kelko dobijo naši delavci na državnom imanji „Belje." Priobčili smo to zato, ar so se delavci pritoževali, da ne vejo, zakaj delajo i ka dobija za plače. Od štere strani se njim more godi teda krivica, nam ne znano.
2
NOVINE
3. septembra 1922.
Kaj se lehko dogodi vladnomi svetniki, či pride
v Dolnjo Lendavo.
Preminoli tjeden se je uradno müdio v D. Lendavi vladni svetnik Dr. Karol Dermastija. Po trüdapunom deli je večerjao v gostilni Deutsch, kje se nahajala trumica ljüdi, med šterimi je vodo glavno reč carinik »kapetan" Pirc. Govorio je medji-murskim kmetom, da kmet dela i delal da „nima Boga,“ ar süšava vse pobere. En kmet njemi odgovori: Za voljo vašega takšega guča naš Bog kaštiga. To pa samo tak mimogredé omenjamo. Anton Pirc samo ednok pozove mirno sedečega i trüdnoga svetnika Dr. DermaStijo, naj se legitimira, ar je sumljiv, se zna pred Pircom. Gospod doktor na to molčeč z enim drügim uradnikom zapüsti gostilno. Teda pa zleti za njim velikán Anton Pirc i njemi podrejeni carinik Košir. Pozvala sta g. vladnoga svetnika na cesti, da se naj legitimira, ar je sumljiv. Na pitanje g. doktora: Sto ste pa ví, s kakšov pravicov zahtevale od mene, da se Vam morem legitimirati, sta obadva odgovorila, da sta detektiva. Gda sta ga pozvala, naj ide ž njima na carinarnico, njima je svetnik odgovoro, da je mogoče on še kaj več kak sta njiva dva. Na to Pirc: V kakšem rangi ste Vi? — To Vas nič ne briga — njemi je pravilno odgovoro svetnik Dr. Dermastija. Pirc: Jas sam podpredsednik Sokola, jas bom vas aretirao. Nato sta ga obkolila i Pirc je pozvao vojake, šteri so stražili pred vojaškov komandov, na pomoč. Vojaki Srbi, ki že najbrž dobro poznajo Slovenca Pirca i njegove navade, so ga ne šteli bogati. Na to sta Pirc in Košir aretirala svetnika i njega spremljajočega uradnika i odpeljala na vojaško komando, kje je Pirc pozvao slüžbo vršečega poročnika: Gospodinè poročnice, molim te, uzmi ovomu legitimacijo. Razumni mladi poročnik, ki tüdi najbrž pozna dobro Pirca: Nimam prava zahtevati legitimacijo.
Gospod svetnik je bio trüden i je šteo iti spat Vsled toga je reke: Jaz se prostovoljno legitimiram, nego tomi gospod} (Pirci) ne. Nato se je legitimirao prostovoljno g. poročniki, ki se je rahlo nasmejal i rešo gospoda svetnika pred vsegamogočni kapetanom Pircom. Kaj se je dalje godilo, od toga neščemo govoriti.
Gospod vladni svetnik so rekli: Hja če že z nami Slovenci take delajo tu v Prekmurju, kajti še morejo delati z domačini!
Mi smo že enkrat v enoj dosta hujšoj Pircovoj zadevi *sè skimávali na g.Hri-barja, pokrajinskoga namestnika, ali naš krič je bio v püščavi kričečega glas, še kak, smo zvedili, je to bilo g. Pirci dobro priporočilo. Zato ga tüdi dnes še enkrat priporočamo. Mi že dobro poznamo urádne preiskave. ZasliŠajo se krivci in njihovi dobri priatelji, ki zatajijo vse i potem je stvar rešena. To je mogoče samo pri nas v slobodnoj Jugoslaviji pod takšim neizmerno korruptnim réžimom. Zdaj so se g. Dr. Dermastija od toga preprečali z lastnimi očmi.	-
Eksminister Kukovec zopet v Dolnji Lendavi.
