Štev. lO. Ljubljana, 20. oktobra 1884. Tečaj II.
Bleveaskl
čebelar m sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
Izhaja maki meter enkrat in le. poSilja udom brezplačno; neiidom sa 1 ghl. 30 kr. na leto. Imcrati in prihu/e račimijo »e po najnižji ceni. — Lclnina sa ude znata samo 1 gld.
OliM'g: dbr-ni zbor ."■•-li.-ljiivki-fia in sadji-n-jski-tra društva v L.-^uli 1:J. oktobia 1S.S4. - ■ Privezovanje dreves. — Dvoje redkih opazovanj iz skušnjo. — O ne vtrujeni pridnosti bueeL — Mesec september za čebele tn čebelarje. — Naši dopisi. — VIII. Imenik. — Popravek. — Inserati.
Občni zbor čebelarskega in sadjerejskega društva v Lescah
12. oktobra 1884.
V številki „Slov. čebelarja iu sadjerojea" bil je napovedan občni zbor z dnevnim redom in vabilom k obilni vdeležitvi. Slabo vreme pa, kakoršno je 12. oktobra bilo, je prouzročilo, da je le 84 društvenikov k občnemu zboru prišlo.
Kmalo po določenej uri prične se zborovanje. Gospod predsednik pozdravi pričujoče s kratkim nagovorom, ter tako dovrši prvo točko dnevnega reda.
Druga točka: Predavanje o sadnih drevesnicah. To točko prevzel je prostovoljno gospod Pire. tajnik kmetijske družbe. Iz nam še neznanega vzroka pa gospoda ni bilo k zboru, kar nam je bilo prav žal. Ta točka morala je tedaj izostati.
Zdaj sledi razprava (3. točka): Zakaj je letošnjo jesen manj medu, kakor je bilo upati V govori gospod predsednik tako-le :
Slavni zbor!
„Vem, tla je marsikateri čebelar letošnjo jesen veliko upanje imel, da bodo čebele, kakor pravijo „dobre", to se pravi, da bodo dosti medli imele, da bodo „težke", ker so bili panji pred ajdovo pašo več j idol dobro čebelui.
Vreme jo bih» letošnjo jesen. saj prve dni ajdove paše prav ugodno. Vsakemu čebelarju jo srce poskakovalo, kako dobro so bodo čebele obnesle; a majal je z glavo, ko jo po paši čebele nazaj dobil, kajti niso imele take težo, kakor jo bilo popred upati, dasiravno niso slabo, vendar bi bilo lahko boljšo.
Kaj jo tedaj vzrok. da nismo toliko medli dobili, kolikor ga je bilo zarod lepega vremena upati ?
Včasih so panji premalo čebelni. preslabi roji itd., a letos. kolikor sem že omenil, so bili panji vočjidel močni. Tukaj tedaj nij vzroka iskati. Vzrok je tale: Matice so vočjidel dobre, mlade, in so tedaj dosti zalege nastavile. V celicah pa,
v katerih se zalepi nahaja, seveda medu ne moro hiti. .lest sem koj po paši čebele na dom vzel. Pregledal sem panjovo. Bili so še dosti težki, a ko sem jih bolj natanko opazoval, prepričal sem se. da jo bilo pri kakem panju več kot tretjino zalege, med tem ko je bilo drugo satovjc vse z medom zalito. Panj je bil sicer poln. a tretjina tega je bila zalega, koja je po paši malovrcdua.
Molj izurjeni čebelarji v tujih deželah pripirajo pred veliko pašo matice ali bolje rečeno kraljice v škatljice. da ne morejo zalege staviti. Na lak način čohelam nij potreba mladičev pitati in zato delavke v večjem številu na delo hodijo med nanašajo.
Čebelarji, poskušajmo tedaj prihodnje leto o pravem času, to se pravi, o ajdovi paši kraljice pripirajmo, kar posebno pri panjih z okvirji ni težavno. Videli boste, da bo dosti več medu v panjih in več — denarja v mošnji I
Pripre naj se matica kakih 5 do 7 dni pred, ko se čebele na pašo odpeljejo. To pa zato, da se iz ostale zalege mlade čebelice v naj boljem času paše izvale in take panju v korist pridejo.
