Kaf vse pišejo o utltelfstvu, 6oli, prosveti in SUU —1 Glede zvišanja plač državnim nameščencem piše »Delavska politika« od 4. septembra: Pravično je, da dabe nameščenci povrnjeno, kar so izgubili, samo da bi se jim moralo dati tudi za nazaj. —1 Narodna skupščina in zvišanje plač. Narodna skupščina je predlog naj se zvišajo državnim uradnikom plače zavrnila in načrtu odrekla nujnost. Pri glasovanju je bilo v parlamentu tako malo poslancev, da so posamezni trdili, da ni bil dosežen niti predpisani kvorum. — Na to staro vest »Našega glasa« z dne 1. avgusta dodaja »Upokojenec« od 30. avgusta: Ta stvar (povišanje plač) je nujna in celo tako nujna, da se ne da več odlašati. Če so gospodje poslanci čutili potrebo že dvakrat povišati svoje dnevnice, ni to prvikrat skoro ob istem času, ko so se uradnikom in upokojencem znižali prejemki, se moramo res čuditi, da se je mogel najti kdo, kateremu se rešitev vprašanja prejemkov državnih nameščencev in upokojencev ni zdela nujna! —1 Vera med učiteljstvom peša. Tako toži »Domoljub« od 9. IX. V uvodniku piše: Nedavno so bile za učiteljstvo duhovne vaje. Gospodje so razposlali 1000 vabil, odzvalo pa se je piši in beri: 14 učiteljev, od teh samo 3 iz bivše Kranjske. Nadaljuje obtožbe in samoobtožbe »Domoljuba«. Nič se ni storilo za dober učiteljski naraščaj. Kateheti so bili vrženi iz katoliške učiteljske skupnosti in izgubili so vse pravice v krajevnih učiteljskih konferencah. Verouk še toliko ni bil vreden kot risanje in telovadba. Mladina se je v šoli raznarodovala in vzgajala v yersko mlačnem ali celo brezverskem duhu, ki je še danes v več ali manj skriti obliki last mnogih slovenskih učilnic in organizacij. —1 »Jutro«, 12. IX. prinaša tožbo »Domoljuba«, da se je udeležilo duhovnih vaj od 1000 povabljenh samo 14 učiteljev. Pripominja, da je bil med 3 učitelji bivši ref. pri ministrstvu Fran Erjavec, ki da prevaja Tomaža Kempčana »Hojo za Kristusom«. Na to opazko odgovarja v »Slovencu« od 14. IX. Erjavec sam. Pravi da mu ni treba pripravljati nove izdaje Tomaža Kempčana, ker druga Kalanova izdaja še ni pošla, zaradi neprestanih izzivanj pa da bo prisiljen izdati brošuro z naslovom »Liberalno učiteljstvo na Slovenskem«. Dve leti da je preziral vso gnojnico, ki jo je zlivalo nanj vse »dravobansko nacionalno naprednjaštvo« od gg. Puclja in Kramarja v senatu preko gg. Pleskoviča in Komana v narodni skupščini do »Učiteljskega tovariša« in »Pohoda«. Navedena brošura naj bi pokazala, kam so dosedanji nacionalni režimi pahnili precejšnji del učiteljstva in kako milo je sedanji režim ravnal s tistimi verniki »Jutra« in »Učit. tovariša«, ki so se pregrešili proti raznim paragrafom uradniškega, šolskega in kazenskega zakonika. Mi bi pa prosili g. Frana Erjavca, naj nam izposluje dovoljenje, da smemo izdati knjigo o njegovem poslovanju kot referentu ministrstva prosvete. (Opomba uredništva »Učiteljskega tovariša«.) —1 »Gorenjec« hoče biti duhovit in prinaša tole notico: »Neverjetno ali resnično! Učenec sreča svojega učitelja: »Klanjam se g. učitelj —!« Učitelj nevedno: Kako, kaj? Ne slišim dobro!« Učenec: »Zdravo, g. učiteli!« Učitelj: »Tako, tako je prav!« —1 V odgovoru na anketo o srednjih šo- lah objavlja nekdo v »Slovencu« od 12. IX. tudi sledeči odstavek, ki se nanaša na osnovno.šolo: Brez šolske avtonomije si nc morem misliti izboljšanja našega šolstva: šola gre v korenine narodne duše in v njih se mora zasidrati. Torej mora biti najprej slovenska. Kaj nam pomaga da imamo 20 let v Mariboru »narodne« šole, ko se učitelj, zaveden Slovenec, ne upa navduševati mladine za slovenstvo? Tam gori je namreč edino važno, kateri jezik govoriš. Jugoslovenskega jezika ni in če učitelj ne more vzbuditi v mladini ljubezni do Sladkih glasov slovenščine, ostane še drugo: nemškutarstvo. Tertium non datur. Odtod bridko spoznanje, da mi niti onega orožja ne moremo izkoristiti, ki ga imamo. Torej avtonomija pred vsem. —1 Nemci v Kočevju tožijo, da imajo le še 15 nemških razredov proti 71 v 1. 1918., nemških učiteljev, da je le še 7. (Po listu »Gottscheer Zeitung« od 10. IX.) —1 Na uvodnlk o šolskih knjigah, kjer piše »Slovenec« od 8. IX. med drugim, da raje brez knjig, kakor prevod iz srbohrvaščine — polemizirata »Nova doba« in »Jutro«, 11. IX. —1 Glede mladinskih listov piše »Domoljub« dobesedno: »Vso povojno dobo smo imeli sicer dobre katoliške mladinske liste. Ali pa smo katoliški starši in vzgojitelji storili vse, da bi te liste tudi razširili v vsako katoliško hišo? Ali se nismo zbali privandranega učitelja in na njegovo komando dali denar za mladinski časopis v ovčjem oblačilu, pod katerim se je prefrigano skrivalo vse, samo ne ono, kar je Slovencu sveto in nedotakljivo?« — Ena največjih načelnih pogrešk — piše list dalje — pa je likvidacija krajevnih šolskih odborov, ki so skupno z zastopnikom Cerkve in šole sodelovale tudi pri nastanitvah učiteljstva.