V gostilni Horvat v D. Lendavi je meo vodja demokratov Dr. Kukovec v krogi svojih zvestih, a cilo maloštevilnih pristašov — niti enoga domačina kmeta nema na svojoj strani — zaupni shod. Gda je zadnjikrat bio; v D. Lendavi, je koncentrirao vse „napredne sile“ i pozivao, naj se zdrüžijo vsi liberalni i slobodomiselni elementi. Zdaj pa je ubrao ravno nasprotne strüne, On šče depolitizirati vse politične stranke. To se pravi pri prihodnjih volitvah naj bi vse stranke se zdrüžile i pomagale voliti liberalne — demokratske követe, potem pa bi on zopet začao koncentrirati vse liberalne sile proti našemi poslanci i našoj stranki. G. dr. Kukovec dobro zna, da njemi i njegovoj stranki več nihče ne zavüpa i da bo demokratska stranka pri prihodnjih volitvah trgala jako kisilo grozdje. Njega i njegovo liberalno stranko ne bo volio nišče v Prekmurji — zvün par nedomačinov uradnikov, pa med
temi so ništernim že odprle oči razne bankirske afere i korupcije v liberalnoj stranki. G. Kukovec zapomnite si, Prekmurci nesmo tak lehkoverni, kak si predstavljate Vi i Vaši ništerni pristaši, da bi vam šli na led, mi mamo že svojo domačo krščansko kmečko stranko Slovensko Ljüdsko Stranko (SLS) i svojega poslanca, domačina, šteri je delao i se žrtvovao za nas že prle, kak ste Vi znali, če Prekmurje gde jeste na sveti.
Mi bodemo volili našega človeka naše domače stranke i on bode že delao potem z Vami, če te nam šteli kaj dobroga. V Prekmurji še ne dobroga terena za dem. stranko, zato bi trebalo zjediniti — po mnenji, g. Kukovca — vse stranke na gospodarskoj podlagi. Tem potom misli še dem. stranka rešiti sebi par mandatov s pomočjov drügi strank, a če ona posebej postavi samo svojo listo, bo gotovo propadla, cilo v Prekmurji, to je jasno, kak beli den. Tü niti kandidatov ne bo mogla postaviti. Kandidiral bo pač Anton Sok živinozdravnik, nego on na samostojnoj listi. Risum teneatis!
Uradna naznanila.
Na državnoj meščanskoj šoli (polgarski) v M. Soboti je vpisovanje učencov in učenk 12. in 13. septembra t. l. v dopoldanskih vürah v pisarni ravnateljstva. 14. septemb. je ob 8. vüri slüžba božja. 15. sept. ob 8 vüri pa se prične redni pouk. — Ravnateljstvo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Murska Sobota. V nedeljo dne 3. septembra 1922. vozi iz M. Sobote— Hodoš posebni vlak zavoljo Orlovskoga tabora. Vlak vozi te den ob ½6 vüri zjutraj iz M. Sobote i pride nazaj ob ½9 vüri zjutraj. Popoldne vozi vse udeležence tabora ob ½6 vüri zvečer iz M. Sobote nazaj proti Hodoši. Vsaki Prekmurec ima na te den biti navzoči pri manifestaciji zavoljo krščanske vere. Na kolodvori bode ljüdstvo slovesno sprejeto. Pridite vsi do zadnjega moža, žene, fanta i dekleta, da bomo mi pokazali, da mi ščemo našo krščansko vero obdržati i ne pogübljati. To je naša sveta dužnost, da se vsi te slavnosti vdeležimo. Hrana za ljüdstvo je preskrbljena po jako primernoj ceni. Tü bodete videli razne pevske zbore, ki bode vam popevali, dobre tamburaše, prvovrstne telovadce, Orle, Orlice i naraščaj, potem pa naše Orle Prekmurce v oblekah. Pridite točno vsi! Bog živi naše Prekmurske ljüdstvo!
Cerkvene vesti Beltinsko župnijo (faro) so dobili Vlč. g. Rudolf Vadovič, do zdajšnji plebanoš na Tišini. Čestitamo! Vlč. g. Henrik Posedl novomešnik so nameščeni za kateheta v D. Lendavo.
Stariše dijakov, ki hodijo v Soboti v gimnaziji Opominamo, da či ščejo svoje sinove za dühovnika, za doktora, za živinozdravnika, ali patekara včiti dati, te naj tam v začetki tretjega razreda povejo pri notripisanji, ka se njuv dečak more grčki včiti. Brezi grčkoga jezika v tej slüžbaj nikak, ali pa jako teško izhaja. Ki to tam ne povej, tisti de se samo fraricoščírio včio, pa bi sledkar prekesno v pamet vzeo, ka se je zmoto.
Smrt. Umrl je v Budapešti 16. augusta Aleksander Németh, negdašnji nadoficijal pri okrajnom sodišči v D. Lendavi. Pogreb je bio 20. augusta v Budapesti.
Vsi tisti invalidi, šteri še neso včlanjeni pri beltinskoj podružnici in šteri so že vpisani, naj si pridejo po članske knjižice.
Sv. Jožef pri Celji. Dühovnih vaj po angelskoj nedelji, na štere so naše prekmurske žene tak rade hodile, tüdi letos nede, ar je romarska hiša ešče vedno zasedena.