Skatl,jice za pripiranjc kraljic naj bodo take-le, pokaže Ilancmanovo škatljico za pripiranjc matic. Skozi ta podolgovata okenca zamorijo čebole do matice, a ona sama zapora zapustiti ne more. Te škatljice naj se postavijo v sprednji konec panju, to je blizo izletnic; v zadnji konec jih postavljati ni dobro.
Se bolje, ko matice v take škatljice pripreti, je, če se matica na 'J do 3 okvirje blizo letavnika z ravno takim kositarjem kot je pri tej škatljici, pripre."
Zdaj govoril je g. J. Repe iz Jesenic v 4. točki: Kako bi se čebele lehko bolj drago na spomlad prodajale, kakor zdaj. Govori blizo tako-le:
I)ragi m i čebela rji!
„Komaj je minulo leto dni, od kar se je vstanovilo čebelarsko in sadjerejsko društvo, pa more se že ponašati z dokaj lepimi vspehi, kajti društvo ima svoj lastni list. v katerega zamorejo udje (in tudi neudje) svoje misli, prošnje, iznajdbe in sploh vsako važno in koristno reč tikajoč se družtva objaviti. Znan je pregovor, ki se glasi: Veliko ljudi tudi veliko ve, a posamezni človek medli, hira in gine.
Društvo napravilo je že razstavo. Ta se sicer ni tako ponesla, kot je bilo želeti in kakor bi lahko bila pri dobri volji in pri velikem številu čebelarjev. Vendar pa lahko izvira dokaj koristnega in zanimivega od razstave, ker videti je bilo dokaj lepega in koristnega. Videlo se je tukaj več izmetalnic (Schleidermaschine), ki so bile raznih vrst: videl si lahko umetno satovje, panjove narnovejše naprave itd.
Društvo ne koristi samo na ta način, temveč ono lahko pomaga in vpliva pri prodaji čebel. Moje mnenje je tako-le: Skličimo vsako leto meseca marca občni zbor in v občnem zboru določimo ceno čebel in se zavežemo na čast, ceno trdo držati, kajti velekupci in prokupci čebel nimajo toliko čebel, da bi zadostovale njihovi kupčiji v vnanje dežele. Le tedaj, ako smo edini, so primorani čebele tudi po visoki ceni kupovati. Kupcem in prokupcem je dana tudi prostost, da oni morejo tudi ceno, ako se jim prenizka zdi in ne zadostuje, vzdigniti. Iz zanesljivih virov sem zvedel, da ravno tisti čebelarji, kateri od društva nič ne vedo ali pa nočejo vedeti, so tekoče leto čebele po jako nizki ceni prodajali, a mi nasprotno, ki smo društveniki, dobili dokaj lepih novcev za čebelo, ker prodajali smo jih dražje od unili.
lz Ii-Ii kratkih I k sei I lahko spoznate, dragi mi čebelarji, korist društva. Vprašam Vas t ura j: Ali jo mogoč« posameznemu človeku kaj enacega dognati, ali ne? Jest menim, da uc ! Vas li morebiti lioli donesek, katerega ste društvu vplačali, namreč jeden sam goldinarček na leto? Menim, da tudi ne! Zatorej naj Vam hode gorko priporočeno naše mlado društvo! Od vseh strani, ga po svojej moči podpirajte, kajti društvu ima do sedaj komaj (oliko dohodkov, da zamore svoje neobhodne stroške pokriti. Želeti bi bilo, da bi k društvu še toliko udov pristopilo, kolikor jih je sedaj. Pri tako velikem številu udov bi društvo veliko Iaglje in bolje delovalo, ter svoje koristi vsestransko razširjevalo. Na ta način bi se lahko dvignilo na noge in Iii močno stalo. Le tako bi si to društvo kak krajcar za izvanredne stroške, kot postavim za umetni ulnjak, metalniee, panjove nove vrste, knjige itd. odmeuilo, kar sedaj še uc more. Po tem potu bi nam društvo svoje koristi v veliko ohilnejšej meri «lajalo, kot jih sedaj daje.
K sklepu mojega govora Vam prav toplo priporočam, da Vi udje zvesti ostanite društvu tudi v prihodnje in da vsak ud ob novem letu vsaj še enega novega pripelje !a
Zdaj se je razpravljala 5. točka: Ali se napravi drugo leto razstava in kje ? Občni zbor je sklenil to reč prepustiti odboru in ta naj pri prihodnjem občnem zboru, ki se ima sklicati okrog svečniee, o tej zadevi bolj natanko poroča.