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše: Bejek Štefan, Krog.
Voditeo drüžbe nas pozdravo i naš potni voditeo se njemi za hvalo za prisrčen sprejem, potom smo si ogledali nep-reštete vrste sadja i šli na Kalimegdan toje Beog-rajska trdnjava, ki je ešče od svetovne bojne jako poškodovana, s trdnjave je tüdi jako lepi vzgled na park okoli trdnjave, na mesto Zemon, na tekoče vodine Donavo in Save, šterivi mesto obkrožüjeta zmnogobrojnimi parobrodi. Nato smo-šli dol s trdnjave v mesto in okoli dvanajste vöre poldne smo se s tramvajom odpeljali v Topčider.
Topčider je lepi park, (püngrad) Či sem si dobro Zapomni), n a južnozahodnoj strani Belgrada. Ima restaoracijo, pod štere drevjom so nam napravili slavnostni obed. Prišli so na obed štirje g. ministri, več g. poslancov, nekaj vojaški častnikov i vojakov, nekaj Srbski kmetov i nas Slovencov je bilo83. Pod obedom nam je igrala ciganska godba. Toje bila preci lepa i živa, Srbsko-SIovenska državna drüžba, samo da bi ešče bratje Horvati i Bolgari zraven bili, tebi se nam Vidla še popolnejša v narodnom oziri.
Pri cejlom obedi seje govorilo za povzdigo naše nove države Jugoslavije in kupice so vedno v prijetne Srbske-Slovenske pozdrave žvenketale, jn tüdi v pozdrave vsem onim bratom, ki neso bili tam, kak Srbski pregovor namreč pravi: brat svak je mio, koje vjere bio. Stem Srbi pravijo, ka oni vsakoga Slovena lübijo kakše koli vere je, gotovo tüdi evangeličance.
Samo eno smo preveč pogrešan na toj ime-
nitno] državnoj gostiji, ka je. namreč temel (fundament) vsakoj dobroj državi, da bi se govorilo in delalo za versko Vzgojo Jugoslovanske mladine, tebi bilo naše veselje dosta vekše in Popolnejše.
Po obedi smo si pa ogledali Topčidersko državno gospodárstvo, povedale se nam je, da ki smo nej bili na Ljubljanskom velikom senji, tisti zdaj lehko vidimo na državnoj njivi naj-novejši in zdajšnjega časa naj hasnovitejši, na dve brazdi bencinmotorni plüg v obrati, (v deli). Pa rejsan marov i njive vse je nekoliko na bregi, smo prišli na marov, poglednoli motor i plüg, šli gor na njivo, gde se je namenilo orati. Komaj smo bili gor in motor s plügom je že priropotao za nami. Nato smo ita pa nazaj šli za motornim plügom, oranje se nam je prav dopadnolo, plüg je šo prav globoko, brazde so pa bile široke, da sta vširjavi dve znesle za tri takše kak se orjejo z živinov. Naí nasprotnoj strani na njivi, se je pa pasla državna živina, te krave nam je tüdi vredno bilo ogledati, čiste, močne, šürke sive krave. Mladi Slovenec, ki je bio ravnatelj na tom posestvi, je bio tüdi v vojaškoj uniformi, ar je tisti den bio tam, .državni nadzornik. Ravnatelj je bio za istino blažena düša, vse nam je spo-kazao i rastolmačo, naslednje nas sprevodo do tramvaja in se tam. poslovo od nas, mi se pa na tramvaji odpeljali liezaj v Belgrad na banket, (slavnostna večerja) gde smo čüli več navdüšeni govorov i napitnic' na hasek in za povzdigo naše nove države. (Ka bolje škodi, kak hasni državi. Vr.) Prle pa kak smo šli spat, se nam je povedale, da zajtra ob šesti moremo biti Polovica nas pri Donavi, Polovica pa pri Savi, da sé odpeljamo notri v notranjost Srbije. Tak se je ena skupinaJ pelala dol po Donavi proti Smederovi, ena pa, k šteroj sem bio jaz prideljen,
dol po Savi v Obrrnovac.
Seli smo na lepe parobrode. Bilo je prav-lepo, Čisto, ne prevroče septembersko vremen i parnik nas je hitro vozo tam že po preci Širokoj Savi, bio je lepi topeo den. Sedeli smo zgoraj na krovi okoli po klopeh in se pagovarjali o vnogih stvarih včasi tüdi začeli politizérati, dokeč so voditelji naši vpamet vzeli in palik preprečili politizeranje. Meli smo sebov tüdi slovenskoga dühovnika. To so bili Dr. Lenart Da smo pretrcsavali i rcšavali vnoge vnoge sporne rečij, so naslednje te gospod vse teške zadeve nam mogli razlagati in rešavati. Bila je na parobrodi .tüdi gostilna. Eni so si privošči včasih malo dobre kaplice i po takšem prle kak smo računali, smo že bili pri bregi, gde smo šli dol s parobroda. Na bregi so nas že čakale vsakovrstne kočije i tüdi priprosta Srbska kolica (španiki).
Sposeli smo si na te vozove i tirali so nas najprle k ednoj preci velkoj parnoj žagi, tam. smo si ogledali obrat (delo) na tri stole, Či sam si dobro zapomno, edna je delala šest rezov na enkrat, drüga osem, tretja pa brš šesnajst. Po ogledi smo za par minut že palik bili vsi na vozovih in pelali smo se naprej. Se zdaj smo začeli spoznavati našo žalostno Usodo i Srbsko Čüdno i rodovitno lejpo polje. V celoj Sloveniji je bilo vse rdeče od süšave, v Prekmurji pa najhüjše, v Srbiji pa takša kukorca kak logovje, v knkorci pa takša trava, müč kak pri nas gosta i veluka pšenica. Či bi naše Prekmurske Slovenke takšo travo mele žeti, bi se one prav zado-volnejše, njihove krave pa prav srečne čütile, mleka bi ne bi manjkaio. Med takšimi i raznimi pogovori smo se pripelali v občino Obrenovac.
DaIe.
3. septembra 1922.
NOVINE
3
V Dolnjoj Lendavi se je že v drügom slučaji pojavo ogen pri pekarni. Ne davno smo pisali, da pri pekarni g. Bačka se je ožaro neki tram i bi lehko povzročo veliko nesrečo, či za časa nebi vzeli vpamet ljüdje. Dne 23. augusta v noči okoli 3. vöre nas je znova zbüdile) iz sna zvonenje, da je zopet ogenj in zdyj v drügoj pekariji g. Gönca. Baje so je vužgale v dimniki (rob) šteri je metal iz sebe perinje, kak celi plemen. Na dobro srečo se je kvara palik ne zgodilo nikšega, ar blüzi ne bilo nindri s slamov pokritoga poslopja. To je vse Opomin na manjarnost naše oblastvi. Dimnik je že dugo časa ne bio čiščeni. G. dimnikar si znajo samo dobro svojo plačo računati, a poslov pa ne opravljajo redno. Višek nesramnosti pa pride še zdaj. Naj g. dimn. majster odvrne od sebe odgovornost, je dao, nevemo prav ali on, ali g. gerent, razbobnjali po mesti na drügi den — na splošen smeh občinstva— da naj gospodarje poslopij ne čistijo sami svojih dimnikov, ar od toga izhaja vsa nesreča. Nevemo, kak si predstavlja to g. Majzel, dimnikarski majster, ali misli da bodo sami lastnik! čistili svoje dimnike, a on pa samo mastne plače vtikal v svoj žep ? Ne nam je pa znano tüdi za gospodarja, ki bi se sam vmešavao v njegovo Čisto meštrijo. Pa nega tüdi vzroka, zakaj 1 bi delao to, ar svojo plačo si on itak notri sterja. Delavec je vreden svojega zaslüžka, nego samo te, či svoje delo redno i zvestno Opravlja. Dimnike cilo pri pe-karnaj, kje se noč i den kűri, treba pogostejše čistiti, samo na te način se more preprečiti vekša nesreča
M. Sobota. V četrtek ponoči okoli Vil vöre je šteo vlomíti pri okni v pisarno SLS za Prekmurje neki neznani »Sokol,* ki je meo ešče znak há kaputi. Mislimo, da je mogao biti z nekše boljše familije, ar je meo gumijove pete na cipelaj. Ne za dosta, da so nam plakate, šteri so za voljo Orlovske veselice bili nabili po stenaj, vse' dolstrgali i na tla zlüčali, zdaj so ešče šteli vdreti v našo strankino pisarno pri g. Peterki, da bi se polastili i spokradnoli važne akte i dokumente. To pač kaže visiko kulturo te nèdisciplirane črede. Mi njim tem bolje Pokažimo, da si ne damo blatiti našega verskoga prepričanja od Sokolov, zato — ljüdje — vsi, kem več nas naj pride vküper na to krščansko manifestacijo. Strašili se pač ne damo od njih. Vsi na plan kak en mož l Prekmurje je naše i krščansko. To njim Pokažimo l Hvala Bogi, da število Orlov i kmečke zveze v M. Soboti vedno raste, šteri se zdignejo za náše vrlo i pošteno ljüdstvo; -