Zdaj pride na vrsto: Priznanje častnih diplom gg. učiteljem, podpiraleem našega društva. Po predlogu gospoda predsednika se častne diplome priznajo gg. Lavoslavu Abrain, nadučitelju v Kostanjevici; Franjetu Papier, nadučitelju v Borovnici ; Antonu Maier, nadučitelju na Jesenicah ; Matiju Bant, učitelju na Premu; Franjetu Jegljič, učitelju na Dovjem; za neutrujeno podpiranje našega društva z nabiranjem udov, z dopisi itd.
Zaradi malega števila zbranih ter navzočih udov je g. predsednik predlagal in nasvetoval, da zadnji dve točki dnevnega reda odpadeti in v prihodnjem občnem zboru na vrsto prideti, kar se je tudi določilo.
Tako je bil dnevni red dokončan.
Konečno se nasvetuje, da bi gospod Kramar v prihodnje ne vredoval društvenega lista, ker on rad nasprotno ravna kranjski kmetijski družbi, kar društvu nič ne koristi. Tako n. pr. je g. Kramar izpustil v popisu razstave v štev. 9. omeniti, da je bil g. Pire, tajnik kmetijske družbe pri otvorjenji razstave kot družbeni zastopnik navzoč, itd.
Prosimo tedaj, naj častiti gospodje dopisatelji v prihodnje blagovolijo dopise pošiljati na Ekspedicijo „Slov. čebelarja in sadjerejca" na Jesenicah, ali pa gosi». Franjo Jegljiču, učitelju na Dovjem.
-x-
Privezovanje dreves.
Sedaj, ko se nam mrzla zima približuje in nam že skozi okna gleda, potreba bo vsakemu vrtnarju ozreti se po vrtu, je li vse v redu. ali ne. Mlada in slabotna drevesca je treba obvarovati, da jih sneg ne polomi in ne poškoduje. Privezati jih je treba k koleem. Pri privezovanji je treba paziti, kako se. drevesce priveze in s čim so priveze.
Večkrat se v ostrej in hudi zimi zgodi, tla drevesce ravno ondi zmrzne, kjer je privezano, zgoraj in spodaj je pa še zdravo, a vendar se pomladi začne sušiti, vsaj zgornji del nikamor od tal ne more, ker je pot njegovej hrani zabranjena in zaprta.
Kje je pa iskati vzroka, da je privezano drevesce ravno tamkaj zmrznilo, kjer gaje vez k kolu držala? Večkrat se dobe ljudje, ki iz usmiljenja do drevesi«-, da bi se ob trdej privezi iz vrhove šibiee ne obribala ali kako poškodovala, drevesca rajše z močnim usnjatim jermenom k količu pritrdijo. Ravno tu pa je napačno. Usnje ima vedno kolikor toliko maščobe v sebi. Maščobo pa imajo lastnost, da veliko popred zmrznejo, ko druge tekočine t. j. da so veliko bolj občutljive proti mrazu, nego voda. Tako sedaj maščoba v jermenu zmrzne popred. nego so drevescu hudega zimskega mraza navadi in ono pod privezo po vodnem sprejemanji mrzloto od jermena na se zmrzne.
Drugi zopet drevesca privezujejo si- suknenimi trakovi (krajevino). Tudi to ni posebno dobro, pa vendar boljše od usnja.
Da pa sukuenih prevez ni nikomur svetovati, jo pa sledeči vzrok. Suknena vez drevesce na dotičnem mestu mraza varuje in ga tako rekoč nježi l'o zimi pa pride hud vihar, drevesce dolgo časa vpogiba in priklanja. Pri takem počenjali se večkrat vez pretrga in drevesce je dano ua milost in nemilost hudemu mrazu. Drugi deli drevesca so sicer že mraza vajeni, kaj pa ta. ki se jo sedaj pod suknoin ostri burji skrival. Vos mehak in nenavajen se premrazi iu zmrzne.
Razvidno je, da takih privez rabiti ni dobro iu varno, vedno so še vrhove trte najboljše iu najcenejše in tudi najtrdnejše. Razume se samo ob sebi, da se mora pri reditvi drevesca trta malo odjenjati, da se ne zaje v kožo.	t\ Jfjijit.