Na Kukovcovom zaupnom shodi v D. Lendavi se je oglaso k besedi tüdi živinozdravnik Anton Sok in držao sledeči govor: Gospod minister, tű v Lendavi v. gostilni pri „Kfoni“ je eno omizje, (stolna drüžba,) ki se je v zadnjem časi precej skrčilo: Gospod Minister Pitam vas, kak pride ta drüžba, ki je Slovenska, da govori z madjaroni Dr. Brünnerom vedno nemško! V tem hipi zafrkne gospoda živinozdravnika, neki pristaš doktor: Sok, zakaj gučite sakše bedarije? G. Sok je nato feagirao: Prosim, az sem gospod Sok. Jaz sem ne pristaš Kukovcove stranke, nego sam samostojnež. Pri prihodnjih volitvah bom kandidira!, (tla, da, v Lendavi bodete župan). Vsled toga incidenta je g. exminister prišao v velko zadrego i z rokov mahajoč omalovaževao živinozdravnikovo interpelacijo. G. exmínlstra je iz te zadrege rešo neki doktor, ki je začeo govoriti, da on nepozna nobene stranke, samo jugoslovane, [ka je pa Dr. Kukovci ne bilo prav. Nato je on gospod pozvao göspö predsednika demokratsko-liberalne lendavske stranke, da naj zapoje eno veselo, kaj pa je tüdi včinila. Gospod pa je intonirao: „Psl sö zalagali" itd. In tak je končana cela komedija. To je oficijelno. Potem se je nádal-javao še neofícijelni del in razne podóknice i kajenjeponočnoga mirü.Mislimo,dasog Dr. Kukovec ne bili, med njimi na tom neoficijelnom deli nego samo njihovi zvestni in redni lendavski pristaši.
70 let med Slovenci. Misijonarji pri Sv. Jožefi nad Celjem obslüžavajo letos na Male Meše den, dne 8. sept. Sedemdesetletnico kak so prišli k Sv. Jožefi. Pripelali so jih ta škof Slomšek. Dosta dobroga so včinoli v tom časi za čast božjo in zveličanje düš. Naše lüdstvo dobro pozna celjske misijonare. Dosta naših žen, deklet, dečkov in mož je že opravilo tam dühovne vaje. Ništerne naše prekmurske fare so bile tak srečne, da so gg. misijonarje v njih imeli sv. misijon. Želimo pa, da bi gg. misijonarje naskori prišli v naše lepo Prekmurje. Za Zidanje njuve hiše pri nas, se že duže' pobirajo milidári. Vrli Prekmurci, poskrbite se za to l
Dopis od Sv. Jürja. Da se v našoj države poslüša ljüdstvo i da se ljüdskim želam ugodi, mamo lepo példo pri nas. Našega g. školnika so ostavili od Jürja, ker so ne šli na svoje novo mesto. Mi smo ne püstili našega školnika nikam od nas, za to so pa bili tak dobri pa so tüdi ostali pri nas. Na mesto njij nam je višji šolski svet poslao vučitela, šteri je — Seveda
sokol — celoj fari v smeli, ravno tak tüdi našoj deci. Da smo toga nešteli meti, se razmi. Nego smo prosili že večkrat merodajne ljüdi, naj nam dajo za vučitela nazaj našega prejšnjega vučitela, šteri so itak v školi na stanovanji, ar so kanton A to je vse zaman, naše prošnje se neščo poslühnoti. Zdaj je hodila tüdi deputacija v Ljubljano prosit i zdaj Čakamo odgovor. Radovedn i smo ali se bo poslüšao glas desetih vesnic, a*i do pa palik več posamezni ljüdje. Zaman, ljüdstvo U nemre priti do svojih pravic.
Vabilo. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črensovcih r. z. z. o. z. ki se bo vršil v nedeljo dne 10. sept. 1922. ob ½ 12 uri predpoldne v šolskom prostori. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskoga zaključka za l. 1921. 5. Slučajnosti. Ako bi te občni zbor ob navedenom časi ne bio sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istom mesti in pri istom dnevnom redi drüg občen zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov. Načelstvo.
Država.