-k-
Dvoje redkih opazovanj iz skušnje.
(Od 1». Simon-» pori. F. P. J.)
Večkratno matično vplemcnjeiyo.
Konec meseca julija pretočenega leta, tako piše zgoraj imenovani pisatelj meseca decembra leta 1880. nastavil sem več izvalilnih shrambic z namenom, pridobiti si več mladih kraljic, katere bi mi pozneje na razpolaganji' bile. Ker se je pa to zgodilo v času. ko drugih panjov ni bilo treba posebno opazovati, obrnil som svoje oko posebno pazljivo na izlego mladih kraljic, na dogodbo, katero gotovo vsak čebelar vedno z zanimivostjo rad posluša.
Vse gre po mojej želji. Matične zalege so so nastavile, in vsaki mali ljtul zvalil je matico. Sedaj opazoval sein pri žrelu.
Prva matica izvali se 12. avgusta; 15. avgusta začne pri lepem vremenu delati svoje svatovske izlete. Prihodnji dan, IG., bilo je zopet prav lepo vreme, ona začne zopet izletavati. Ta dan izleti 6krat. Šestič izostane 25 minut. Naposled se vrne domov in že pri prihodu pokaže mi znamenja vplemenjenja, kar som pri njenem odhodu v panj pri žrelu natančno po jako zevajočej materični nožnici videl. Mislil sem si: dobro, jedno matico imam že na razpolaganje.
Ker je pa druga matica, ktere shrambica je nad prvo bila, že 1(5. avgusta svoje izlete pričela, opazoval sem nadalje. Kako so začudim, ko tudi ono matico, ktera se je prejšnji dan vplemenjena domov vrnila, pri žrelu opazim, kako je sent
in tja lokala in naposled odletela. Še le črez 33 minut se vrne, in zopet z razločnim znamenjem vplemenjenja.
Ko prihodnji dan, is. avgusta, svoja opazovanja nadaljujem, prikaže se zopet že dvakrat vplemenjena matica in odleti, /a ;"> minut se zopet vrne.
Šknila, da som moral svoja opazovanja zavoljo mojega bolnega otroka pretrgati. Ta novi izlet pripravil moje k misli, daje kraljica že popred Žkrat vplemenjena tudi v tretjič so vplemenjena (lomov vrnila, in da je zaradi tega oddaljila se iz panja.
Kaj jo bilo vzrok temu večkratnemu vplemenjenji ? Je li bilo prvo ali drug» sparjenje nepovoljno in nepopolno? Ali pa njenemu spolnemu nagibu ni zadostovalo?
Prvo mnenje je gotovo le naključljivo in je „spoznanje njenega stanu" v tem slučaju zelo občudovati. Vendar se mora to spoznanje za dobro sprejeti, kajti pravilne kraljice po enkratnem vplemenjenji ravno nasprotno svojo plodouosnost spoznajo iu v kratkem času pričnejo jajčica nesti, brez da bi zopet izletavale se vplo-incniti in urodoviti.
Ta zgoraj imenovana kraljica je pozneje tudi morala o svoji rodovitnosti spoznati, ker je po tretjem sparjenji (skoro gotovo) svoje izlete opustila in kmalo začela pravilno jajčica nesti in v celice nastavljati, tako da sem jo že 4. septembra brezmatičnem panju izročil.
0 nevtrujeni pridnosti bučel.
liltj, lurela Vrdno dela!
Bučclice, marljive te njožne stvariee, vedno sem rad in nekako vesel opazoval. Se mali deček v očetovi hiši, naj raj i sedel sem pred domačim ulom ter v ajdovem cvetji razvedavo gledal, kako so pridne bučelice nekako vesele pri panjevem žrelu ven in noter hitro letele, da jih je bilo zares veselo videti.
Zahajal pa sem pogosto tudi k „Muhovim" v vas, kajti stari oče „Muha" slovel je ovi čas v mojej rojstni vasi na Homcu kot prvi in jako izvedeni čebelar. Pri njemu sem poizvedil, kar tukaj marljivim slovenskim čebelarjem v pouk iu zabavo podam, rpam, da bo vsacega bralca .Slovenskega čebelarja" zanimivalo slišati nekoliko o nevtrujeni pridnosti bučel. Poglejmo torej, kaj in kako delajo hučelc v svojem malim kraljestvu — v panju. Kajti brezdvomno je. bi rekel, ena prvih radost za čebelarja ta, ako mu je znano, kako marljive bučelice delajo noč in dan v panju. Zares, skoraj veličastno je opravilo bučel. Vsaj jaz se nikdar ne vtrudim glodati v delavnico, kjer nekoliko tisoč marljivih delavk opravlja različna svoja dela!
Začudenja vredna sta red in natančnost, s kojema bučele v panju delujejo. Se bolj pa se moramo čuditi veliki zalegi iu vsem, kar nahajamo v panju, ki služi marljivim tem stvaricam za živež skozi dolgo zimo. Pred vsem pa nas gotovo zanimiva nevtrujena pridnost iu različna opravila te male živaliee. Bučela nam je vzgled marljivosti, da razun mravlje, ni jedna žival tako! Komaj da zima mine, uže prilezejo bučelice iz panja na dan, ne boječ se, da bi jim znala ostra pomladna sapica zavdati prezgodnjo smrt. ali če to ne, utegnil bi jim zgodnji mraz drugače kaj škodovati.
Nij še progrelo pomladno solnce nježnih popkov prvih oznanovalek zažoljone vigredi, uže brenče bučelice po mladih cvetlicah, kakor da bi ne mogle pričakati, da razvijo te svoje popke.
Dasi-tudi pomladne cvetke nimajo še razvitega cvetja, vsokako najdejo pridno buSelico na njih nekaj. kar jim služi zu njihovo hrano. A rem bolj se razvija pomlad in potem poletje, tem bolj, bi rekel, raste tudi marljivost bučel do onega časa. ko imajo one .veliko delo", do takrat namreč, ko jo ajda v evetji. Hučele tudi takrat ne praznujejo, kedar imamo ljudje dobo „kislih kumar". Store, kar morojo, dasi-tudi ne najdejo obilo, kar bi njih zalogo pomnožilo. Satovne piskric« napravljajo tako urno iu spretno, da. kakor so zapazili, zamorojo narediti v enem samem dnevu tako velik sat. tla leliko nad ütMHl bučel v njem živi.
Svoja opravila pa si uniejo ta mala republika kaj primerno moj seboj porazdeliti. Mej tem, ko ene snov za vosek nabirajo ter ga predelujejo, da je pripraven za zalogo, opravljajo zopet drugo razna druga opravila. N. pr.: Te nosijo množino ter napravljajo piskree iz nje: drugo pisk reo snažijo ter jih dopolnujejo. Trelje strd nanašajo, ki jim služi v živež. Zopet druge zadeljujejo polno piskree medli, kojega upajo hraniti črez zimo. Uno tam pa mlade bučolieo pitajo. Iu druge pa zopet zalotujejo piskrieo se zalego, da so mlaili črvički varni pred vsaktero nezgodo. In kaj one tam lo v kotu delajo? One pa najmanjšo razpoko zamašujejo, da no more kaki nepovabljen gost (mrčes) ali zrak v panj.
Tamle so pa .Todtengniberji". Ne vidiš li, kako vlačijo mrtve luičeli iu črvičke iz panja, ki bi enače utegnili ukreniti, da pomrje celi roj, za kolero. I kaj pa store, če nijso dokaj močno, da bi zamogle to nesnago iz panja pometati ? No, si uže znajo pomagati 1 Ce ne gre drugače, pa prevlečejo mrtva trupla na debelo z voskom, ali pa nekakim limoni, iu potem taka „balzatnirana" trupla leliko brez škode v panju strohne.
Ker pa se marljive bučeliee pri obilem svojem delu čostokrat užejajo, so zopet druge za to odbrane, da žejne napajajo. In da so vse skupaj pred neprijateljam varne, zopet so one za to, da stoje pred panjem na straži.
Dragi slovenski čebelarji. Ali ni torej vse to zanimivo, kar som vam danes o nevtrujeni pridnosti bučel povedal? Ce mi bo mogoče, hočem vam drugi pot povedati ktero o življenji in opravilih bučel. Za danes samo še to-le: Hučelice naj nam bodo izgled vstrajne marljivosti i varčnosti. 1'osnemajmo pri naših vsakdanjih opravilih vsikdar pridne bučeliee 1
O človek, glej bučelico,	In ti marljiv pa bi ne bil,
To nježno malo stvarico,	Le prazne muhe bi lovil,
Ki vedno dela, dan na dan!	Zapravljal čas Iii dragi! —
V svoj prid obračat ona zna	Bučelico posnemaj rad,
Vse, kar narava jej podti;	Dokler še čvrst si, zdrav in mlad,
Si s tem pripravlja biugi stan.	Pripravljaj stan si blagi!