V trboveljskom premogokopi so delavci, ki šteinkol kopajo, preminoli tjeden stopili v strajk. Strajk je ne bio političnoga značaja, nega popolnoma gospodarski. Delavci so prisiljeni bili porabiti to najslednje sredstvo, i so stopili v strajk. Kapitalistična premogokopna drüžba vTrbov-ljah tak sramotno malo plačo davala ru-darjom, da so ne mogli preživljavati sebe i svojo drüžino. Že mnogokratso prosili, da bi njim drüžba pobogšao plačo, a ona je ostala nesmilena in trdosrčna. Zdaj je više 400 delavcov stopilo ,y strajk i zahtevalo, naj se njim da saj >eksistenčni mi-nimum, to je ona naj menša vsota, štera je nujno potrebna za človeški obstanek, da človek more pošteno živeti. Strajk je trajal že več dni, da so se Naslednje začela pogajanja, pod Predsedstvom pokr. namestnika Hribara med zastopniki delavcov i Trboveljske drüžbe. Kak časopisi poročajo se je tüdi dosegno sporazum i delavci so že v pondelek začnoli z delom.
Afera princa Jurija. Po novih poročilah je princ Jurij sprijao one predloge gledoč na njegovo apanažo, štere njemi je vlada predlagala. Dobi letno 1 milijon 200 jezer dinarov apanaže, či de se pa v inozemstvi zdržavao, dobi 360 jezer francuski frankov. Princ Jurij je odložo svojo oficirsko šaržo. Kralj Aleksander je odložitev odobrio.
Pokrajinska obrtna razstava v Maribori. (Od 8. do 17. septembra.) Zadnji čas je za prijave vajenskih del. Ponovno smo že opozarjali nato, da je razstavni odbor dao za razstavo vajeniških del na razpolago popolnoma brezplačno potrebni prostor, konstatirati pa moramo, da so dozdáj pokazali majstri za to važno panogo cilo malo razumevanja. Prijavljenih je 35 vajencov, dokeč bi jih lehko bilo Vsaj teliko kak majstrov,. Še je čas, da se to popravi I Obrtniki pokažite, da ste dobri majstri i vučitelji, šterim se; lehko zavüpa mladina.
Dodelitev prostorov se je dnes pridela i razpošila vsem raztavljalcom tozadevna obvestila. Eventuelríi Ugovori naj se uveljava najkasneje tekom treh dni, ar so poznejše spremembe popolnoma izkljUčene. Razstavni odbor se trüdi, da dodeli vsakomi primeren prostor, kaj naj blagovolijo razstavljalci upoštevati.
Dovoz blaga mora biti najkasneje v nedeljo dne 3. septembra zaključen, ar je inači nemogoče, pravočasno razvrstiti vse blago i opremiti prostore. Pozneje došle blago za ocenitev i podelitev priznali]’ pod nobenim pogojom ne pride več v poštev.
Pisarna razstavnega odbora je na razstavnom prostori. Vhod iz Prešernove ulice ali Razlagove ulice.
Nova borza v Ljubljani. V pondelek 21. augusta se začela seja v prostorih .Slovenske banke" v Ljubljani zastopnikov vseh trgovskih krogov za voljo ustanovitve borze v Ljubljani. Kak je znano v Ljubl-
jani dozdáj še ne bilo borze. Bila je samo v Belgradi i Zagrebi. Ustanovitev borze v Ljubljani bo velkoga pomena za naše gospodarsko življenje.
Svet.
Vanderlip, amerikanski bankir je izjavo pred časnikarji, da je finančni položaj Srednje Europe katastrofalen. Za voljo slabi valut je nemogočen vsak promet. Po njegovom mišlenji bi trebalo nad Austrijo postaviti tutora, i to bi naj bila štera amerikanska banka — najbrš njegova.
Domača i svetovna politika.
Pred važnimi dogodki.
Cela Srednja Europo stoji dnesden pod v tistom dogodkov, ki se pojavljajo v Austrijskoj republiki. Od njenoga položaje i bodočnosti so prišle razne kombinacije pred javnost, med šterimi se najgostejše pojavlja: razdelitev Austrije, kaj je pa še malo predčasom i brez vsake realne utemeljitve. V slučaji razdelitve Austrije bi prišle v poštev najprle nadsledstvene države, štere so postanole po razpadi Austro-Vogrske monarhije: Čehoslovakija, Jugoslavija i Italija, kak dediči, herbašje iz razdelitve Austrije.	
V slučaji finis Austrije bi Čehi z k njim pripadajočo Gornjo i Spodnjo Austrijo, kje so sami nemci, prišli v manjšino. Večina bi bila v nemški rokah, k šterim bi se pridrüžili — samoobsebi razumljivo — tüdi opozicijski madjari, slovaki i rusini. Ta aneksija bi teda za Čehoslovakijo postala jako nevarna küpčija, ar bi v njihovoj lastnoj državi hegemonija prišla iz njihovi v nemške roke.