Bučelica te naj uči, Kako za starost se skrlu', Ce srečno češ živeti! Bad delaj, ko bučelioa, l'a hrani, ko tu stvarica,
Če hočeš kaj imeti.	foan Zamik, učitelj.
XT>
Mesec september za čebele in čebelarje.
Lopi iu in]ili dnevi meseca avgusta se minuli ter se saboj odnesli dobre ajdovo pašo iu tako umaknili s<- hladnemu septembru. Naše ljubke živalice (bučele) sedaj nimajo skoro nič cvetja, kjer hi si nabirale sladkega medli. Ni ga več tacega življenja pred čebelnjakom, kol popred.
l uiiii čebelar sedaj začne mislili na važno opravilo — na prezimovanje. Dobro iu varno prezimovanje čebel se po vseh čebelarskih spisih kol najvažncje čebelarjevo opravilo priznava. I'a tudi res je; ka.il i küj koristi ves trud iu vsa skrb po letu, če pa uboga žival mora po zimi mrazu poginiti; ali če ravno ne pogine, pa tako oslabi, da pozneje polovica poletja iu nar bulji čas paše preide, prcdno si zopet opomore, 1. j. prodno je ljudstvo takošno, da čebelarju koristiti more.
Treba jo tedaj vse panjove dobro pregledati, iu čebelar naj pri tem sparovanji pazi. če ima panj matico, koliko ima ljudstva in koliko ima teže.
Da ho pu vedel, kterc panjove ravno naj si črez zimo prihrani, naj pazi na sledečo:
1.	Vsi osamljeni panjovi, (taki, ki nimajo matice) naj se ogledajo, če se jim z rodovitno matico more opomoči. Co se to ne more zgoditi, postavi naj se tak panj na stran. Ljudstvo naj se mu vzame in dene v drug panj z matico, pa ima malo čebel.
Hrczmatični panjovi pa, ki imajo dobro iu lepo delo, zraven še obilo ljudstva, naj se ohranijo, če so kako matice pri rokah, ktere se jim lahko dajo.
Pri tem je pa zopet paziti, da se matica ne sme precej med čebele spustiti, ker je v nevarnosti, da bi jo pokončale in umorile. Treba je matico nekaj dni imeti v matični škatljici zaprto, seveda v panju, da se onega duha navzame, ki ga imajo čebele v onem panju. Na to so sme med čebele spustiti.
2.	Vsi slabi panjovi. bodi si v ljudstvu, kakor tudi v notranjem delu, niso dobri za prezimovanje. odstranijo naj so. Vsak čebelar naj si zapomni pregovor: Slabili panjov ne imej v čebeljnaku! Taki se lchko z drugimi združijo; pa ne nabijejo, kakor pustote, temveč ljudstvo se jim vzame in dene v tak panj, ki ima dovolj dela, a malo ljudstva; matica pa naj so da brezmatičnim panjem.
3.	Za prezimovanje naj so tedaj odberejo: a) panjovi se 14 kg ali 20 funtov teže, h) panjovi, katerih ljudstvo je bilo po letu zelo delavno in vedno mnogoštevilno in c) panjovi, ki so rojili ali vsaj zalogo naredili, ali ob kratkem rečeno panjovi s takim ljudstvom, ki ima letošnjo matico.
Panjovi. ki imajo malo modu. nasprotno pa mlado kraljico, ljudstva in dela pa veliko, naj so ohranijo črez zimo. Ostati pa no smejo brez pomoči. Pokladati se jim mora. pa hitro, da popred vsaj vjednem tednu, potrebni živež pridobe. Pokladanjo naj se vedno zvečer zvišuje, kajii jutranje pokladanjo privabi roparce, kar vtegne panju zelo škodljivo biti. Za pokladanjo jo prav pripravno satovje, ki seje pobralo iz panjev, iz katerih so so čebelo odstranile : toda le taki sati. ki so deloma ali malo z medom napolnjeni in se no splača, da bi se zaradi medu mečkali iu stiskali, ker bi so pri tem delu več medu zgubilo po praznem satovji, kot pa pridobilo. Tako satovje naj se rajše postavi \ tako panjove. ki z medom niso še dosti založeni, t'ohole bodo listo mrvieo medli hitro izsosalo iu pobrale, prazno salovje naj se pa potem odstrani.
Pri prezimovanji je treba paziti tudi ua stanovanje, čebelnjake in panjove. Čebelnjak ni vsak dober v prezimovanje; troba je paziti, dajo v zatišji. kamor voter
8(5
no more priti, a solčni žarki morajo ]>a imeli prosti pristop. Panjovi naj bodo dobro narejeni. Vse spoke in luknjice naj so dobro zainašojo. Mazilo naj so naredi iz ilovice, pepela in ječmenovih res. Ko so pa november in z njim pa mraz približa, naj se panjovi dobro ogrnejo ali pa z listjem in pezdirjem zadelajo, da panjovi bolj na toplem ostanejo iu tako čebele pred mrazom varujejo.	jegtju.
Naši dopisi,
Z Breznice, 7. oktobra. Naši čebelarji pravijo, da so pri nas letos bnčele srednje dobre. Vspomladi so dokaj nabrale na resji in pa tudi na lepo cvetočim sadnem drevji. katerega imamo tukaj pri nas prav \ obilici. Tudi v poletji so še bučele zadosti po raznih cvetlicah dobile. Na ajdi pa baje niso preveč nabrale, dasi tudi ovi čas vreme ajdi in bučelam ni bilo neugodno. Okoli sv. Avguština eno dva dni smo imeli hudo sapo, ki nam je tudi prezgodaj precej sadja otresla, oni čas. morda je bučelam naj več škodoval. Vendar so no priložijo naši čebelarji od kaj čez slabe bučele.
Sadja pa imamo, hvala Bogu. letos na Mrežnici, da ga uže davno ni bilo tolikanj! Vse je bogato obrodilo: Jabolka, hruške, češpljo itd.
Ljudje delajo iz sadja mošt. da je kaj! No. toliko ga še niso kmalu naredili. Zato pa kupiš lohko prav dober mošt iz hrušk po 5 soldov liter.
To ga bomo lukali!
Brezničani morajo zares biti vedno hvaležni ranjeemu g. župniku Pintarjn, ki jim je priredil tolikanj žlahtnega ovočja. Bing mu torej spomin! Gospod urednik! Ali bi ne bilo želeti, da se g. Pintar kot sadjar opiše v Vašem listu?*)
Janševa slavnost prav dobro npliva na tukajšne čebelarje. Vidši. kako vrlega in zaslužnega čebelarja vse slavi. poprijel se je marsikdo z podvojeno marljivostjo čebelarstva. Zatorej naj živi Janšev spomin moj nami!	/i •mi Zarnik.
*) Prav gotovo, prosimo! Sploh nam so /. dopisi prav vstreže, naj hi le več prijateljev že se potrudilo pero v roke vzeti, na korist čebelarstva iu sadjarstva. Zdravi!	(Vred.)
--M-
TIH. Imenik
p. n. gg. udov društva, kateri so vplačali letnino za l. 1881.
Ivan Podlogar, posestn. v Veliki gobi; Ljudevit Vagaja, učitelj na Kopanji; Janez Murnik. cos. svet., dež. odbornik itd. v Ljubljani; Jože mmerschmit v Ljubljani; Simon Jan, župnik pri sv. Trojici.
Popravek.
v V slovenskem „čebelarji in sadjerejci" štev. 0. v popisu razstavljavcev jo gosp. A. Sraj kot razstavljavec „Albertijevega panju" omenjen, pravi razstavljevalec jo bil le gosp. K. Sraj.
Daljo je gosp. .1. Zavelcina, ključar na Savi, razstavil čebelarsko orodje, in sicer jedno kladivo, klešče in dleto vse v jednem kosu, kar je bilo v zadnjem listu po pomoti prezreto in izpuščeno. Gosp. Zavelcina dobil je, kakor drugi razstavljavci, častno diplomo.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik.
Laitnina „Čobelarskcga in sadjanjskcga drnjtva xa Kranjako". — Natisnila Klein in KuvaSr I.Juliljanl.