Italiji bi pa nemci tüdi samo povekšali njene nevole, šterih pa že tak ima dovolj z tirolskimi nemci i njoj pripadajočim Slovenskim prebivalstvom.
Jugoslavija sama kot takša ne more anektirati. Razdelitev Austrije je teda samo mumuš, z šterim se igrajo oni gospodje, ki držijo v rokah usodo Srednje Europe.
Nekaj pa itak jeste ali se pa küha. Nikaj se more zgoditi, či Austrija propade i za njov postane nered. Jé nikaj, ka interesira njene soside, v prvoj vrsti Malo Antanto. I to je železniško omrežje Srednje Europe, šteromi je križišče i centrum Nemška Austrija. Kaj bi bila posledica, či bi te železnice na enkrat prenehale funkcionirati? Nega drügo odzaja, kak zasesti Austrijo.
Dr. Seipel, zvezni kancelar, se vozi okoli i konferira z raznimi politiki, kak bi mogao rešiti Austrijo. Bio je v Pragi, Berlini i naslednje v Rimi, vsepovsod iskao pomoč, ali jo bo najšeo, je velko pitanje.
Brezmejna korupcija. Znano nam je vsem, da so amerikansko posojilo zglasüvali v našem parlamenti demokrati i radikali ravnoč tak s podküplenjom, z penezi, kak vidovdansko ustavo. Te so podküpili bosanske zemljoradniške poslance, da so glasovali za ustavo. Za 100 milijonsko dolarsko posojilo so ravno to sredstvo porabili. Beogradsko „Videlo“ piše pod naslovom „Bakšiš iz Amerike“, da je Narodnoj banki v Belgradi prišeo nalog iz New-Yorka, da se naj splača Praporčetoviči, posredovalci našega državnoga posojila, 400 jezer dolarov (32 milijon dinarov). Iz te šume se naj plačajo žurnalisti, ki se agiterali za posojilo Blerove skupine i narodna skupščina, (demokratski i radikalni poslanci) da je zglasüvala posojilo. Za ministre pride ešče poseben bakšiš. Kak se vide, začetek je za istino amerikanski. Ešče groša ne prišlo v državno kaso iz posojila, ali bakšiš se že več deli.
Na dugoveškom
bregi je k odaji ena
gošča z lepim gorstoječim drevjom. — Več se pozve v D. Lendavi pod štev 206.
4
NOVINE
3. septembra 1922
Ka je sokol?
Vsak maček je na bolšem, ar zna telovaditi dosta bolše, kak najbole priličen telovadce; či mačka vrže! prek strehe, se ti vsigdar na noge postavi i se nigdar ne pobije. Vsaka riba je na bolšem, ar se brezi skrbi lehko spüšča v globočino vode i morja. Vsaka žaba je na bolšem, ar skoči, či gledamo ne njeno moč, dosta dele kak najbolši telovadce.
Pa tüdi v vnogih drügih stvareh je žival na bolšem kak človek. Žival se ne zmisli na to, či kaj trpi, kaj jo čaka. Ne Spomni se nikdar, da jo čaka smrt, da njoj bodo mlade pobrali, ne trepeče za nje, ne varestüje zavolo njij cele noči, ne joče i ne pozna skuz. Kelko pa prejoče človek na zemli, kelko noči varestüje v mokaj in skrbej, kak trepeče mati za svojo deco, či so v nevarnosti l.. I či žival trpi, včasi pozabi, — človek pa nosi bolečino v svojem srci, gda je telovno trplenje že davno minolo. Žival ne misli ne na preteklost ne na pri prihodnjost, veseli se samo tistoga megnjenja, v šterom je. I ravnotak ščejo naši Slobodomislec osrcčevati človeštvo: samo megnjenja se veseliti, ka pa potem priden, što bi na to mislo l
Okakgrdo ponižüje človeka Slobodomislec! Živlenje slobodomisleca je podobno krti, šteri küpa pod zemlov, ali pa žabi, štera skače po mlaki, — živlenjejkrščenika pa škorjančki, šteri se zdigne i se kople v sunci...
Slobodomislec ne pozna düše, njemi je vse telo. Zato pa Sokol samo telo goji. Ar se Sokoli s tem jako gizdavijo, zato njim to veselje radi püstimo i jim neščemo vzeti toga veselja. V telovadbi lehko kažejo svojo vučenost, to njim radi priznamo.
Povemo pa, da je to za telo tüdi slabo. Či samo na telo mislijo, zanemarjajo zavolo toga düšo. Majo lepo i prilično telo, a njüva düša je mogoče prazna. Zato smo od začetka pravili: telovadbe, či jo pametno gojimo, je dobra i nam krepi telo.
Stari Grki, pogani, šterim je ne svetilo sunce nebeske resnice, so jako gojili telo i so bili v tom majstri. Ali že pri njij so se modri možje tožili, da se telo preveč goji, düša se pa zanemarja. Euripid.es se je tožo, da je v Atikl (na Grčkom) dosta slabi) mladencov, najslabši med njimi so pa atleti (telovadci)-
Da je Sokolom telo vse, da telo tak rekoč obožavljejo, to nam svedoči med drügim nas-lovna podoba (kep) »Sokolskoga Glasnika" 1. 1920. Te nam kaže ščista nego, širko razkorü-čeno moško telo — v vsoj nesramnost!. To je Sokolski bog. Ar ma Sokol svejt svetke, more meti tüdi svoje svetnike i boge. I to dobijo v roke tüdi dekle i deca. Tomi so ti lehko veseli E.. Delati naj ešče dajo ,,kepce" toga boga, pa je dajo deci ,,v špomin, naj bodo vrli"T Lansko leto se dali na table svojega »Glasnika" nagoga moža, drügo leto lehko dajo nage žensko i jo bodo kazali celomi sveti. Zakaj pa ne bi? Prostost i vednaka pravica za vse! Slobodni smo! Mislimo, gledamo, delamo, ka ščemo l — To so vzgojna sredstva i misli za našo mladino, ka?!.. Što nam ne rörje, pa si naj pogleda toga Sokolskoga svetnika, šteroga kažejo, i či ga je ešče kaj sram, se bo včasi krej obrno i pravo: Takšim lüdem ne dam v roke svojega deteta — nikdar!
V francoskoj revoluciji so odpravili krščanski svetek, nedelo, i so določili — da bi li kaj proti cerkvi napravili — za počitek vsaki deseti den, na oltar so pa postavili nesramno žensko kak nekšo boginjö. Šokol nas bo, kak se kaže osrečo z vednakov vörov iz vednakimi bogi. Nekšega boga ma človek vsikdar, či nema pravoga, pa kakšega drügoga; či ne ednoga, pa več; či ne drügoga, pa sebe. Boga-stvoritela neščejo moliti, molili pa do — nagoga človeka.
Pa ne samo da meso obožavajo (za Boga majo) obožavajo nekak tüdi samoga sebe. Človek, šteri Boga nešče spoznati, postávla samoga sebe na njegovo mesto. Boga z oltára goni, pa sebe postavlja gor na .tronuš! Zato je tak velka gizdost pri Sokolah! Vsikdar gučijo od svojega ,, lepoga nastopa".
Dale.
Sprejmejo se
za obisk šole 3 fantje ali pa 3 dekleta na lepo stanovanje in na dobro hrano po najnižjoj plači pri Štefani Šimonič jetničarji v M. Soboti.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr; Močna voda za lase 60 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—36.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	  „  8	   „	   „	   .  .  .	560 K
36     „	  „ 12	   „	   „	   .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12.; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda sa usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—31.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Prvovrstni	Garantirani
Portlandcement
po jako ugodni ceni ima
Jožef Toplak
trgovec železnine v Dolnji - Lendavi
(bivša trgovina Marton Kalmana) tüdi mam vekšo število strojov za slamo rezati (sečkaric).
„Amerikanci pozor,“
proda se lepo posestvo v bližini Lotmerka obstoječe iz hišnega poslopja, 14 plügov oratje zemlje, 7 plügov senožati in šume, 2 lepa konja, 6 glav mare, 12 svinj kak vse drügo kcoj spadajoče k posestvi. Natančneje se izve pri trgovci ALBIN SAGADIN v Beltinci.
„CROATIA“
SEKULACIJSKA ZADRUGA v ZAGREBI podrüžnica na Slovenijo v Ljubljani sprejema zavarovanje (sekulacijo) proti OGNJI, STEKLI, TOČI, NESREČI, ŽlVLJENJE, TRANSPORT i VLOM.
Vse potrebne informacije, cenike i drüga pojasnila dá vedne drage volje podrüžnica Croatia v Ljubljani, Stari trg 11. ali pa glavno zastopstvo v Maribori, Cafova ul. 2.
Prekmurski Slovenci podpirajte našo domačo zavarovalnico.
Zastopstva Croatiae se nahajajo v vseh vekših krajih v Prekmurji. V Dolnji Lendavi zastopnik g. IVAN KOKOT trgovec.
Staro zlejano železo v vseh množinah küpüjejo
Strojne tovarne in livarne d.d.
v Ljubljani.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—18
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižico in tekoči račun po
Podpirajte „Novine!“
4½—6%
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava