OKROGLA MIZA 0 POKRAJINI POSAVJE V Posavju politično soglasje za samostojno pokrajino Aktualno, I str. 3 BOGDAN BARBIČ, j direktor HESS: | i i »S fotovoltaiko še j ne bomo nadomestili I klasičnih virov električne energije" , Naš pogovor, : str. 5 I I SPREJEM V GADOVI JPECI I Vesna Komatar - I plesoča cvičkova I princesa I Posavska panorama, I str. 12 Občine: KRŠKO BREŽICE SEVNICA KOSTANJEVICA NA KRKI RADEČE bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, St. 12, četrtek, 12.6.2008,25.600 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE % Koncesija je v Posavju 4 Protipoplavna varnost in podtalnica 6 Praznik KS Leskovec 8 Slovesnost v Loki 8 Praznik KS Dobova 9 Praznik KS Brestanica 10 Kdoboplačal infrastrukturo 13 PrilogaMladi 22 Praznik občine Krško 28 Šport 29 Prejeli smo • 30 Malioglasi 31 Kam v Posavju BPIVNKA v starcm delu Krškega s tradicjjo Poleg klasične ponudbo še: pizze malice testcnine catering zaključene skupine MSeCOM* nmwm (((•08014 44 #Qic INOUTIC / GERMAN PROFILES INQENEERING CREATIVITY wwwoknainvrata-con con t N E R G I J A pnhodnost energije NEK spet dela, za paniko krivi (evropski) birokrati KRŠKO - Nukleama elektrarna Krško je od ponedeljka od 15:38 spet priklju- čena na električno omrežje. V sredo, 4. jurrija popoldne, so elektrarno za- radi puščanja primarnega hladila v zadrževalnem hramu postopoma preven- tivno zaustavili, zamenjavo pokvarjenega ventila obvodne linije za merjenje temperature primarnega hladila pa so opravili v petek, 6. junija. Dogodek je zbudil izjemno zanimanje tako domačih kot tujih medijev. „Popravilo je potekalo izje- mno gladko in hitro, pred- vsem zato, ker smo tovrstna vzdrževalna dela v preteklo- sti že izvajali. Šlo je za ute- čeno operacijo, ki je bila končana precej hitreje, kot smo prvotno načrtovali," je v torek za naš časopis pove- dal predsednik uprave NEK Stane Rožman. „Tudi po- vratek v obratovanje do pri- ključitve na omrežje je po- tekal izjemno gladko in brez zastojev, zato smo se na omrežje priključili že v po- nedeljek popoldne," je za- dovoljstvo nad potekom po- pravila strnil Rožman. Novica o okvari in zaustavi- tvi elektrarne je zbudila iz- jemno zanimanje medijev, tako slovenskih kot tujih. V četrtek so pred objektom z reportažnimi avtomobili de- žurale ekipe avstrijske, nem- ške in poljske televizije, v Krško so prihiteli številni hr- vaški novinarji in Rožman je imel polne roke dela s poja- snjevanjem, da „ni bilo po- trebno uporabiti nikakršnih vamostnih sistemov" ter da „ni bilo nikakršnih vplivov na zaposlene, kaj šele na oko- Ije in okoliško prebivalstvo". Prvi mož NEK je prepričan, da si dogodek ni zaslužil tako obilne publicitete, saj spa- da v kategorijo pričakovanih dogodkov, kakršnih je bilo v obratovalni zgodovini elek- trarne doslej že šest, pa niso zbudili takšnega medijskega zanimanja. Nadaljevanje na straw 2 Predsednik uprave NEK Rožman pred novinarji Soglasno za samostojno Posavsko pokrajino Svet regije Posavje je na 2. razširjeni izredni seji dne 9.6.2008, ki so se je udeležili tudi poslanci Driavnega zbora, državni sve- tnik in predstavniki vseh parlamentarnih političnih strank, zasto- panih v občinskih svetih 5 posavskih občin, v zvezi s prihajajočim posvetovalnim referendumom o pokrajinah sprejel sledeča stali- šca in sklepe: I. Svet regije Posavje ugotavlja, da smo občine, ki sestavljajmo pre- dlagano pokrajino Posavje, v preteklih 15 tetih dokazale, da.je po- krajina Posavje samostojna in geografsko zaključena regija, ki je ekonomsko udnkovita in sposobna skrbeti za lasten razvoj. To smo dokazali s pripravo in izvajanjem nekaterih največjih energetskih in kohezijskih projektov v Sloveniji, kot so veriga hidroelektrarn na spodnji Savi, projekt izgradnje čistilnih naprav in projekt Cen- tra za ravnanje z odpadki Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Da znamo skrbeti za lasten razvoj, smo dokazali s projekti razvoja vi- sokošolskega izobraževanja, ki je vezano na stebre regijskega go- spodarstva, s projektom izgradnje gospodarskega središča Phoenix in ostalimi regijskimi projekti. Naši rezultati nam dajejo pravico in odgovornost do združevanja v samostojno pokrajino Posavje, ne glede na to, ali bo Republika Slovenija na koncu razdeljena na 6, 8, ali 13 pokrajin, Posavje bo samostojna pokrajina. II. Čeravno je prihajajoči posvetovaini referendum o pokrajinah v na cionalnih medijih predstavljen kot nepomemben, daje nam, pre- bivalkam in prebivalcem Posavja, zgodovinsko priložnost, da z gla- sovanjem ZA pokrajino Posavje na prihajajočem posvetovalnem referendumu 22.6.2008 potrdimo rezultate nasega skupnega dela zadnjih 15 let. Svet regije Posavje poziva vse prebivalce in prebivalke regije Po- savje, da se 22.6.2008 udeležijo posvetovalnega referenduma o pokrajinah in z glasom ZA glasujejo za ZA samostojno pokrajino Posavje. Predsednik Sveta regije Posavje Franc Bogovič Občina in regija imata kadrovski potential, ki lahko vodi najzahtevnejše projekte KRŠKO - V krškem Kulturnem domu je 6. junija, na predvečer občinskega praznika, potekala slav- nostna akademija s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj. Kulturni program so oblikovali Simfonič- ni orkester Glasbene sole Krško, senovski in ko- stanjeviški godbeniki ter združeni pevski zbori iz štirinajstih krajevnih skupnosti, ki so se po slove- snosti s svojimi krajevnimi posebnostmi in značil- nostmi predstavile tudi na stojnicah v avli. Obcina Krsko obelezuje od- dnski praznik na dan izgnan- cev. 7. junija 1941 je namreč nemški okupator iz Slovenske Bistrice odpeljal večje števi- lo izgnancev, nakar se je za- čelo množično izseljevanje iz preostalih delov Spodnje Šta- jerske, Obsotelja, dela Do- lenjske in Posavja. Ravno od tu, z gradu Rajhenburg, ki ga je okupator ob pregonu trapi- stov preuredil preuredil v pre- selitveno taborišče, je odšlo na trnovo pot izgnanstva kar 45.000 od skupno 63.000 iz- gnanih Slovencev. Hkrati se z občinskim praznikom in prire- ditvami v občini Krško poklo- nimo tudi spominu padlim kr- škim borcem, ki so bili, devet fantov in eno dekle, 30. julija 1941 prva ustreljena skupina na slovenskem ozemlju. Kakor je dejal na slavnostni akademiji krški župan Franc Bogovič, so nas izgnanci in padle krške žrtve naučili, da upomiški duh zmore veliko, da smo iz boja za preživetje prestopili v delo za sedanjost in prihodnost in da si lahko z lastnimi močmi in modrostjo krojimo še boljši jutri. Tudi tako, da se bomo Posavci od- ločili za svojo pokrajino: „Še v tern mesecu bomo imeli pri- loznost zavzeti se, da posta- nemo enakopraven in vero- dostojen sogovornik driavi. Trdno upam, da bomo zgrabili priložnost, šli na referendum in izbrali avtonomnost zase in za svoj razvoj, dali enotno sporočilo celotni Sloveniji, da si želimo, zaslužimo in vztraj- no prizadevamo za našo po- krajino Posavje. Kajti me do- brega se ne bo zgodilo samo od sebe, potrebni smo mi, naše odločitve in naša kon- kretna dejanja!" Na silovit razvoj na podroqu industrije, infrastrukture in energetike pa se je v svojem govoru navezal tudi letošnji slavnostni govornik, direktor izgradnje hidroelektrarn na Spodnji Savi Bogdan Barbič, ki je poudaril, da je energe- tika področje, ki na specifi- čen način opredeljuje občino Krško kot eno najmočnejših občin v Sloveniji: „Termoe- lektrarna Brestanica, ki je še Nadaljevanje na strani 2 Preiemniki nrimnni v riričhi y -runnnnm Francem BoQOViCem in DOdŽUDOnio Ano Somrnk m AKTUALNO________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 nadaljevanje s 1. strani K vznemirjenju v evropski javnosti je nabri precej prispe- vala tudi napaka Uprave RS za jedrsko varnost, ki je evrop- skim inštitucijam sprva poslala obvestilo, da gre v krški nu- klearki za vajo, kljub takojšnjemu popravku informacije in opravičilu pa so v nekaterih državah, predvsem v sosednjih, zagnali paniko. „Uprava za jedrsko varnost in mi smo obve- stila poslali v najboljši nameri, da je javnost sproti in celo- vito obveščena o dogodku. Mislim, da je do ključnih napak prišlo v okviru Evropske komisije in njenih birokratskih in- štitucij, ki so te informacije posredovale naprej brez pravil- ne razlage in brez pravilnega razumevanja," ocenjuje Sta- ne Rožman. Nuklearko bodo naslednjič, če ne bo kakšnih izrednih do- godkov, znova zaustavili spomladi naslednjega leta, ko je na vrsti redni remont. P. Pavlovič Tudi krški občinski svet o referendumu KRŠKO - Naslednji četrtek, 19. junija, se bo 22-ič v tern man- datu sestal Občinski svet občine Krško. Svetniki in svetnice bodo uvodoma razpravljali in sprejeli sklep v zvezi z refe- rendumom o pokrajinah. Na dnevnem redu je ponovno tudi sklep o izdaji soglasja k imenovanju Mirjane Klinec za direk- torico MC Krško, imenovali pa naj bi tudi vršilca dolžnosti di- rektorja Lokalne energetske agencije LEAD. Pred svetniki je tudi sklep o plačevanju dela nadomestila za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta s strani Občine Krško za Občino Kostanjevica na Krki ter dodatek in čistopis spo- razuma o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjsko- pravnih razmerij med omenjenima občinama. P.P. Otvoritev mostu na Šmarčni ŠMARČNA - V soboto, 7. junija, so se številni obiskovalci udeležili slovesne otvoritve novega mostu čez reko Savo, ki bo odslej na kraju, kjer je v preteklosti vozil brod, povezo- val Šmarčno na desnem z vasjo Breg na levem bregu reke. Izgradnja brvi je bila predvidena v koncesijski pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save na zah- tevo prebivalcev Kompotja in Smarčne. Investitorji izgra- dnje brvi, katere pogodbena vrednost je bila 750 000 evrov, so bili Holding Slovenske elektrame, d.o.o., Občina Sevni- ca in Infra, d.o.o. Most, ki je namenjena pešcem in kole- sarjem, je zgradilo podjetje CPM, d.d., iz Maribora. Župan občine Sevnica Kristijan Jane je v svojem govoru napove- dal otvoritev še dveh mostov na Savi, in sicer v mesecu ju- liju na Blanci, v roku dveh do treh let pa naj bi bil zgrajen še most na Logu. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore LOVSKA DRUZINA BREŽICE rmm> vas vabi na spominsko srečanje 8. MEMORIAL JERNEJA MOLANA ki bo v sredo, 25.6.2008, s pričetkom ob 9. uri pri lovski koči LD Brežice v Dobravi Srečanje organizira LD BREŽICE v sodelovanju z OBČINO BREZICE ob 17. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Memorial bodo z svojo prisotnostjo po častili minister za gospodarstvo g. Andrej Vizjak, župan občine Brežice g. Ivan Molan in ostali gostje. Po končani svečanosti sledi družabno srečanje ob lovskem golažu na strelišču LD Brežice, na katerem bo hkrati potekalo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Prisrčnovabljeni! Koncesija za spodnjo Savo je v Posavju, sledi še srednja Sava BREŽICE - Nosilec koncesije za verigo hidroelektrarn na spodnji Savi je s svečanim podpisom aneksa h koncesijski pogodbi postala družba Hidroelektrame na spodnji Savi s sedežem v Brežicah. Prenos koncesije iz Holdin- ga Slovenske elektrame na novo družbo so s podpisom aneksa h koncesijski pogod- bi o izkoriščanju energetske- ga potenciala spodnje Save v torek v brežiškem gra- du potrdili minister za oko- Ije in prostor Janez Podob- nik, direktor HSE Damijan Koletnik, direktor Savskih elektrarn Drago Polak ter direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbie. Soglasje k prenosu koncesije so s podpisom izjave poda- li tudi župani občin Sevnica, Krško in Brežice. S tern se zaključuje projekt Skupni podvig v okviru do- sedanjega nosilca koncesi- je Holdinga Slovenske elek- trame, ki je koncesijo dobil 8. julija 2002. HSE bo tudi v novi družbi z 51-odstotnim deležem največji družbenik, poleg pa še Dravske elek- trame Maribor z 31-odsto- tnim, GEN energija z 12-od- stotnim ter Termoelektrarna Brestanica in Soške elektrar- ne Nova Gorica s po 3-odsto- tnima deležema. Na skupšči- ni družbe Hidroelektrame na spodnji Savi 18. junija bodo nanjo kot stvarne vložke pre- nesli HE Boštanj, HE Bianca in HE Krško, kasneje pa naj bi jo še dokapitalizirali, da bo lahko dokončala izgradnjo spodnjesavske verige. Kot je ob podpisu pove- dal minister za gospodar- stvo mag. Andrej Vizjak, je prenos koncesije del širše strategije energetike v Slo- venije, katere cilj je konku- renčnejše okolje pri ponudbi električne energije na debe- lo. Da ima podjetje s konce- sijo sedež in vodstvo v Po- savju, je velik uspeh, je še dodal Vizjak. Minister Po- dobnik je napovedal, da bo še v tern mandatu na breži- ško podjetje prenešena tudi koncesija za izkoriščanje srednje Save. P. Pavlovič Podpisniki prenosa koncesije in soglasodajalci Zdaj gradbiščni, nato obvozni most KRŠKO - Med večjimi pridobitvami ob letošnjem prazniku občine Krško sta gotovo novo krožišče in most na severni strani mesta oz. ob bodoči hidroelektrarni, ki so ju svečano odprli v petek, 6. junija. Promet skozi krožišče je v teh dneh že stekel, most pa bo sprva služil le gradbincem pri gradnji elektrame, že od leta 2010 dalje pa naj bi bil del nove krške obvoznice. Z izgradnjo krožišča s tremi izhodi in prvega od dveh no- vih mostov v Krškem so izva- jalci začeli lani aprila. 460 tisoč evrov za izgradnjo kro- žišča je prispevala Direkci- ja RS za ceste, ki je k nekaj manj kot 3,5 milijone evrov vredni izgradnji mostu pri- spevala 2,66 milijonov evrov, Holding Slovenske elektrar- ne je dodal 590 tisoč, Obči- na Krško pa 240 tisoč evrov. Kot je na otvoritvi pouda- ril župan Franc Bogovič, gre za primer uspešne sinergije med gradnjo hidroelektrame in nove krške obvoznice, saj so namesto začasnega grad- biščnega mostu zgradili kar trajni most. Kljub zamudi je most zgrajen pravočasno, da bo HE Krško lahko zgrajena v predvidenem roku, pa je po- vedal direktor gradnje HE na spodnji Savi Bogdan Barbie. Trikrako krožišče je zgradil CGP Novo mesto, 132 me- trov dolg most s štirimi po- Iji pa Primorje Ajdovščina. S tem je zaključena prva od treh etap izgradnje obvoz- nice mesta Krško, ki bo po- tekala po levem bregu reke Save. Novo obvoznico Krško že nestrpno pričakuje, saj obstoječi most ob konicah ne zagotavlja več pretočno- sti prometa in prihaja do ve- likih prometnih zastojev. Za drugi most na jugu Krškega in obvoznico je že izdelan idej- ni projekt. Skupna vrednost projekta izgradnje obvozni- ce znaša 14 milijonov evrov, financirajo pa jo Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo, Holding Slo- venske elektrame in Občina Krško. Izgradnja se bo začela leta 2009, promet po celotni obvoznici pa naj bi stekel ko- nec leta 2010. P. Pavlovič Otvoritveni trak na novem mostu so prerezali iupan občine Krsko Franc Bogovič, direktor DRSC mag. Gregor Ficko, direktor HSE dr. Joie Zagoien, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič in predstavniki izvajalcev, med njimi direktorja Primorja Dušan Črnigoj in CGP Novo mesto Marjan Pezdirc. Preko mostu so se nato na rolerjih zapeljali učenci OŠ Krško.___________________________________ Občina in regija imata kadrovski potencial... nadaljevanje s 1. strani pred desetimi leti bila „nebo- digatreba" v slovenskem ele- ktroenergetskem sistemu, je z izgradnjo novih plinskih tur- bin postala urejena družba z močno kadrovsko zasedbo in kot taka eden ključnih ponu- dnikov moči in energije v Slo- veniji takrat, ko je najbolj potrebna. Jedrska elektrama Krško, ki se je še nekaj let na- zaj soočala s težavami nizkih cen na evropskem trgu, kate- rih namen je bil uničiti majh- ne energetske sisteme, med katere sodi tudi Slovenija, je zdaj eden glavnih genera- torjev razvoja energetike ne samo občine ali regije, tem- več cele države. V prostor občine Krško pri- haja hidroelektrarna, formi- ran je drugi steber slovenske energetike. In kar je najpo- membnejše, je poudaril Bar- bič, izkazalo se je, da imata občina in regija tudi kadro- vski potencial, ki lahko vodi in upravlja najzahtevnejše pro- jekte in objekte s področja energetike in da je z ustano- vitvijo Fakultete za energeti- ko ter vzpostavljeno štipen- dijsko politiko zagotovljena tudi nadgradnja. „Pravijo, da sta za uspeh vedno potrebni dve stvari. Prva je sreča, to je takrat, ko se človeku ponu- di ugodna priložnost. Druga je pamet, ta človeku omogo- ča, da izkoristi ugodno prilo- žnost, kar je vodstvo Občine Krško in okolje znalo izkori- stiti," je še poudaril Bogdan Barbič in ob zaključku svoje- ga govora čestital letošnjim občinskim nagrajencem. K čestitkam nagrajencem in obeanom ob prazniku so se pridružili tudi sevniški župan Kristijan Jane, župan obči- ne Kostanjevica na Krki Moj- mir Pustoslemšek, brežiška podžupanja Patricia Čular, župan občine Kozje Andrej Kocman, ki je prenesel tudi čestitke župana Bistrice ob Sotli Jožefa Pregrada, ter poslanec v DZ RS Stane Pajk. V nadaljevanju je krški župan podelil tudi letošnja občinska priznanja. Plaketo Občine Kr- sko je prejela ob 10 letnici uspešnega gospodarskega ra- zvoja družba Ekten iz Krške- ga; priznanja so prejeli: TD Senovo ob 25-letnici uspe- šnega delovanja na področju turizma in varovanja okolja, PGD Videm ob Savi ob 120-le- tnici uspešnega delovanja na področju požarnega varstva, Jožef Zupančič iz Podlipe pri Raki za prispevek k družbene- mu in gospodarskemu razvo- ju kraja in občine ter podje- tnik Agim Krasniqi za uspehe v podjetništvu in za pomoč društvenemu delovanju v ob- čini; znak Občine Krško je za ohranjanje in širitev kovin- ske proizvodnje ob 10-obletni- ci nove organiziranosti preje- la družba Metalna Senovo ter posameznika Emil Žveglič ter Franc Lekše. Žveglič, dolgole- tni predsednik Ribiške družine Brestanica - Krško, za dolgole- tno prizadevno delo in^ aktiv- nosti na področju ribištva in varstva narave, Lekše pa za prispevek pri razvoju KS Veli- ki Tm in občine Krško. Najvišje priznanje - veliki znak Občine Krško, je župan Bogovič izro- čil Mirku Avsenaku iz Bresta- nice za življenjske dosežke in ustvarjalno delo na področju kulture in turizma ter Pihal- nemu orkestru DKD Svoboda Senovo ob 80-letnici uspešne- ga delovanja in za dosežke na področju ljubiteljske kulture. Bojana Mavsar Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 AKTUALNO R V Posavju politično soglasje za samostojno pokrajino KRŠKO - V Posavju se vsi župani zavzemajo za ustanovitev pokrajin, kar so za javnost potrdili po pone- deljkovi drugi razsirjeni izredni seji Sveta regije Posavje, na kateri so člani sveta obravnavali stališča v zvezi s posvetovalnim referendumom o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji. V Posavju tako vlada politično soglasje med župani Krškega, Brežic, Sevnice, Kostanjevice na Krki in Radeč. Kot enega izmed ključnih projektov za razvoj Slovenije in posledično tudi Posavja je ustanovitev pokrajin na srečanju predstavnikov vlade z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoj a posavske pokrajine označil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Pomen predvidenih pokrajin za povečanje razvojne enotnosti v državi so ob tern na sreča- nju predstavili še minister za lokalno samoupravo in regio- nalno politiko Ivan Žagar, mi- nister za okolje in prostor Ja- nez Podobnik ter minister za kulturo vasko Simoniti. Posavje mora biti samostoj- na pokrajina, je soglasnih vseh pet posavskih županov, skupaj z njihovo enotno od- ločitvijo pa so se v javnosti vendarle že pojavila tudi ugi- banja, kako se bo po vzposta- vitvi predvidene samostoj- ne pokrajine država odzivala na svoje velike energetske in kohezijske projekte v Posav- ju, ki sodijo med ene izmed največjih v državi. Sem sodi- jo predvsem izgradnja hidro- elektrarn na spodnji Savi, iz- gradnja čistilnih naprav ter projekt Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, Bele kra- jine in Posavja. Dvome so predstavniki vlade županom, gospodarstvenikom in drugim udeležencem srečanja skušali odpraviti z lastnimi argumenti in pozitivno pripravljenostjo driave za prihodnje sodelo- vanje. „Vsi veliki projekti, kot je na primer izgradnja hi- droelektrarn na spodnji Savi, bodo kot nacionalni projek- ti ostali v driavni pristojnosti ter tako še naprej njena skrb, da bodo tudi uspešno zaklju- čeni," je poudaril Vizjak. „Posavje je eno izmed prvih izrazilo politično soglasje za vzpostavitev lastne pokraji- ne," je poudaril Vizjak. Po nje- govih besedah bo rezultat re- ferenduma pomemben iz dveh vidikov. „Ali bomo uspeli Po- savce prepričati, kako je to za njih dobro, na drugi strani pa ostaja tudi dejstvo, da nobe- na prihodnja vlada ne bo mo- gla brez posavske pokrajine," je izpostavil Vizjak. Minister za gospodarstvo je ob tern na omenjenem srečanju ustano- vitev pokrajin nasploh označil kot enega izmed ključnih pro- jektov za razvoj driave. Podobnik pa je Posavce po- hvalil, da so na občinskih rav- neh uspeli oblikovati enotno stališče glede ustanovitve po- krajin z usklajenim dolgo- letnim političnim razmišlja- njem. Posavje je ravno zato označil kot specifičen „poziti- ven paradoks." Ministri poudarjajo, da usta- novitev pokrajin nikakor ni projekt širitve birokracije, ampak decentralizacija su- bjektov odločanja, ki ne pov- zroča dodatne finančne obre- menitve za davkoplačevalce. „Bo pa tudi ta projekt odvi- sen predvsem od ljudi " je Posavce pobaral Vizjak. Žagar ustanovitev pokrajin pri nas primerja z delitvami prostora v Evropski uniji, zato je ude- ležencem srečanja predstavil predvsem formalno ureditev pokrajin. Te naj bi med dru- gim zapolnile vrzel med drža- vo in občinami ter blažile se- danjo preveliko urejevalno in dejansko moč driave. Kot izpostavljajo v Svetu re- gije Posavje, je regija že do- kazala, da zna poskrbeti za lasten razvoj, in sicer med drugim z uspešnim projektom visokošolskega izobraževanja, ki je vezano na stebre regij- skega gospodarstva, s projek- tom izgradnje gospodarsko razvojnega središča Phoenix ter s posameznimi ostalimi regijskimi projekti. Krški župan Franc Bogovič zato poudarja, da je potrebno referendum, kljub političnim polemikam, ki ga spremljajo na nacionalnem nivoju, v Po- savju izkoristiti za pridobitev skupnega političnega kapita- la in volje prebivalcev v regi- ji. To naj bi bilo namreč vsem posavskim nosilcem politične moči na voljo kot orodje za dosego skupnega cilja in to ne glede na to, kdaj in v kakšni obliki bo izpeljana decentra- lizacija driave. Večletna prizadevanja za združevanje Posavja je izpo- stavil tudi brežiški župan Ivan Molan. „Deklaracijo smo v Po- savju podpisali ze leta 1998," je dejal. Obenem je poudaril, da so si tudi danes v vseh ob- činah enotni, da mora biti Po- savje samostojna pokrajina. Kot meni Molan, bi bilo vse drugo slabo za Posavje, kjer namreč že sedaj poteka veli- ko skupnih projektov. Tudi sevniški župan Kristijan Jane podpira soglasno mi- šljenje posavske politike o ustanovitvi pokrajin. „Posav- ci zato nimamo težav glede umeščanja pokrajine v naše okolje," poudarja Jane, obe- nem pa meni, da bo v Posav- ju dosežen najboljši rezul- tat, kar se tiče udeležbe na posvetovalnem referendumu. „Ne želim, da bi nas znova premikali po Savi gor in dol," je po seji Sveta regije Posav- je še izjavil Jane. Pokrajino Posavje ob tern podpirajo tudi v Kostanjevi- ci na Krki z županom Mojmir- jem Pustoslemškom na čelu, ki meni, da bo lahko s pokra- jino tudi njihova občina de- ležna novega razvoja. Za sa- mostojno pokrajino pa naj bi bili zainteresirani tudi v obči- ni Radeče, kar je po seji potr- dil Bogovič, saj se župan Ra- deč Matjaž Han srečanja v Krškem ni udeležil. Zaradi vseh predstavljenih dejstev zato v Svetu regije Posavje pozivajo vse prebi- valce v Posavju, da se 22. ju- nija udeležijo posvetovalnega referenduma o pokrajinah in z glasom ZA glasujejo za sa- mostojno pokrajino Posavje. S tern naj bi namreč v Posav- ju potrdili rezultate skupnega dela v zadnjih petnajstih le- tih. Martin Kerin Posavski politični vrh na srečanju z ministri 22. junija pojdimo na referendum V tern mandatu Driavnega zbo- ra smo poslanci 20. junija 2006 sprejeli ustavne spremembe in sicer: 121., 140. in 143 člena Ustave RS. S tern je bila dana možnost, da pristopimo k usta- navljanju pokrajin. Prepričan sem, da ste spre- mljali silne razprave, ki so se zadnje case odvijale v driav- nem zboru. Res je, po treh letih mukotrpnih priprav za- konodaje, ki naj bi Slovenijo razdelila na pokrajine in jim dala vse potrebno za normalno funkcioniranje, smo bili v par- lamentu postavljeni pred dile- mo, ali vložiti še zadnje napo- re za realizacijo tega projekta ali pa se predati in zaključiti s tern projektom. Odločili smo se, da vpraša- mo vas, spoštovane občan- ke in občani. V ta namen smo na 39. seji driavnega zbora, sprejeli odlok o razpisu posve- tovalnega referenduma o ob- mocjih in imenih pokrajin v Sloveniii ter statusu Mestne občine Ljubljana. Posvetoval- ni referendum pomeni, da se želimo posvetovati z volivci in jih vprašati ali so "za" ali "pro- ti" predlagani pokrajini. Od- ločitev bo sicer res samo mo- ralna zaveza za nas poslance, da bomo v skladu z odločitvijo na referendumu zastopali sta- lišča pri sprejemanju končne odločitve o regionalizaciji Slo- venije. Glasovanje se bo izve- dlo v nedeljo, 22. junija 2008, po ugotovitvah referendum- bKin uiuuv uüsTio gieae na ao- sežene rezultate referenduma dokončno uskladili pokrajinska območja in jih na zadnji seji v tern mandatu ponovno uvrstili na dnevni red. Nikakor pa ne dvomim v izid referenduma, saj nam Posav- cem daje možnost, da pri- demo do svoje pokrajine in s tern sami odločamo o svojem razvoju. Verjamem, da smo to sposobni. Z driavnega nivoja naj bi se preneslo v našo po- krajino več kot 41 000 000 €. Pozivam vas, da greste na voli- tve in na glasovnici obkroži be- sedo "ZA". Referendumski izid se ugotavlja za celotno obmo- čje bodoče pokrajine Posavje in posebej za območje in po- sebej za območje vsake od ob- čin, vključenih v referendum- sko območje. Stane Pajk, poslanec DZ RS in občinski svetnik Občine Krško Za pokrajino Posavje Dejstvo je, da ima Slovenija veliko število majhnih občin, ki same ne premorejo dovolj razvojnega potenciala. Zato je ustanovitev pokrajin v Slo- veniji najboljša pot za hitrej- ši in predvsem enakomemejši razvoj celotne Slovenije in ne samo njenih posameznih delov. Prepričan sem, da je združi- tev občin V POKRAJINE DANES, najboljša investicija ZA SLOVE- NIJO JUTRI. S skupnimi projek- ti smo že dokazali, da je Po- savje lahko uspešna pokrajina, pokažimo to tudi na referen- dumu. Bojan Ruyelj, poslanec DZ RS Sevniški svetniki podprli pokrajino Posavje SEVNICA - Sevniški občinski svetniki so na torkovi izredni seji podprli razpis posvetovalnega referenduma o obmo- čjih in imenih pokrajin v državi. Svetniki s tern podpirajo tudi ustanovitev pokrajine Posavje, v kateri pa ielijo, da ima sevniška občina enakopraven in enakovreden položaj v razmerju z ostalimi posavskimi obdnami. Se pa v Sevnici ie pojavljajo pomisleki glede morebitne po- večane birokracije na lokalni ravni ter glede same razpore- ditve finančnih sredstev v pokrajini. Eden izmed osrednjih pomislekov tako je, da bodo sredstva, namenjena delova- nju občin, na sedeiu regije nižja za okoli 40 milijonov evrov. Več svetnikov je izrazilo tudi pomisleke glede financiranja gradnje drzavnih cest ali javnih zavodov na območju obči- ne. Med izraženimi mnenji je bilo izpostavljeno tudi mišlje- nje, da bo, tudi po predvideni ustanovitvi pokrajine Posav- je, Sevnica ostala na obrobju, vendar Posavje ostaja edina možnost za občino. Poslanec driavnega zbora Bojan Rugelj, ki je bil eden izmed podpisnikov zahteve za sklic izredne seje občinskega sveta, je poudaril, da projekt pokrajin ni projekt enega mandata. „Rezultat referenduma bo v vsakem primeru resna zaveza, da je treba ustanoviti pokrajine," je izpostavil Rugelj. Kot je dodal, je v Sloveniji zelo veliko majhnih občin, ki jih je treba združiti v pokrajine ravno zaradi njihovega hitrejšega in bolj enakomernega razvoja, saj naj bi finančna sredstva znale pokrajine dosti bolje izkoristiti kot driava. Veliko občanov pa naj bi bilo skeptičnih glede predvidenih novih zaposlitev zaradi ustanovitve pokrajine. Župan Kristi- jan Jane je dejal, da je predvidena selitev služb iz Ljublja- ne na pokrajinsko raven, tako da gre v bistvu bolj za razpr- šitev teh zaposlitev. Svetniki pa so soglasno podprli tudi odločitev, da je treba na ravni občine pristopiti k skupnemu informiranju prebival- cev. Občanom ob tern predlagajo, da na prihajajočem po- svetovalnem referendumu 22. junija podprejo ustanovitev regije Posavje. M. Kerin Sporočilo za javnost ^^ B^ ^J Slovenija potrebuje pokrajine! Na referendumu obkrožite »ZA« Leta 1994 je Driavni zbor Republike Slovenije z zako- nom ustanovil občine, ki so prevzele pomembne naloge na področju razvoja lokalnih okolij. V tern času so bile zgrajene mnoge sole, vrtci, ceste, zdravstveni domovi in drugi prepotrebni objekti za lokalna okolja. Če želimo hitrejši in enakomernejši razvoj tudi na go- spodarskem področju in na področju regionalne infra- strukture, moramo narediti korak naprej. To so po- krajine in skrajni čas je, da jih po 14-ih letih končno dobimo. Ustanovitev pokrajin za državljanke in drzavljane po- meni prerazporeditev 1.300.000,000,00 evrov iz driav- nega proračuna na pokrajine, garancijo za hitrejši in skladnejši regionalni razvoj Republike Slovenije, enako- merno ustvarjanje več delovnih mest, lažje koriščenje evropskih sredstev in še veliko drugih prednosti. Sedanja vlada je pripravila potrebno zakonodajo in pre- dlog členitve Republike Slovenije na pokrajine, ki jo je podprlo več kot 86 odstotkov vseh mestnih in občinskih svetov ter županov, ne glede na politično pripadnost. Predlog so podprli tudi Driavni svet, Združenje sloven- skih občin in Skupnost občin Slovenije. Žal pa tega pre- dloga ni podprla opozicija. Vladna koalicija se je prav zato odločila, da 22. junija 2008 izvede referendum, ki bo jasno izrazil voljo ljudi. Ob pozitivnem izidu referenduma bo opozicijskim po- slancem v dtiavnem zboru ponujena moinost poprav- nega izpita. Ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja spreje- ta v tern mandatu ali ne, pa bodo pozitivni rezultati re- ferenduma pomenili jasno "ljudsko naročilo- vsem po- slancem Državnega zbora. Prav zato je še posebej pomembno, da se driavljanke in državljani Republike Slovenije referenduma udeležimo in glasujemo za ustanovitev svoje pokrajine. Cvetko Srien Predsednik Posavske re%ijske koordinacije SDS Stane Pajk, predsednik OO SDS Krško mag. Andrej Vizjak, predsednik OO SDS Breiice Bojan Ruselj, predsednik OO SDS Sevnica H AKTUALNO________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12, 6. 2008 Ko govorijo o Krškem, je burno KOSTANJEVICA NA KRKI - Odnos z občino Krško je v občini Kostanjevica na Krki še vedno zelo občutljiva tema, kar do- kazujejo tudi burne razprave na to temo na sejah tamkaj- šnjega Občinskega sveta. Na dnevnem redu 18. seje pred dvema tednoma je bila tudi delitvena bilanca, a je župan Mojmir Pustoslemsek svetnike obvestil, da bodo točko obravnavali na eni naslednjih sej, saj pogajanja s Krškim še niso zaključena. To je nekatere svetni- ke zelo razburilo in so vodstvu občine očitali nesposobnost v pogajanjih. Pri glasovanju o sogtasju na program prodaje ob- činskega stvarnega premoženja ter na program prodaje kapi- talskih naložb in finančnega premoženja Občine Krško za leto 2008 (občini morata ena drugi dajati soglasje ravno zaradi ne- rešene delitvene bilance) pa so svojo prisotnost prijavili le štirje svetniki, čeprav je bilo na seji vseh deset, zato sklep ni bil veljaven. Samo zavoljo te točke so morali teden dni kasne- je sklicati izredno sejo, na kateri je šest svetnikov vendarle izglasovalo omenjeno soglasje. Na 18. seji so kostanjeviški svetniki med drugim imenovali ko- misijo za pripravo občinskega prostorskega načrta ter uredni- ški odbor Kostanjeviških novic, sprejeli odlok, ki ureja vzdrže- vanje javne razsvetljave, izobešanje zastav in okraševanje v občini ter potrdili načrt nabav in gradenj Občine za letošnje leto. Sprejeli so tudi odlok o občinskih priznanjih. Župan bo podeljeval Opatovo čašo in Ključ mesta Kostanjevica na Krki z nazivom Častni meščan, Občinski svet pa Mestni prstan z nazi- vom Občan leta, največ dva Kostanjeviška zlatnika in največ tri Kostanjeviške srebrnike. Priznanja bodo prvič podelili ob letošnjem občinskem prazniku 16. avgusta. Peter Pavtovič Prenovljen Mercator center tehnike, gradnje in pohištva BREŽICE - V četrtek, 29. maja, so v Brežicah na Cesti svobode clan uprave skupine Mercator Peter Zavrl, izvršni direktor za področje tehnike Stane Kavkler in brežiški župan Ivan Molan odprli prenovljeni Mercator center tehnike, gradnje in pohi- štva, v kar so investirali nekaj več kot 225 tisoč evrov. Duše na platnih ČATEŽ - Družina Les, Adel Seyoun in KS Čatež ob Savi so or- ganizirali II. mednarodno likovno kolonijo, imenovano » S Francem na Čatežu«, ki je potekala na Zlegarju, otvoritev razstave pa je bila v nedeljo 8. junija v prostorih čateške krajevne skupnosti. Množica obiskovalcev si je ogledala dela avtorjev Etka Tutte, Apollo- ^h|^^^^^^^h nia Zvesta, skupine Ježkov ^^^|HH^^^^^^H z Vrtca Mavhca z Nevenko ^V^V^mZ^H^^^^I in Natašo, Goce Kalajdži- ^K *^8fl|^^^^^^H skega, Adela Seyouna (duše ^^^^^^^^^^H I^^H in vodje kolonije), domači- ^^^^^^^^^^^^^^^h na z Zejnega Rajka Baško- ^^^m^^^^^H^I^^H viča, Vide Slivniker in Boni- ^^^Hfe^^^^^^^^^H ja Čeha. ^^^^^^^^^^^^^^^^ 0 delih in avtorjih je na za- "slsta.fes z udelezena nimiv način govorila likovna ko'omJe_________________ kritičarka Anamarija Stibilj-Šajn. Povedala je, da je to spo- min na Franca Lesa, ki ga je preko njegovih del in pripove- dovanj dojela kot globoko dušo ter zaželela, da bi ta delov- na srečanja postala tradicionalna, kar bi bilo nadaljevanje njegove velike ljubezni. Da se stvaritev res ne da postavi- ti na skupni imenovalec, so pa iskalci s senzibilnimi duša- mi izživeli svoj ustvarjalni trenutek, izrazili svojo resnico, kjer je zaživelo novo življenje barv, je še med ostalim deja- la. Nežno glasbeno variacijo pa je z igranjem na kitaro po- nudil Milan Ameršek. NJenko S. Izpostavili protipoplavno varnost in podtalnico BREŽICE, KRŠKO - Tako brežiški kot krški občinski svetniki in svetnice so v začetku junija obravnavali in nazadnje tudi sprejeli sklep o smernicah za načrtovanje prostorske ureditve v sklopu Državnega pro- storskega načrta (DPN) za območje HE Brežice. Rok za oddajo smernic oziroma usmeritev ministrstvu za okolje in prostor je bil 8. junij. Brežičani so se 2. junija se- stali na nadaljevanju 12. seje in ob močni podpori go- stov z okoljskega, prome- tnega in gospodarskega mi- nistrstva sprejeli smernice za načrtovane prostorske ureditve k osnutku DPN za HE Brežice. Predsednik Od- bora za HE na spodnji Savi Niko Galeša je med dru- gim poudaril, da Posavje ne bo pristalo na zamik gra- dnje in da mora biti mokri- ška elektrama kot zadnja v verigi zgrajena v roku, torej do leta 2015. Nekaj svetni- kov je imelo pomisleke gle- de varstva pred poplavami, kar je izpostavil Hrvoje Or- šanič, Ivan Kovačič pa je menil, da so predvideni na- sipi prenizki in bodo ogrozili tako kmetijske površine kot tudi naselja ob reki. Prostorski načrt bo v jav- ni razgrnitvi 30 dni in v tern času bodo zbirali pripombe iz lokalne skupnosti ter ci- vilne družbe. Posebna ob- činska komisija za spremlja- nje projekta pa bo glede na podane zahteve varovala in- terese občanov. Sestavljajo jo vodja Jože Avšič, kot čla- na pa Rajka Križanac in De- jan Rostohar. Svetniki in svetnice so spre- jeli še Odlok o zaključnem računu proračuna brežiške občine za minulo leto, prav tako pa z nekaj pomisleki tudi odlok o ustanovitvi Sku- pnega prekrškovnega organa občinskih uprav Bistrice ob Sotli, Brežic, Krškega, Ra- deč in Sevnice. V Krškem so smernice spre- jeli 5. junija. V razpravi, ki je trajala več ur, so imeli svetniki pripombe predvsem glede varnosti podtalnice, pitne vode, problematike mulja ter naplavin, 100-le- tnih voda ter plovnosti reke Save. Glede na oblikovane smer- nice bo v nadaljevanju pred javno razgrnitvijo dopolnje- nega osnutka DPN potrebno izdelati študijo, ki bo zaje- mala tudi spremembe pod- talnice zaradi izgradnje hidroelektrame. Vplivno ob- močje HE Brežice namreč sega na dva velika vodna vira pitne vode na Krškem polju, v največji meri na čr- pališče Brege, delno pa tudi na območje črpališča Drno- vo. Po sedaj znanih podat- kih se podtalnica na tern ob- močju napaja iz reke Save, v majhnem delu pa tudi iz podzemnih tokov Krakovske- ga gozda. Kot veliko dile- mo so svetniki med drugim izpostavili, kaj se bo zgodi- lo s podtalnico, če se bodo zgradili zajezitveni nasipi in zavese za potrebe hidro- elektrame. V uredbi o DPN bo zato, glede na sprejete smernice, potrebno predvi- deti ustrezne sklepe za za- ščito količine in kvalitete podtalnice. Med sprejete smernice sodi tudi primemo ravnanje z mu- Ijem in naplavinami. V kon- cesijski pogodbi za izkorišča- nje energetskega potenciala spodnje Save se koncesionar zavezuje, da bo za odlaga- nje plavja sklenil pogodbo s pristojno lokalno skupno- stjo Posavja o uporabi javne deponije odpadkov v regi- ji. Postopke glede shranje- vanja in ravnanja z muljem je svetnikom predstavil Bog- dan Barbie iz družbe HESS, ki je zavrnil tudi določene dvome svetnikov, da bodo z muljem na območje Krškega polja prišle tudi nevarne ali celo toksične snovi. Posame- zni svetniki pa so kljub temu menili, da omenjena proble- matika še ni dokončno reše- na. V sprejetih smernicah je predvideno, da se zbiranje mulja, plavja in naplavin za celotni spodnji tok Save ure- di na levem bregu Save, na prostoru od Zbirnega cen- tra za ravnanje z odpadki do južne meje občine Krško. Na seji so svetniki med dru- gim poudarili ter se strinjali, da je potrebno tudi preveri- ti, ali vplivno območje sega tudi na področje krškega po- kopališča in na njegovo mo- rebitno širitev. V smernicah so tudi zahteve občine gle- de ravnanja z odpadki, ure- janja kanalizacije, prome- ta, širokopasovnih povezav, kmetijstva, turizma, elek- tro omrežja in urejanja vo- dotokov. M. KalčičM.,M. Kenn vsak drug četrtek pri vas doma. Na spletu že v sredo! twsuvie info Odgovor na clanek z naslovom Salomonska rešitev za Bučanje ali... (Posavski obzornik St. 10,15.5.2008) V družbi Savaprojekt želimo podati nekaj dodatnih infor- macij v zvezi s člankom o re- ševanju problematike nase- lja Bučanje. Družba z glaynim direktor- jem Petrom Žigantejem na čelu je že v začetku devet- desetih let opozarjala na neurejena lastniško-prav- na razmerja v naselju in ne- pravilnosti v poslovanju PSK Krško oziroma PSK Nerezi- ne ter izrazila nestrinjanje z vodenjem postopka preorga- niziranja družbe, vendar kot družbenik ni imela dovolj moči, da bi lahko kaj stori- la, predvsem zaradi slabe komunikacije s strani takra- tnega vodstva PSK in nadzor- nega sveta. Če bi takrat PSK Krško uredila vse potrebno in se prilagodila novim razme- ram in zakonodaji, predvsem hrvaški, danes ne bi imeli ta- kšnih težav in takšnih dolgov. Torej ni bilo popolnoma nič odvisno od zdaj sicer aktiv- nih »pravnikov in strokovnja- kov za urejanje prostora«, kot navaja avtorica članka, saj niso mogli vplivati na po- slovanje družbe PSK. Lahko so le opozarjali. Nekateri družbeniki po nava- janju avtorice trdijo, da se je s sprejetimi sklepi na za- dnji skupščini začela razpro- daja premoženja družbe PSK Krško in s tern umiranje druž- be na obroke ter da individu- alni lastniki odločilno vpliva- jo na poslovanje družbe PSK ter še, da bodo ti za štiri ti- soč evrov postali lastniki ze- mljišča posamezne hišice, ki pa naj bi bilo vredno več de- set tisoč evrov. Nihče ne govori o umiranju družbe PSK, potrebno je ure- diti lastninsko pravna vpra- šanja in na novo postaviti odnose v naselju, PSK je in bo še vedno upravnik nase- lja. Lastniki počitniških enot smo v svoje kapacitete leta in leta vlagali in jih imamo dejansko že v zakoniti pose- sti od sklenitve kupoprodaj- nih pogodb, z zemljiščem vred. Po 368. členu Zakona o vlastništvu i drugim stvar- nim pravima pa zemljišče, ki je v družbeni lastnini in je lastništvo kot takšno vpisa- no v zemljiški knjigi, po sa- mem zakonu postane last ti- stega, cigar last je stavba na njem, ne glede na to, da la- stništvo na stavbi ni vpisano. Torej, ne da smo plačali pre- malo, ampak preveč. Plaču- jemo nekaj, kar bi po pravni poti, ki bi sicer trajala dlje, brezplačno dobili nazaj. To smo naredili, da rešimo na- stalo situacijo. Avtorica še navaja, da naj bi na podlagi pogodb o medse- bojnih razmerjih lastniki do- kapitalizirali PSK Nerezine, vsak v višini tisoč evrov po ležišču. PSK Krško oziroma Nerezi- ne ni nihče dokapitaliziral. Vrednost kapitala družbe je ostala ista. Ravno to je bil najtrši oreh usklajevanj, saj so nekateri želeli prav do- kapitalizacijo in tako priti do večine lastnine v družbi. Tudi taki, ki niso lastniki ka- pacitet, kar je sicer njihova legitimna podjetniška pra- vica. Vendar smo se odločili drugače, podpisali pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki poleg tega, da ureja odnose in razmerja, vključuje tudi člen o plačilu davčnega dol- ga, ki pa mimogrede ni edi- ni. Teh tisoč evrov po ležišču gre v PSK za plačilo davčne- ga dolga v obliki predpogod- be za bodoči nakup parcele z minimalnim funkcionalnim zemljiščem. Na ta način se lahko dolg poravna, vendar to ne bo dovolj za ostale te- koče dolgove. Pomembno v tern trenutku je, da je naselje odprto in da gremo korak za korakom k cilju, da se uredijo vsa ne- rešena lastninsko pravna raz- merja ter da se zgodba ne bo končala tako, kot se je tista v Poreču. Uprava Savaprojekta, d.d. ^""V 1 POSAVSKI • ~W T" ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK časopis za pokrajlno Posavje tzhaja od 15. decembra 1997 v Krškem. Izdaja ga Zavod Neviodunum. UPRAVA Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 780 Telefaks: 07 49 05 781 E-poita: upravagposavie.info Direktor: Silvester Mavsar Vodja skupnlh služb: Katarina Požun UREDNIŠTVO Nastov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 782" Telefaks: 07 49 05 781 E-pošta: redakcllagposavie.Info Odgovorni urednik: Silvester Mavsar Glavni urednik: Peter Pavlovli Novinarji uredniki: Marija Kalčtč MlrtU Martin Kerin, Bojana Mavsar, Peter Pavlovič, Sužana Vahtaiič Stalne sodelavke in sodelavci: Tanja Grabiijan, Alenka Mlrt Iskra, Marusa Mavsar, Natja Jenko Sunčič, Smilja Radi, Ljubo Motore TEHNIČNA EKIPA Matjai Mlrt (prelom In priprava za tisk) Jože Macur, Andrej Ptnterič TRŽENJE IN PROMOCIJA Bojana Kunej, Marusa Mavsar, Vanja Božič :, Telefon: 07 49 05 780 Telefaks: 07 49 05 781 E-poiU: marketinygposavie.lnfo PE DOPISNISTVO BREŽICE Vodja dopisništva: Marija Kalčič Mlrttč Naslov: Cesta prvih borcev 17, Brežice (Mestni atrij) Telefon: 07 49 63 433 E-pošta: studio.breziceCoosavie.info NAVODILA IN PRAVILA Za točnost podatkov v naročenih rubrikah In prtlogah odgovarjajo njihovi avtorjl oz. na- ročniki. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Imetnlk materialnih avtorskih pravic avtor- skih del v Posavskem obzomiku so Zavod Ne- viodunum ali avtorji, ki imajo z izdajateljem sklenjene avtorske pogodbe, zato teh del ni doyoljeno reproducirati, distribuiratl all dru- gače uporabljati v trine namene brez ustre- znega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe. NAROČILA Časopts je brezplačen. Poita Slovenlje ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah KrJko, Brežice, Sevnica, Kostanjsvica na Krki in Radeče. Fizične in pravne osebe ga lahko narocijo tako, da nam sporočijo svoj naslov po poSti, e-pošti ali faksu. Plačall bodo samo stroške pošiljanja, ki znašajo za eno leto oz. 26 številk: naslovnikom v Slo- veniji 15 EUR, v Evropska uniji 30 EUR. PUČIU ID za DDV: SI61220388 TRR pri banki SKB: SI03155-1086687920 TRR pri bankl NLB: SI 02980-0254398083 Tisk: Delo d. d. - Tlskarsko srediiče, Ljubljana Naklada: 25.600 izvodov Naslednja številka (12/2008) bo izšla v četrtek, 26. junija 2008. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 18. junij. Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12, 6, 2008______________________________________________________NAS POGOVOR H Pogovor z Bogdanom Barbičem, direktorjem Hidroelektrarn na spodnji Savi S fotovoltaiko še ne bomo nadomestili klasičnih virov električne energije Bogdan Barbie je že izkušen energetik, eden najbolj prepoznavnih v tern „poslu" v Posavju. Vso svojo poklicno pot je tako ah drugače opravil na energet- skem področju. Že šest let je na čelu Termoelektrarne Brestanica, od začetka leta 2004 pa vodi tudi projekt izgradnje petih novih hidroelektrarn na spodnji Savi. Doslej sta bili, kot pravi, ti dve funkciji dokaj kompatibilni, s prenosom koncesije na novo družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o., katere direk- tor je, pa bo lahko prislo do določenih sprememb in bo „čas pokazal, kako bosta ti dve funkciji šli skupaj v bodoče". Odboru za HE redno zagota- vljate, da gre gradnja elek- trarn po načrtu. Gre res vse tako gladko? Stvari ne gredo nikoli gladko, ker gre za zelo kompleksen projekt, tako da je treba veli- ko truda, veliko dobre organi- zacije, da se zagotavlja eden ključnih strateških ciljev pro- jekta, to je izvedba investi- cije v predvidenih terminskih planih. Za tako velike inve- sticije je značilno, da veliko- krat pride do zamud in zaple- tov. Tudi pri nas se dogaja, da so nekateri vmesni roki obča- sno prekoračeni, zato je treba biti izredno aktiven, spremlja- ti dogodke in jih celo predvi- devati, da se izvedejo ukrepi, s katerimi je možno začasne zamude nadoknaditi. Kar se tiče verige, sedaj po- tekajo montažna dela na HE Bianca, na HE Krško potekajo gradbena dela, to pa je tudi fokus naših trenutnih aktivno- sti na operativnem delu pro- jekta. Menda se ukvarjate tudi z zahtevki gradbenikov po podražitvah del. Kako je s tem? Za gradbene izvajalce je že na nek način folklora, da vedno prihajajo z raznimi dodatnimi deli in nepredvidenimi situa- cijami. S strokovno ekipo vsak zahtevek ocenimo, ali je stro- kovno utemeljen. Mnogi med njimi niso strokovno utemelje- ni in takšne seveda zavmemo. Seveda pa je pri takšnem pro- jektu predvsem zaradi nepred- vidljivih geoloških razmer ob- časno potrebno izvesti dodatne aktivnosti, da gradnja ne bi tr- pela. Lahko pa rečem, da smo do sedaj v okviru predvidenih finančnih sredstev in da doda- tnih del ne bo toliko, da bi lah- ko vplivala na celotno predvi- deno finančno konstrukcijo. Gradnja HE Krško je zara- di pomanjkanja prostora se malo bolj zahtevna kot gra- dnja predhodnih elektrarn, pa tudi za promet je zelo moteča. Čutite kaj tega pri- tiska? Gradnja HE Krško je bistveno bolj zahtevna, predvsem pa časovno razpotegnjena zaradi utesnjenosti. Lahko pa recem, da sem vesel, ker je prva grad- bena jama končana v roku, tako da lahko v kratkem priča- kujemo tudi pričetek betona- žnih del na prelivnih poljih, že v naslednjem letu pa montažo zapomic, ki bodo omogočile preusmeritev reke Save skozi nova prelivna polja. Kar se prometa tiče, je za ta infrastrukturni del zadolženo podjetje Infra, seveda pa so- delujemo skupaj. Res je, da kljub našim intenzivnim pri- pravam na najučinkovitej- še tehnične rešitve prihaja do občasnih motenj v prome- tu, žal se pri rekonstrukcijah cest temu ne da izogniti, se- veda pa upam, da bodo te re- konstrukcije izvedene v čim krajšem možnem času. Moram povedati, da se bo ze v pozni jeseni pričela rekonstrukcija ceste od novega krožišča na desni strani Save proti Bresta- nici, tako da bo delna zapora zopet trajala kar nekaj časa, skoraj do končne izgradnje HE Krško. Poudarjate pomen hibridne- ga hidravličnega modela spo- dnje Save. Zakaj je ta stvar tako pomembna za nadaljnji potek projekta? Področje, ki ga bo ta hibridni hidravlični model obravna- val, je poplavno področje od HE Krško do državne meje. Na tem področju je že zdaj pred- videnih precej novih objektov, med njimi hidroelektrarne, odlagališče NSRAO, nova ce- sta med Brežicami in Krškim. Hkrati gre za razlivno podro- čje v primeru visokih voda, zato je zelo pomembno, da s hidravličnim modelom na- tančno določimo meje poplav in da se lahko zelo podrobno optimira višina zaščitnih nasi- pov za naselja, hkrati pa dopu- sti maksimalna možna razlivna površina. Če bi Savo zagradi- li z zelo visokimi nasipi, bi v primeru visokih voda bistve- no vplivali na sosednjo Repu- bliko Hrvaško, ker bi ta visoka voda, ki se zdaj razliva po po- Iju, prišla kot visokovodni val na Hrvaško in bi lahko popla- vila Zagreb ali mesta ob meji. Seveda po mednarodnih kon- vencijah, ki jih je podpisala tudi Slovenija, to ni dovolje- no, po drugi strani pa si vsi že- limo, da bi ta prostor čim bolj optimalno izkoristili. Ravno s tem hibridnim modelom bomo lahko v merilu 1:50 tudi fizič- no testirali razlivne valove. Ima pa še eno pomebno funk- cijo: s pomočjo takega mode- la se lahko oblika akumulacij- skih bazenov optimira tako, da je pretok reke čim bolj enako- meren. Posledično to pomeni, da bo bistveno manj zamulje- vanja, kot bi ga bilo sicer, če bi bil bazen nepravilno nare- jen. Do sedaj smo ravno tako imeli modele, ki so umešča- li predvsem hidroelektramo v prostor, zanimivo pa je, da pri nekaterih hidroelektrarnah starejšega datuma taki mode- li niso bili na razpolago, se- daj pa so problemi z muljem in ostalimi stvarmi. HE Vrhovo je že ena takih, kjer raziska- ve niso bile tako detajlno iz- delane, treba pa je vedeti, da takrat tehnologija tega še ni omogočala. Model bo izdelal Institut za hidravlične raziska- ve iz Ljubljane, njegova loka- cija pa bo nekje pri Logatcu, ker tak model zahteva relativ- no veliko površino. Pri HE Brežice in HE Mokri- ce še vedno ni dorečeno fi- nanciranje spremljajoče in- frastrukture, energetski del pa imate finančno pokrit. Ste kljub temu kaj v skrbeh za- radi tega? Bistveno je, da smo pred krat- kim izdelali idejno zasnovo obeh elektrarn, na podlagi teh tehnicni resitev smo prisli do popisa del in ključnih aktivno- sti ter jih tudi cenovno ovre- dnotili. Zavedati se je po- trebno, da so bile prve ocene investicije izdelane leta 1999. Pred desetimi leti so bile cene infrastrukture in tudi energet- skega dela bistveno drugačne, kot so sedaj. V zadnjih letih smo priča divjanju cen ključ- nih materialov, se pravi žele- za, betona, energije. Zato so te ocene sedaj nekoliko viš- je, so pa realne in jih je tre- ba izpeljati. Pomembno je, da se tudi koncesijska daja- tev s ceno energije visa, iz te koncesijske dajatve pa se in- frastruktura financira. Izdela- na je bila novelacija predin- vesticijske zasnove tudi za infrastrukturni del, zdaj je treba to novelacijo upoštevati v planih Ministrstva za okolje in prostor in na podlagi novih prihodkov iz naslova koncesi- je zapreti novo finančno kon- strukcijo. Nikoli pa nisem dvo- mil in še vedno ne dvomim v to, da zadnji dve elektrami ne bi bili zgrajeni, ker gre navse- zadnje za zaščito pred popla- vami ključnih naselij v breži- ški in krški občini. Z izgradnjo akumulacije prepredmo po- plavljanje naselij Loče, Mi- halovec, Rigonce, Krška vas, Brege, Stari Grad. Obljuba Re- publike Slovenije je bila, da bo poplavna problematika re- šena, tako da ne dvomim v iz- vedbo teh elektrarn. Kaj pa končni rok 2015? Končni rok 2015 je s tehnične- ga vidika izvedljiv. Seveda to tudi za energetski del pome- ni dodatno finančno obreme- nitev. Ampak kot sem rekel, tudi cene električne energi- je so v zadnjih dveh, treh le- tih izjemno poskočile, tako da je to tudi s finančnega vidika izvedljivo, vsaj za energetski del lahko to zagotovim. Sicer pa koncesijo za izkori- ščanje energetskega poten- ciala spodnje Save prevzema nova družba Hidroelektrar- ne na spodnji Savi, katere di- rektor ste. Kaj se bo s tem spremenilo? Hidroelektrarne na spodnji Savi je novo podjetje s sede- žem v Brežicah. Gre za prav- no osebo in s tem obliko, ki je zelo transparentna in v celo- ti v skladu z zakonom o gospo- darskih družbah. To ne pome- ni, da smo prej delali ilegalno, vendar je ta oblika bistve- no bolj transparentna in za- nesljiva tudi za vlagatelje, ki so poleg HSE še GEN energi- ja, Soške elektrarne, Dravske elektrarne in Termoelektrar- na Brestanica. Vsi ti vlagatelji želijo imeti čim bolj transpa- rentno in enostavno obliko za upravljanje in pravna oseba je idealna za to. Po drugi strani pa za Posavje to pomeni tudi možnost nove- ga zaposlovanja in hitrejšega razvoja celotne regije. Z no- vim letom predvidevamo in- tenzivno zaposlovanje. Oce- njujemo, da je potrebno v prvi fazi zaposliti do 30 ljudi. Seveda pa je ambicija podje- tja tudi pridobitev koncesije na srednji Savi in razvoj hidro- elektrarn od Zidanega Mosta do Ljubljane. V tem prime- ru se bo podjetje seveda tudi prostorsko razširilo vzdolž ce- lotne Save. Po moji oceni je gradnja HE na srednji Savi izjemnega po- mena za Slovenijo, ker se je Slovenija obvezala poveča- ti odstotek obnovljivih virov v elektroenergetski bilanci do leta 2020. Gre za dodatne tri teravatne ure na leto in tako velike količine energije iz ob- novljivih virov v Sloveniji ni enostavno zagotoviti. Eden ključnih virov tovrstne energi- je so hidroelektrarne, tako da ocenjujemo, da gre za enega izjemno pomembnih potenci- alnih virov v naslednjih 10-15 letih. V zadnjem času se veliko go- vori o razsiritvi jedrskega programa v Sloveniji, manj pa o novih hidroelektrarnah. Koliko imamo tu se rezerv in kakšen je njihov pomen za naso energetsko prihodnost? Slovenija je še vedno neto uvoznica električne energije, pravzaprav uvaža ravno toliko energije, kot jo iz polovice je- drske elektrarne izvaža, to je hrvaški del. Poraba raste vsa- ko leto za nekaj odstotkov in projekcije kažejo, da bo že v desetih, petnajstih letih v Slo- veniji primanjkovalo do tisoč megavatov moči. Tudi z obno- vljivimi viri bomo zelo težko nadomestili ta primanjkljaj, tako da bo Slovenija mora- la razmisliti o tem, kje bo dobila manjkajočo energijo. Zaenkrat tehnologije omogo- čajo bodisi izgradnjo jedrske- ga objekta bodisi klasičnega objekta, vsi alternativni viri, vetrne elektrarne, biomasa, fotovoltaika, pa so sicer teo- retično zelo zanimivi, žal pa današnja tehnologija in cena teh virov niti približno ni kon- kurenčna in ne omogoča neke- ga resnega izkoriščanja. Mor- da bo v bodočnosti prišlo do revolucije na tem področju, vendar zaenkrat slabo kaže, da bi npr. s fotovoltaiko lahko nadomestili klasične vire elek- trične energije. Kako odgovarjate tistim, ki opozarjajo na prevelik vpliv hidroelektrarn na okolje? S hidroelektrarnami se dolo- čeni habitati in tudi pokraji- na nedvomno spremenijo, gre pa za kombinacijo pozitivnih in negativnih sprememb. Hi- droelektrarne niso nekaj no- vega v Sloveniji, tu ne gre za novo tehnologijo, saj HE na Dravi delujejo že 90 let in skrivnosti v njihovem delova- nju praktično ni. Ključno pa je, da se izkušnje, tako pozi- tivne kot negativne, upošteva- jo pri projektiranju in nadalj- njem razvoju HE na spodnji Savi. Preko strokovnih inštitu- cij in izdelave presoje vplivov na okolje zelo podrobno prou- čimo vse pozitivne in negativ- ne vplive na okolje in na pod- lagi tega pripravimo določene ukrepe, kako te vplive zmanj- šati ali eliminirati v celoti. Na podlagi ddsedanjih izkušenj lahko rečem, da so te razi- skave izjemno točne. Kot pri- mer naj povem, da je bil pri HE Boštanj nivo podtalnice s projektom določen skoraj na 10 cm natančno. Že od lanske- ga leta zelo intenzivno spre- mljamo podtalnico na celo- tnem Krško-brežiškem polju, naredili smo množico vrtin in te podatke zbiramo ter shra- njujemo v model, ki pokaže, kako se podtalnica obnaša gle- de na nivoje vode. Med ljudmi krožijo tudi govo- rice, kako se bo z izgradnjo teh jezer povečalo število meglenih dni. Dejstva so rav- no nasprotna zaradi vode se število meglenih dni zmanjšu- je, ker z jezerom zmanjšamo površino izhlapevanja, ki je potrebna za nastanek megle. Drugi tak mit so komarji. Ste- vilo komarjev bi se povečalo, če bi zgradili močVirje, saj ko- marji potrebujejo za odlaga- nje jajčec nizko stoječo vodo, mi pa imamo bregove koncipi- rane tako, da odlaganje jaj- čec zaradi strmih bregov ni moina pa še voda je tekoča. Komarjev bo bistveno manj, zato naravovarstveniki od nas zahtevajo fzgradnjo umetnfh močvirij, da ohranimo stales komarjev. To seveda ne odgo- varja kmetom, ki želijo tarn jmeti polja, tako da smo v teh odločitvah vedno med dvema stranema. Na te okoljske vplive smo po- sebno pozorni. Tudi čistoča reke Save se je bistveno iz- boljšala in razprave o tem, kako gre za nek toksični mulj, so stvar preteklosti. Raziskave mulja v HE Boštanj kažejo, da gre za mulj, ki je morda pri- meren celo za gnojenje v kme- tijstvu. Hidroelektrarne bodo morale z monitoringom spro- ti spremljati kvaliteto vode in mulja, zato bomo lahko sproti zaznali in ukrepali pri morebi- tnih negativnih spremembah, ki bi se pojavile kot posledica pritokov v jezera in reko Savo. To je se en dodaten način nad- zora nad reko. Peter Pavlovič Pričakujte, da boste odšli zadovoljni. Za vse, ki boste prenesli svoj osebni račun, na katerega prejemate redne mesečne prilive, v SKB, smo pripravili Paket ugodnosti za nove stranke! Obiščite najbližjo poslovalnico SKB in se prepričajte! ^Q OKD Lepo vas je y ii' SOCIETE CENCRALE CROUP Bogdan Barbie m IZ NASIH KRAJEV_____________________________________________ Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Domišljije. Jej,jej!GtedamnacionalkinVroči stol, kjer Vladimir Vodušek spra- šuje nas, ki smo pred ekrani, dr- J žavljane Slovenije, nekatere še M preživele in nekdaj državljane Ju- \fS goslavije: Ali je bil Josip Broz Tito \,_ _ „ ,. , heroj ali zločinec? Na voditeljevi «•» desni, na naši levi, sossvojo do- .. '. , , e ~.~ miMjijo razpredali naš pretekli NatJa Jenko **** čas pod Titom in s Titom Justin Stanovnik, Jože Dežrnan in Žarko Petan. Na novinarje- vi levi, na naši desni torej, pa Janez Stanovnik, ki je ka- tegorično zavrrvil vsakršno sorodstvo s prvim omenje- nim Stanovnikom, Božo Repe in Jožef Oseti... Govorim izključno iz sebe. In hočem povedati, dačenebi živela v inaršalovem času in ne bi kdo ve kaj ali celo nič vedela o njem, bi me s svojim stališčem prepričal partizan Sta- novnik, zgodovinar Repe in Titov osebni kuhar Oseti. Kajti sovražnost kogar koli o čemer koli in do kogar koli me še nikdar ni prepričala o ničemer. Zato še dandanes nimam nikakršne domišljije, kako bi se obnesla v času in po času vsesplošne druge svetovne morije. Zgodovina menda kodi dolgo pot do resnice (!?) in je dej- stvo, da je vsaka vojna že sama po sebi zločin (!) in da so grozodejstva v človekovi naravi - hot pravi prof. dr. Ja- nek Musek. Nič domišljije ne rabim ob spominih, če izpo- stavim dvoje, kar sem živela v Titovi eri: varnost in red. To nekateri danes izrabljajo oziroma domišljijo prazni- jo v poimenovanju življenja v polidjski državi. Pa niko- mur ni bilo ravno hudega, če sam hudo ni iskal, ob tern ob sebi imel dvoje levih rok inje poziv »učite se« ostajal praznih duš, src in glav. In je dejstvo, da bo Tito iz leta v leto še bolj živ, če se bodo desne in leve domišljije podtikanj prelivale čez vse še ko- maj vzdrzne robove. Hudoje v deželi, kjer sta človek in narod sama sebi smrtna sovražnika. Zato ni od nikoder novega karizmatičnega Tita, zato ni veselic, zato ni šta- fetnih palic... Zato je iz leta v leto vedno bolj ziv 25. maj v Kumrovcu bivših Jugoslovanov in - poglejte domišlji- jol - potomcev bivših Jugoslovanov. Kjerseje rodil sin slovenske malere in hrvaškega očeta. Ceje domišljija do- volj okretna... Da prepozna domišljijo strategije, naklonjenosti, hote- nja, ustvarjanja, kdosedaj ve, morda tudi ljubezni... Tudi s tršo roko? Kajpak, tudi s tršo roko. Preudarno. Saj čisto premehka in premlačna ni nikakršna ljubezen. A ti- sti, ki malia pod nosom z vejico ljubezni, polno zrelih rde- čih češenj, mora imeti karizmo, mora imeti strategijo, zdrave premetenosti in zdrave domišljije. Za uspeh. Ki je s čisto malo domišljije silno trdo delo. Vdržavi. Vdru- žini. Kjerje treba poredneža po riti, če mu premaknjeno domišljijo raznašajo orkani. No, Voduškov Vroči stol, kiyaje za spremembo vodil ko- rektno »pro et contra« svoji levi in svoji desni strani, gle- dalcev pa na desni in levi strani (s stranmi se domišljij- sko poigravam), je večina glasov povedalo, da je bil v 65 odstotkih maršal heroj, manjšinski izid 35 odstotkov pa je dal vedeti svoje mnenje, da je bil zločinec. Sicer sem že povedala svoje. A še zdaleč ne razprla krila svoje domisljije o herojstvu in zločinstvu. Bi bili Posav- ci zločinci, če bi se takrat enkrat uprii in bi takrat enkrat izglasovali, da pokrajina Posavje (PP) odmašira iz Slo- venije? Kot smo bili zločinci zapuščajoč Jugoslavijo!? In tako naprej, pa še kaj za nazaj... Letošnjega maja, ki seje raztegnil vjunij, ne bo nikoli več nazaj. Če je bil lep in nostalgično zanesenjaški vsaj 25. maja, ga pestujte v domišljiji, uživajte v zelenih ju- nijskih livadah, vonjajte jasmin in pokošeno seno. In dajmo domišljiji prosto pot - k zvezdam, človeštvu, per- spektivi...,kobi bilo od naroda lucidno do septembra do- bro brusiti oblasti in stolov željnih domišljijo... tako, za poletne dni, če bo dopust pred ekrani, pod domačo hruško in na obrežju bližnje reke. Za karje treba imeti domišlji- jo o tudi takšni sreči... g^ANSAT Krškod.oo. Dolenja vas 26, 8270 KRŠKO tel.: 07/490 16 90 faks: 07/490 16 92 e-mail: ansatOkabelnet,net spiet: www.ansQt.si Leskovec: nagrajeni čebelaiji in zakonca Šribar LESKOVEC PRI KRŠKEM - V počastitev krajevnega praznika, ki ga obeležujejo 1. junija v spomin na vrni- tev izgnancev po drugi svetovni vojni na svoje domove, so se zadnjega majskega dne krajani ter člani Sveta KS Leskovec pri Krškem zbrali na slavnostni seji. Slednjo so posvetili tako razvoju in kulturnemu utripu v krajevni skupnosti kot dogodkom iz polpretekle zgodovine, v katero sodi tudi ustanovitev Če- belarskega društva Leskovec ph Krškem leta 1928. Pobudnik organiziranega de- lovanja in združevanja čebe- larjev na tem območju pred osmimi desetletji je bil uči- telj Drago Bitenc, ki je s sta- novskim kolegom Lojzetom Burjo za čebelarje organizi- ral strokovne sestanke in se- minarje. Čas druge svetovne vojne je kruto posegel tudi v to dejavnost, saj je bilo uni- čenih veliko čebeljih družin, ob tem pa je bila uničena tudi društvena dokumentaci- ja. Po drugi svetovni vojni so leskovški čebelarji, povezani v čebelarsko družino, delo- vali znotraj različnih organi- zacijskih oblik, od leta 1976 dalje pa kot eno od petih če- belarskih društev znotraj Ob- činske zveze čebelarskih dru- štev Krško. V vseh letih so si v društvu, ki danes šteje 54 članov, ki čebelarijo skupno s 1352 čebetjimi družinami, prizadevali za obstoj avtoh- tone čebele - kranjske sivke, kakor tudi za vzgojo čebelar- skega podmladka znotraj če- belarskega krožka, ki deluje na leskovški osnovni šoli že vseod leta 1959. zato je sio letosnje Krajev- no priznanje, ki ga je pred- sednik KS Bojan Petan izro- čil predsedniku društva mag. Slavku Šišku, nedvomno v prave roke, kakor tudi dru- gima letošnjima nagrajen- cema, Ljudmili in Alojzu Šribarju, ki sta prejela pri- znanje za vzpostavitev in do- polnjevanje etnološke zbirke na domačiji v Kobilah, s ka- tero si prizadevata ohranja- ti bogato kulturno dediščino naših krajev. Svečano slavno- stno sejo, ki je letos poteka- la v in pred gasüskim domom PGD Leskovec pri Krškem, so zaokrožili s samostojnim kon- certom Pevskega zbora Lo- vske družine Krško in družab- nim srečanjem. Bojana Mavsar LjudmUa Šribar in mag. Slavko Šiško_____ Praznik v besedi, glasbi in sliki LESKOVEC PRI KRŠKEAA/ KOBILE - Ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem se je od 24. maja dalje zvrstilo osem prireditev, praznik pa zaključuje turnir v malern nogometu, ki ga organizira vaška skupnost Selce to soboto na nogometnem igrišču v Selcah. Ob tradicionalni športni prire- ditvi, streljanju z zračno pu- ško za Pokal KS Leskovec, ki ga že vrsto let organizira do- mače Strelsko društvo, so le- tos prvič priredili v kraju tudi nogometni in košarkarski tur- nir Leskovec open, v same prireditve pa so se aktiv- no vključili tudi člani v kraju že nepogrešljivega Kulturne- ga društva. Ta deluje aktivno že vse od leta 2001, v sedmih letih pa so na odrskih deskah leskovški kultumiki uprizori- li kar okoli deset iger za od- rasle in otroke in uveljavili v tradicionalne vrsto projektov, kot so med drugim Martinova- nje v Leskovcu, Anini glasbe- ni večeri, Pomlad prihaja ipd. Ob letošnjem prazniku, 30. maja, so pripravili tudi lite- rarno-glasbeni večer, ki so ga posvetili svoji rojakinji, pisa- teljici in prevajalki Gitici Ja- kopin. Jakopinova, rojena leta 1928 v Leskovcu pri Kr- škem, je diplomirala na Filo- zofski fakulteti iz romanskih, germanskih in slovanskih je- zikov. Prevedla je preko 70 li- terarnih del, svoja leposlovna dela je objavljala v številnih publikacijah, leta 1962 pa iz- dala svoj prvi roman z naslo- vom Žarometi, leto kasne- je pa roman Devet fantov in eno dekle, v katerem opisuje prve krške borce. Povest Ve- ronika je izšla leta 1980, pre- delano pod naslovom Slovo od deklištva pa je objavila šest let kasneje. Jakopinova je pi- sala tudi poezijo, in sicer je leta 1986 izdala otroške pe- smi pod naslovom Anina uspa- vanka, leta 1995 izbor kratke proze pod naslovom Duša kaj želiš, in kot svoje zadnje delo leta 1996, v letu v katerem je tudi preminula, tri radijske igre z naslovom Na vrhu svo- bode. Njeno življenjsko pot so leskovški kultumiki očrtali v besedi, sliki in glasbi. Ob kultumem programu, ki so ga pripravile pevke Aktiva kmečkih žena Šentjemej, ki letos obeležujejo 10 let de- lovanja, pa je predsednik KS Bojan Petan 5. junija v Etno- loški zbirki Kobile, ki je v la- sti in jo urejata zakonca Šri- bar, odprl razstavo likovnih del z naslovom Ne pozabimo. Gre za dela, ki so jih v dvo- dnevni likovni koloniji naslika- li člani Likovnega društva Oko iz Krškega: Rafael Andlovic, Zdravko Červ, Simona Du- lar, Emilija Grubar, Slavica Jesenko, Asta Lazar, Magda Praznik, Milan Praznik ml., Jožica Petrišič, Milena Ro- štohar in Vladimira Štoviček. 0 razstavljenih delih je zbra- nim spregovorila etnologinja Alenka Černelič Krošelj, z be- sedo pa se je na krajevni pra- znik in praznik občine Krško ob predsedniku Bojanu Peta- nu navezala tudi podžupanja Ana Nuša Somrak. Otvoritev razstave, in na platno naslika- ne krajinske podobe, objek- te in tihožitja, ob katerih so si obiskovalci lahko ogledali tudi dediščino naših prednikov na sami domadji. Bojana Mavsar ¦r%l!!LJilBllSUl Usposabljanje ekip prve pomoči KRŠKO - Na Civilni zaščiti Krško so organizirali pri krškem Zdravstvenem domu redno letno usposabljanje prve pomo- či za pripadnike in pripadnice Civilne zaščite občine Krško ter za ekipe prve pomoči. Udeleženke in udeleženci so se ob strokovnem vodenju zdravstvenega osebja prehospital- ne enote usposabljali za primer oživljanja oseb s pomočjo ali brez defibrilatorja, saj so prekatne motnje srčnega ritma najpogostejši vzrok srčnega zastoja. Gre za aparaturo, s ka- tero naj bi bila v bodoče in postopoma opremljena vsa sre- dišča z večjim pretokom obiskovalcev, zaradi Cesar si bodo po besedah vodje CZ na Občini Krško Branka Petana priza- devali za tovrstno hitro posredovanje usposobiti čim večjo število oseb. B. M. Usposabljanje pripadnic CZ za primer oživljanja BREŽICE - V maju je Območno združenje Rdečega križa Brežice, predseduje mu Antonija Zaniuk, v prostorih Mla- dinskega centra organiziralo krvodajalsko akcijo, ki sta jo podprla tudi brežiška občina in župan Ivan Molan. Ob tej priložnosti je kri daroval tudi predsednik RKS Borut Mi- klavčič (na fotoyrafiji spredaj, ia njim Zaniukova). V Bre- žicah se je krvodajalstvo razvijalo od leta 1960, tokrat je kri darovalo 226 krvodajalcev, ki so v povprečju darovali po štiri del krvi. M. K. M. Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 IZ NASIH KRAJEV Q Dan drevesnega parka Dvor - Hotemež RADEČE - Občina Radeče je v sodelovanju s KTRC Radeče, s Savskimi elektrarnami Ljubljana, z Zavo- dom za gozdove Slovenije, z »Eko šolo« OŠ Marjana Nemca Radeče in »Eko vrtcem« Radeče, s Pre- vzgojnim domom Radeče, z Gledališkim društvom Radeče in s Hortikulturnim društvom Radeče pripra- vila posebno lep in zanimiv dogodek ob tednu slovenskih eozdov in dnevu parkov. Začelo se je z vodenim ogle- dom parka Dvor - Hotemež pri Radečah, nadaljevalo z otvori- tvijo asfaltirane ceste pod sa- vskim mostom, ki vodi od Ra- deč mimo drevesnega parka do Ribiškega doma v bližini Hotemeža, zaključilo pa s sve- čano prireditvijo v parku Dvor - Hotemež, kjer je bil osrednji slavnostni govornik prireditve Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesni park ob graščini Dvor pri Radečah je kulturna, vr- tno-arhitektuma dediščina (v njegovi bližini se nahaja ne- označeno nunsko pokopali- šče). Nastal je v drugi polovi- ci 19. stoletja in še danes je vidna parkovna ureditev po vzoru baročnih vrtov, pozneje urejena v organskem krajin- skem slogu z začetka 20. sto- letja. Park je zasnovan tako, da so med mrežami narav- no speljanih poti v gručah ali posamično zasajena parkovna drevesa, ki so jih v preteklosti uvažali iz Trsta in Botaničnega vrta Ljubljana, morda pa tudi iz Rimskih Toplic. V letu 1913 je bilo v parku okoli 40 različ- nih vrst iglavcev in 60 listna- tih dreves ter grmovnic (med njimi je bilo mnogo eksotič- nih vrst). Leta 1949 je ostalo le še 19 redkih eksot, vse dru- go je bilo posekano med dru- go svetovno vojno in po njej. In koliko drevesnih in grmov- nih vrst raste danes v parku? Gozdarji z Zavoda za gozdove Slovenije so popisali 548 vrst dreves in grmovnic, jih loci- rali v prostor, ocenili njihovo zdravstveno stanje in izmerili premer ter višino posamezne- ga drevesa. Povprečen premer vseh dreves je 43 cm (najde- belejši je hrast s 137 cm pre- mera, pa tudi najvišji je s 44 metri), skupna lesna masa je okoli 1000 m3. Ustanovljen je bil tudi projektni svet za pri- pravo ideje obnovitve in po- novno oživitve parka, kjer se nahaja tudi star dvorec, v ka- terem je našel svoje zatočišče Prevzgojni dom Radeče. Pobu- dniki za oživitev starega dre- vesnega parka, ki je že zava- rovan z Odločbo o zavarovanju drevesnega parka Dvor - Hote- mež pri Radečah pri Zidanem Mostu iz leta 1949, verjamejo, da bo le-ta našel prostor v ra- zvojnih programih Občine Ra- deče, da bo nekoč postal tu- ristično in kultumo zanimiv, hkrati pa bo ostal tudi boga- ta botanična dediščina za se- danje in bodoče rodove. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore V parku Dvor - Hotemež pri Radečah so se predstavili tudi najmlajši, otroci Eko vrtca. V parku Dvor - Hotemež pri Radečah najdemo vetiko zanimivih drevesnih vrst in qrmovnic, a tudi nenavadne drevesne obi ike. Na jubileju francosko- nemškega partnerstva Metka Resnik iz kabineta župana občine Krško je ob 10-letnici partnerstva med občino Chantopie in občino Obrigheim, s ka- tero smo v Krškem pobrateni že 26 let, obiskala Francijo, kjer je potekala jubüejna slovesnost. Občina Krško je skozi mno- goletno soaelovanje na obiskih v Obrigheimu navezala stike s predstavniki Chantepia in tako zgradila nove vezi, s kateri- mi prispevamo svoj delež k sporazumevanju narodov in prija- teljstvu, ki sega daleč preko meja. Partnerstvo ni zgolj oblika dela, ampak veselje, ki prinaša nova prijateljstva in znanstva, sta se z Resnikovo strinjala tudi župan francoske obäne Chan- topie Gregoire Le Blond in župan Obrigheima Rolland Lauer. Zaključen prvi del cikla „Pot do sreče obstaja" KRŠKO - Prvi del cikla predavanj Pot do sreče obstaja v organi- zaciji Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Krško (LAS Krško), MC Krško in KD Krško ter ob podpori Občine Krško se je uspešno zaključil. Cikel predavanj so obliko- vali kot niz petih predavanj, vsako od njih zajema eno obdobje v človekovem življenju. V pomladnem delu projekta so se spre- hodili po začetnih obdobjih življenja - otroštvu in mladostni- štvu. Cikel so pričeli 18. aprila v Kulturnem domu Krško s preda- vanjem dr. Lie Katarine Erzar Kompan z naslovom »Mami, oči, me imata res rada?«, nadaljevali s predavanjem Bojana Puclja z naslovom »Obdobje otroštva - kako lahko starši pomagamo otrokom izpolniti razvojne naloge v otroštvu?-, ki je potekalo 7. maja, prvi del cikla pa zaključili s predavanjem mag. Romana Koštala z naslovom »Mladostništvo - obdobje sprememb in iz- zivov«. Organizatorji so z obiskom vseh treh predavanj in pozi- tivnimi odzivi na projekt zelo zadovoljni in že pripravljajo dru- gi del projekta, ki bo obsegal še zadnji dve predavanji, in sicer o odrasli dobi ter starosti in medgeneracijskem obdobju. Preda- vanji se bosta odvili v jesenskih mesecih. P.P. Izberi svoj popust! *HfflB v torek, 17. junija, v Merkurju v Brežicah! Od 5 % do 99 % cenejši nakup! Nov, se veqi in bogatejši trgovski center! -> 1.600 m2 novih površin -+> več izdelkov za spretne mojstre na oddelkih vodovod In ogrevanje, vijaki in okovje, elektro, les in talne obloge -*- več izdelkov za lepši dom na oddelku gospodinjstvo ^^ ^^ ^^ -*¦ pestra izbira rastlin, orodja in opreme za vrt H/l CT 19 IC I I Ic ISI IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Iz majhnega raste veliko KRŠKO - V torek popoldan, 27. maja, je v krškem Kulturnem domu potekala prireditev z naslovom Iz majhnega raste ve- Uko, ki so jo organizirali učenci in učiteljski zbor Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško z namenom, da zbrana sredstva od prodaje vstopnic namenijo v šolski sklad. Sredstva iz tega naslova namenijo za različne namene, med drugim za na- kup opreme in učil, s katerimi nadgradijo učni program, kot pomoč učencem iz socialno šibkejših družin, ki se denimo ne bi mogli udeležiti ekskurzij, šol v naravi... Po zaključe- ni prireditvi, na kateri so pester glasbeni program, preple- ten s skeči v angleščini in skeči z ekološko vsebino izvajali učenci sole, so obiskovalci prireditve družno odšli k osnovni šoli, kjer so razvili EKO zastavo. Sola se je namreč vključila v EKO program, preko katerega si prizadevajo učenci ohra- njati čisto okolje, zdravo življenje, pravilno ravnanje z od- padki ipd. 8. M. Jubilej DV Veliki Trn VELIKI TRN - Društvo vinogradnikov Veliki Trn letos praznuje 20-letnico delovanja. Društvo je pred dvajsetimi leti usta- novila skupina, ki se je že takrat zavedala pomena združe- vanja v društvu, ocenjevanja vin in izobraževanja na podro- čju vinogradništva in vinarstva. Prvi predsednik je bil Jože Kaplar, za njim so društvo vodili še Franc Lekše, Franc Žič- kar ter Lojze Kerin, ki ga vodi še danes. Z veliko vnemo, delavnostjo in odgovomostjo so združevali moči skupaj z upravnim odborom društva in pripravljali skupna srečanja, izobraževanja, strokovne ekskurzije in družabne večere vi- nogradnikov, s čimer je kakovost vinske kapljice postaja- la z leta v leto kakovostnejša. Društvo je iz leta v leto šte- vilčnejše in danes šteje 340 članov. Pred njimi je velik načrt obnove in preureditve stare osnovne sole na Velikem Tmu, v katerem želijo urediti društvene prostore. Doslej sta jim nam prostore za delovanje prijazno nudita krajevna sku- pnost Veliki Trn in gostilna Lekše Zinka. Ob 20-letnici delo- vanju društva bodo v soboto, 14. junija, ob 18. uri pripravi- li praznik cvička pod šotorom na Velikem Tmu. L.K. Dan reke Krke VELIKE MALENCE - S čistilno akcijo so v soboto, 31. maja, v organizaciji Športnega društva Ekstrem team Grič, ki mu predseduje Mitja Ošterbenk, obeležili Dan reke Krke 2008 in k ozaveščanju po cistern okolju pripomogli tudi s povabi- lom od najmlajših do najstarejših, da se udeležijo akcije, ki se je pričela na Športno rekreativnem igrišču na Griču. Z veseljem so ugotovili, da reka Krka vendarle postaja vedno bolj čista, kar je po Ošterbenkovih besedah posledica tudi več čistilnih naprav, v ospredju pa vsekakor že zavest oko- liških prebivalcev, ki si vedno bolj želijo ohraniti dolenjsko lepotico med najlepšimi. Vanjo in ob njo pa se vrača vedno več življenja, zato so v vzponu podvodne, kakor tudi najra- zličnejše vodne aktivnosti. M. K. M. Utrinek iz nastopa šolskega otroskega pevskega zbora Člani DV Veliki Trn na strokovni ekskurziji ^o^oč.ifc y, ,y, »Tfc f^red akcijo po reki Krki V Loki slovesnost ob 500- letnici Trubarjevega rojstva LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Cerkev sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu je bila v soboto, 7. junija, sko- rajda premajhna za številne obiskovalce, ki so se udeležili svečane slovesnosti ob 500-letnici rojstva velikega Slovenca in rodoljuba Primoža Trubarja, ki je krajši čas kot duhovnik vodil tukajšnjo faro. V kulturnem programu, ki ga je z iz- brano besedo povezovala Melita Sku- šek, so sode- lovali MePZ Primož Tru- bar iz Loke pri Zidanem Mostu, Dušan Senica v vlo- gi velikega protestantske- ga pridigarja Primoža Tru- barja, navdušil je tudi clan ljubljanske Opere Vladimir Jane, skupina KUD-a Gali- ardi iz Celja pa je s prika- zom srednjeveških plesov na novem, lepo tlakova- nem prostoru pred župni- ščem za nekaj prijetnih mi- nut odpeljala obiskovalce v daljno preteklost srednje- veške glasbe, omike in kul- ture. Zbrane obiskovalce sta nagovorila župan Obči- ne Sevnica Kristijan Jane ter zgodovinar in politik, v Loki rojeni dr. Janko Prunk. Le-ta je spregovoril o pome- nu Trubarja in protestantiz- ma za Slovence, o njego- vem kulturnem in narodno prebuditeljskem delu. Po zaključeni slovesnosti je sledil ogled razstave likov- ne skupine 2002 s Škofljice in predstavitev nastajajoče knjige Obsavska stoletja, ki bo izšla ob 800-letnici cer- kve sv. Helene v Loki pri Zi- danem Mostu. Pri nastanku knjige, ki bo imela 340 stra- ni, sodelujejo številni avtor- ji, domačini iz Loke. Le-ti se bodo z zapisom dogodkov v Loki in njeni bližnji okoli- ci, o običajih, o ljudeh in še o marsičem drugem pred- stavili na posebni promoci- ji knjige 25. junija. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan Dušan Senica v vlogi Primoza Trubarja Skupina Galiardi je prikazala srednjeveške plese. Z grbom in zastavo še bolj prepoznavni DOBOVA - Tudi letošnjo obeležitev krajevnega praznika KS Dobova spremljajo številne kulturne, športne, tu- ristične in tudi ostale prireditve, ki so se začele že konec meseca maia in se bodo zaključile v začetku iulija. Minulo nedeljo je bila v dobo- vskem kulturnem domu sve- čana seja s podelitvijo kra- jevnih priznanj. V nagovoru prisotnim je predsednik sve- ta KS Mihael Boranič med pri- dobitvami minulega mandata naštel investicije, ki so bile povečini izvedene ali pa še potekajo v sodelovanju z Ob- čino Brežice. Med njimi sta na prvem mestu gotovo čistilna naprava in primama kanaliza- cija, ki sta del večjega breži- SPECIALISTIČN OKULISTIČNI PREGLEDI 070 660 660 Okulist MEH Boštjan di m«d specialist ottjlmolog vsdk torek od 1 1 17 L|iidsk;i Optik,) Glnsmaher Sttisek Dc|,in s p. Cesla prvih borcev 20c 8250 Bre/ice, SloveniJH -386 7 499 31 v.'.'.v. škega sistema, pa novi most v Mostecu, javna razsvetljava v Selah pri Dobovi, posodobi- tve na pokopališču oziroma pri mrliški vežici ter ureditev in oživitev objekta nekdanje osnovne sole. Pohvalil je ak- tivnost vaških skupnosti in še posebej sodelovanje z vsemi društvi ter domačo osnovno šolo, ki vsi veliko pripomore- jo k večji prepoznavnosti Do- bove v Sloveniji in celo preko driavnih meja. V ta namen so po seji slavnostno tudi pred- stavili grb in zastavo KS Do- bova, za katera je Boranič dejal, da ju bodo lahko upo- rabljala vsa delujoča društva in izrazil upanje, da bodo oba na posebnem javnem nateča- ju izbrana simbola za svoja vzeli tudi krajani. Dogodka sta se udeležila tudi načelnik UE Brežice Darko Bukovinski in brežiški župan Ivan Molan, ki je med dru- gim dejal, da kot domačin iz Sel pri Dobovi dobro po- zna vse dosežke in tudi pro- bleme krajevne skupnosti, ki pa je zlasti po novi zakono- daji lahko uspešna le ob te- snem in usklajenem delova- nju z občinsko upravo. Plod takega dela so tudi že reali- zirane investicije v KS Dobo- va, med novimi pa je napo- vedal izgradnjo sekundarnega dela kanalizacije v Mostecu in kasneje v celotni krajev- ni skupnosti, kar bo izjemno zahteven in drag, vendar nu- jen projekt. Prav tako naj bi naposled dočakali izgradnjo dolgo pričakovanega podvoza pod železnico v Dobovi. Dogodek so z nastopi pope- strili učenci OŠ Dobova, Me- šani pevski zbor Franc Bogo- vič in ansambel Dobovskih pet. Slednja sta ob tej prilo- žnosti zapela tudi znano do- bovsko himno. Dviganje zastave pred kulturnim domom „Pomladni dan" z evropsko poslanko BREŽICE - Brežiška Ekonomska in trgovska sola je v petek, 30. maja, v okviru predstavi- tve projekta Pomladni dan v Evropi 2008 gostila slovensko poslanko v Evropskem parla- mentu dr. Romano Jordan Cizelj. V uvodnem programu so nastopili učenci Glasbene sole Brežice z mentorico Ani- to Versec, zbranim je sprego- voril ravnatelj Martin Šoško ter koordinatorica Mojca Ogo- relc. Jordan Cizljeva je pred- stavila svoje delo in delo svo- jih pomočnikov ter z mladimi spregovorila o medkultumem dialogu in tudi drugih evrop- skihzadevah. M. Kalčič M. Dr. Romana Jordan Cizelj v pogovoru z brežiškimi dijaki Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12, 6. 2008__________________________________________ IZ NASIH KRAJEV H Počastili spomin na izgnance in zgodovinarja BRESTANICA - Petega junija so krajanke in krajani s koncertom "Brestanica poje" obeležili krajevni pra- znik, ki ga poleg občine Krško in štirih krajevnih skupnosti na območju krške občine obeležujejo v pr- vem tednu meseca junija v spomin na vrnitev izgnancev na svoje domove po 2. svetovni vojni. Slovesnost je potekala na bre- staniškem gradu, za katerega so že izdelani projekti za te- meljito zunanjo in notranjo, kakor tudi vsebinsko öbno- vo, česar pa se seveda krajani zelo veselijo, saj so upraviče- no ponosni na ta srednjeve- ški grad, ki je kot prvi grad na slovenskem omenjen v pisnih virih že davnega leta 895. Ne- koliko manj pa so krajani za- dovoljni s stanjem objekta in usodo spodnjega gradu ob Savi. Kakor je povedal pred- sednik Sveta KS Brestanica Mi- ran Pavlič, bo z izgradnjo Hi- droelektrarne Krško nivo vode višji, kar pomeni, da bo del spodnjega gradu potopljen. Zato si s pristojnimi organi in institucijami prizadevajo, da bi rešili stanovanjsko proble- matiko tamkajšnjih stanoval- cev. V kraju pa si želijo tudi, da bi čim prej stekel projekt izgra- dnje obvoznice pri tamkaj- šnji šoli, saj poteka tovorni in osebni promet tako rekoč čez dvorišče sole, s čimer so vsak dan pravzaprav ogrožena ži- vljenja tako šolarjev kot otrok iz vrtca. Še v tem letu, kakor uDaio. Da nai bi Drišli tudi do trajnega lastništva objekta za delovanje Krajevne skupnosti in številnih v kraju delujočih društev. Da je kultumi utrip v krajevni skupnosti razgiban, in da so vanj vpete vse gene- racije, pa so dokazali s kon- certom na slovesnosti mladin- ski in otroški zbor tamkajšnje sole, brestaniški moški pevski zbor, cerkveni pevski zbor, so- lista Andreja Bračun ter Mar- ko Železnik, še posebno pa je z ubranim petjem in igranjem na instrumente navdušil otro- ški zborček Balončki iz bresta- niškega Vrtca. V nadaljevanju slovesnosti, ki jo je povezovala moderatorka in nepogrešljiva kulturna de- lavka Margareta Marjetič, pa je predsednik KS podelil tudi krajevne plakete posame- znikom, ki so s svojim delom doprinesli k razvoju krajev- ne skupnosti. Bronasto plake- to KS Brestanica sta prejela predsednica Društva prijate- Ijev mladine in plesna men- torica Suzana Arenšek ter tenorist Marko Železnik, sre- brno plaketo aktivistka Kra- jevne organizacije RK Jožica Pavlič in v odsotnosti krajevni in občinski svetnik Rudi Smo- dič. Letošnje najvišje prizna- nje, zlato plaketo za življenj- sko delo, pa bodo po vrnitvi iz Liona, kjer raziskuje življe- nje trapistov, ki so pustili tudi v življenju Brestanice neizbri- sen pečat, izročili dolgoletne- mu kultumemu in likovnemu ustvarjalcu Stanetu Fabjan- čiču. V drugem delu slove- snosti so Brestaničani posveti- li vecer pokojnemu častnemu krajanu dr. Tonetu Ferencu, čigar življenjsko pot so skozi besedo in razstavo predstavi- li zbranim prof. Mitja Ferenc, sin pokojnega zgodovinarja Ferenca, dr. Dušan Nečak iz Filozofske fakultete v Ljublja- ni ter Irena Fuerst, vodja bre- staniške enote Muzeja Novej- še zgodovine. Bojana Mavsar Brestaniški balončki V družbi s predsednikom KS Brestanica Miranom Pavličem trije od skupno petih prejemnikov priznanj, Jožica Pavlič, Vesna Arensek in Marko Železnik. Merite si krvni tlak! BREŽICE - Koronarni klub Brežice je ob svetovnem dnevu hipertenzije v brežiškem Intermarketu orga- niziral brezplačno merjenje krvnega tlaka, istočasno pa je potekalo tudi merjenje sladkorja v krvi, ki ga je vzporedno organiziralo Društvo diabetikov Posavje - Brežice (tudi v Sevnici). Dr. med. Mojca Savnik Is- kra, specialistka int. med., in predsednik društva posavskih sladkornih bolnikov Ivan Ži- vič sta izrazila zadovoljstvo nad množičnim odzivom obča- nov. Izkazalo se je, da je po- trebno nenehno opozarjanje na dejavnike tveganja za bo- lezni srca in ožilja, med kate- rimi ima arterijska hipertenzi- ja vodilno vlogo, ki je pogosto neprepoznana in tudi neustre- zno zdravljena. Arterijska hipertenzija je po- gosta bolezen, ki v razvi- tih driavah prizadene skoraj -vsakega drugega odraslega prebivalca. Natančnih podat- kov o pogostosti hipertenzije v Sloveniji še ni, saj epidemio- loška raziskava še ni končana. Ocena iz drugih raziskav glede zdravstvenega stanja prebi- valcev pa razločno nakazuje, da je tudi v Sloveniji hiperten- zija pogosta bolezen. Cilj zdravljenja hipertenzije ni zgolj normalizacija krvne- ga tlaka, temveč dolgoročno in čim večje zmanjšanje zbo- levnosti in umrljivosti zaradi srčnožilnih, možganskožičnih in ledvičnih bolezni. Z ustre- znim zdravljenjem visokega krvnega tlaka se tveganje za možgansko kap zmanjša kar za nekaj več kot 50 odstot- kov, tveganje za srčnomišič- ni infarkt pa za okrog 15 od- stotkov. Ker hipertenzija v večini pri- merov nima opozorilnih zna- kov (težave so ponavadi zelo neznačilne: jutranji glavoboli, motnje koncentracije, splošno slabo počutje ipd.), jo imajo mnogi ljudje, ne da bi se tega zavedali, zato se strokovnja- ki sprašujejo, ali je morda ra- zlog za to epidemijo svetov- nega pomena prav dejstvo, da hipertenzija ne boli? Navajajoč izkušnje, je tudi sladkorna bolezen tihi ubija- lec (ne boli, kaže se z značil- nimi težavami, ki so posledi- ca zvišane vrednosti krvnega sladkorja - obilno uriniranje, žeja, hujšanje, oslabelost). Odkrivanje preddiabetesa in sladkorne bolezni je ena te- meljnih nalog zdravstvenega sistema, zavedujoč se, da je Ijudi s preddiabetesom in že razvito sladkorno boleznijo še veliko neodkritih. Osnovni in nujni ukrepi za nad- zor in zdravljenje obeh bole- zni in drugih dejavnikov tve- ganja (dednost, stres) pa je poleg preventive najbolj po- memben primeren način ži- vljenja, kar pomeni predvsem ustrezno prehrano, telesno aktivnost, izogibanje škodlji- vim razvadam. Spremljevalni kulturni pro- gram so pripravili učenci OŠ Brežice z mentoricami, pro- gram pa je vodil Vili Zupan- čič. NJenko S. Merjenje sladkorja v krvi: med. sestra Janja Kozinc je izvedta 175 meritev krvnega sladkorja. Merjenje krvnega tlaka: dipl. med. sestri SP Brežice Mate ja Plavčak in Anita Šmalčič sta v treh urah opravili 198 meritev krvnega tlaka, od tega 115 ienskam in 83 moškim. Iz Ljubljane skozi ¦¦ krške oči IE i Ni pomembno, kje se začneš in h J kje končaš. Kje potegneš prvo ^m L črto in kje zadnjo. Pomembna Wk^M je sredina. Kos glirie, ki ga ^^fl oblikuješ, gneteš in izdelek ^^H posušiš na zraku. Ga pobarvaš ^^H in postaviš na okensko polico. ^^^J Da ga lahko vsi vidijo, potipajo, ^^J| grajajo, ali občudujejo. Pise: Tako naredimo s svojimi Alenka Mirt Iskra življenji. Jih zgnetemo, modeliramo, dodojamo, odvzamemo, se nad njim zgražamo, ga ob&udujemo. Ob jutrih, ki jih zajamemo s polnimi pljuči, zdrsnenw v popoULneve, ki z mehkimi čriarni toplega sonca zaokrožijo prihod utrok iz Sole in zadiši po juhi in palačinkah. Malčki si pomanejo že mah utrujene oči in zlezejo v naročje s topliminogicami, ki v naših dlaneh postanejo igrala. Čakajoč rui večer postorimo vsa potrebna dela. In nič rve razveseli bolj kot vonj pravkar skuhane kave, zadnje ta dan, v katero namakamo čokoladne piškote, ali koščke doma pečenega peciva. Potem se oglasijo glasovi večera, ki kličejo v kopalnice, po pižanie, po kos krutva z marmelado in h gledanju večernih oddaj. V nosnicah ostane vonj dolgih lask vtvoje deklice, ki jih prečešem s krtačo. Takrat začne govoriti kot potok. Žubori in se obrača. Prikliče v mislih eel dan in mi ga podrobno crpiše. Gledam njene dolge trepalnice in se čudim nad količirto izgovorjenih besed. Ležem k njej v sobo, kijoje njen oči pobarval v roza in belo in no. steno nalepil njene priljubljene juruikinje. Okrvo niece ravno prav svetlobe, da razbereva, kje je njen medvedek in kje njen kuža. Namestivaju okoli sebe in se stisneva. Prosi me. če ji pišem na hrbet. S prstom ji rišern črke po hrbtu, kar jo zelo zabava. Ko ugoU/oi vseh deset besed, jo prosim, naj zaspi. Še pravljico, rete. Koliko pravljic! V vseh teh večerih. Izmišljenih, najlepših, pravi. In jo povem tvdi tokrat. Z drugirn ušesom budno poslušam, kako se godi nvoji najmlajši. Pogosto jo imam s sabo in skupaj ležimo. Seveda ne miruje. Oglaša se in zvedavo opazuje, ko se naveliča. zajoka in mi tako pove, da je das, da greva v druge ¦ prostore. Gledat, ce je kaj zanimivega. Včasih v tem času te spiinžese vidim, kako ležem tvdi sama. Že izoblikovana iivljenja moramo pogosto oblilcouati na novo. Kar nas utruja, Žalosti in jezi. A ko končamo, - smo zadovoljni. Zadiši po svežem, novern. Kot omara z oblekami, ki potrebuje spomladansko preobrazbo. Med vsemi temnimi obkučili zagledanw modre, roza in rumene kose oblačil, ki smo jih kupili ob konen lanske sezone in riunje pozabili. Pa na sandale z vijolilčastimi kamenčki, ki naredijo lepo nogo in so videti tako dobro, da bi jih Iahko imeli kar za okras na mizi. In se razveselimo oblekic deklic, ki so še vedno lepa, čepruv prekratka. Pa jih tičerka vseeno obleče, čeprav ji roza hlače sežejo nad gležnjem in majica koviaj pokrije popek. To so moje najljubše obleke, mi rete in se hiti gledat v ogledalo. Z možem se sanvo nasmejiva. In kakšno veselje, ko dojenčici ni nič več prav. Zrastla je! Spell O, kako hitro gre in kako velika je te, hitim razlagat. Ponosna mamica. Gnetem in oblikujem. Vsak dan znova. Sirirn nwje in jih bližam nebu. Poskiišam razumeti in se prilagoditi. Še vedno me bolijo iste stvari in isle besede. Kot pred dvajstetimi leti. Le da jih zdaj le poznam. Jih celo predvidim. In se jinx poskvšam upreti. Čeprav potem ugotovim, da moram spet skozi nje. Ne gre drugače. Dokler se ne naučiš, ponavljaš ene in iste stvari. Vedno znova. Ves čas. Ko se naučiš, je das, da postaviš svoj izdelek na okensko polico. Kakšen je, je, in zdaj ni več časa za lepotne popravke. Zdaj stoji lam, ves obtesan in mogočen. Predstavlja tebe, mene, naša življenja. Mimo hodijo ljudje in naša skulpturajih bode v oči. Ni pomembno, kje smo začeli oblikovati, pomembno je, kako bomo končali. Skupaj, sami, osarnljeni, ali zadovoljni. Polni toplih spominov, ali težkega srca. Vzemite dobro modelirko in lep, velik kos gline. Življenje vas čaka! Primite ga v roke... 20 '* ^^^^^^¦^^^¦^^^¦^^^^^^B 1g j 1------1 17^4 Punttrdoo |CK21»c|Krtfco 16 -j Hj 14,9 Mill! Entrgy Rm*>1 Krfc« Aktiwl Sraka *—•*** StudoD Vir: Mediana RM | Metoda pridobivanja podatkov: CATI računalniško podprto tetelonsko anketiranje | Obdobje: 01.01.2008 do 31.03.20081 Ciljna skupina: moiki in zerwke, stari 20-50 let | občina Krško | Veiikost vzofca: n=101,_______ M GOSPODARSTVO____________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6, 2008 BREŽICE - V soboto, 24. maja, je hypermarket Spar v Bre- žicah obeležil drugo obletnico in v goste povabil ansam- bel Zreska pomlad. Zajček Sparky je neutrudno skrbel za otroke, vsi skupaj pa so se lahko preizkusili v na- gradni igri in si s kolesom sreče privrteli tudi kakšno iz- med praktičnih nagrad. Kot se za praznovanje spodobi, je zbrane na koncu čakala slastna torta. Brežiški Spar je ob tej priložnosti razveselil tudi breiiške vrtičkarje in jim podaril prenosni radio z ojačevalcem. M. K. M. Šumi odprl vrata novega proizvodnega obrata v Krškem KRŠKO - Predsednik upra- ve Skupine Žito Iztok Bricel in gospodarski minister mag. Andrej Vizjak sta v petek, 30.maja, spustila v zrak balon v obliki bonbona in s tern sim- bolno odprla novo tovarno v Krškem. Vrednost investicije v proizvodni obrat, ki se raz- prostira na 2000m2 površine, je znašala 5 milijonov EUR in bo do konca letošnjega leta v njem zaposlenih skupno okoli 180 ljudi. Družba Šumi bonbo- ni je z letno proizvodnjo 5000 ton bonbonov in 2000 ton žve- čilne gume največje sloven- sko konditorsko podjetje, katerega večinski lastnik je Skupina Žito, ki ima 57-odsto- tni lastniški detež, manjšinski lastnik pa je z 43 % lastniškim deležem nemška družba Hit- schler. Ta je ob otvoritvi obrata v KrŠkem podarila Društvu za glühe in naglušne Posavje ter Društvu Sožitje donacijo, in sicer vsakemu po 2.500 €. ß. M. Predsednik Žitove uprave Iztok Bricel in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak pri spuščanju balona KULtlAKblVU ~ t I lx.l/v.V. lamelne*zaue&& • ptisefi W«m3' totoji • soumw • toUo tel.: 07/3 930 932 -/•••/ -I ¦ www.medle.si Zauizijß/ * foamawiifcl/ POPRAVEK V prejšnjem Posavskem obzorniku (št. 11, 29.5.2008) se nam je v članku „Francoze čudi, da nas bolj kot zdravje skrbi - denar" na strani 9 zgodila neljuba napaka. Napač- no smo povzeli izjavo Andreasa Repšeta, ki ni izjavil, da je prišlo do vdora radioaktivnih snovi v podtalnico. Izjava se pravilno glasi: „Tudi NEK so gradili strokovnjaki, pa je prišlo do vdora podtalnice v objekt". Za napako se opra- vičujemo. Uredništvo Kdo bo plačal infrastrukturo ob HE Brežice in Mokrice? KRŠKO - Odbor za HE na spodnji Savi se je 2. junija v prostorih Občine Krško po daljšem času sestal na 17. seji in se seznanil s potekom izgradnje spodnjesavskih elektrarn. Kot sta zagotovila direktor Sku- pnega podviga pri HSE Bogdan Barbie in direktorica Infre Sevnica Ana Gračner, poteka gradnja energet- skega in infrastrukturnega dela projekta brez posebnosti, tako da končni roki izgradnje posameznih elektrarn ostajajo nespremenjeni. Ni pa še povsem jasno, kdo bo zagotovil denar za izgradnjo infra- strukture ob gradnji HE Brežice in Mokrice. Odbor pod vodstvom Nika Ga- leše, ki je sejo znova „zači- nil" s številnimi zanj značilni- mi duhovitimi komentarji, je uvodoma medse sprejel nova člana iz občine Brežice - to sta Dejan Rostohar iz občinske uprave in podpredsednica Ko- misije za spremljanje gradnje HE Brežice in Mokrice Rajka Križanac. Direktorica Infre Ana Gračner je izpostavila dilemo glede spodnjega gradu v Brestanici. Medtem ko lokalna skupnost zahteva, naj se novejši prizi- dek spodnjega gradu poruši in ohrani le njegov starejši del, Zavod za varstvo kulturne de- diščine vztraja pri zaščiti obeh objektov. Odbor bo v zvezi s tern apeliral na Ministrstvo za kulturo. Direktor Skupnega podviga HSE Bogdan Barbie je v svo- ji predstavitvi poudaril, da še vedno ni izdelan hibridni hidravlični model spodnje Save, ki bi omogočil raziska- ve obratovanja verige HE pri visokih vodah. „Brez tega bo nemogoče izdelati državni prostorski načra za HE Bre- žice," je opozoril Barbič in na predstavnike ministrstev apeliral, naj čim prej pod- pišejo pogodbo za izdelavo omenjenega modela, nato bodo svoj podpis morali do- dati še štirje podpisniki iz Posavja. 8. junija je potekel rok za od- dajo smernic na osnutek DPN za HE Brežice s strani nosil- cev urejanja prostora, doku- ment pa naj bi bil dokončno sprejet leta 2009. Leto kasne- je, torej 2010, mora biti spre- jet še DPN za HE Mokrice, da bo veriga v skladu s sklepom vlade dokončana do leta 2015. Težava pri sprejemanju ome- njenih dveh DPN, predvsem za mokriško elektrarno, je še ve- dno neizdelana prometna štu- dija, ki naj bi jo Ministrstvo za promet pripravilo do letošnje- ga avgusta. Aktivnosti glede zadnjih dveh elektrarn v veri- gi bo Slovenija v kratkem tudi prvič uradno predstavila Hrva- ški v okviru t.i. sporazuma o savskem bazenu. Člani odbora so spregovori- li tudi o bodočem financira- nju infrastructure ob izgradnji elektrarn. Pri zadnjih dveh elektramah je namreč glede tega še veliko nejasnosti oz. investicija ni finačno oprede- Ijena, zato bo potrebno uskla- jevanje med financerji. Sicer pa je s podpisom aneksa St. 3 h koncesijski pogodbi (o tern pišemo na strani...) koncesi- ja za izkoriščanje energetske- ga potenciala spodnje Save s 1. julijem iz Skupnega podvi- ga v okviru HSE tudi uradno prenešena na novo družbo Hi- droelektrarne na spodnji Savi d.o.o. s sedežem v Brežicah. P. Pavlovič Predsednik Niko Galeša med predstavnicama Občine Sevnica Matejo Konajzler in Občine Krsko Albino Bezjak Ustanovili LAS Posavje za sredstva Leader KRŠKO - Z ustanovitvijo Lokal- ne akcijske skupine Posavje so se zaključile enoletne aktivno- sti za oblikovanje kvalitetnega javno-zasebnega partnerstva, v katerem bodo partnerji z območja vseh šestih posavskih občin, to je občin Bistrice ob Sotli, Brežic, Kostanjevice na Krki, Krškega, Radeč in Sevni- ce, sodelovali za kar najbolj- še koriščenje novih evropskih sredstev za razvoj podeže- Ija, to je sredstev LEADER. Do njih bo partnerstvo upraviče- no na podlagi uspešne prijave na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano za izbor lokalnih akcij- skih skupin. Vzpostavitev Lokalne akcijske skupine Posavje je na Regio- nalni razvojni agenciji Posavje vodila Darja Planinc, ki je po- udarila, da je stevilo'in razno- vrstnost vključenih partnerjev odraz pripravljenosti za so- delovanje in zavedanja odgo- vornosti za razvoj posavskega podeželja. Robert Ostrelič, direktor RRA Posavje, pa se zaveda, da agencijo v vlogi tehnične pisarne čaka še veli- ko dela, da bo to javno-zaseb- no partnerstvo tudi uspešno delovalo do konca program- skega obdobja 2013 in tudi ka- sneje. V Lokalno akcijsko skupino Posavje se je do ustanovne- ga zbora članov, ki je potekal v četrtek, 5. junija, vključilo 34 partnerjev, od tega 12 jav- nih partnerjev, 5 podjetij in 17 partnerjev iz vrst društev in zasebnih zavodov. Tega dne so potekale tudi volitve v upravni in nadzomi odbor ter izvolitev predsednika. Funkcijo predse- dnika so zaupali županu obči- ne Krško Francu Bogoviču, v upravni odbor pa so bili izvo- Ijeni še Roman Matjašič z Ob- cine Brežice, Marija Imperl iz KTRC Radeče, iz vrst zasebne- ga sektorja sta članici Majda Jazbec iz Društva kmetic Sev- nica s podporo vseh posavskih društev kmetic in Marusa Mav- sar iz Zavoda Neviodunum, predstavnika ekonomskega sektorja pa sta Joško Kovač, direktor Kmečke zadruge Sev- nica, in Sabina Žibert iz pod- jetja Kostak. V nadzomi odbor so bili izvoljeni Zvone Čer- nelič, predstavnik združenja ekoloških kmetov, podjetnik Tomo Jurman in Ana Bercko, predstavnica občine Bistrica ob Sotli. Ustanovni zbor članov LAS Posavje Y , //r T1RMOELEKTRARNA I BRESTANICA f CPB 18, B28O Brestantca OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA- MAJ 2008 o . . . Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov Proizvodna enota ....... . . ... ., > (kWh) (ura) (število) Plinski bloki PB1,PB3,PB4inPB5 ft terparnabloka 893330 18 18 TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - MAJ 2008 ,„ , , Dlmno število Proizv so» mg/m1 NO, mg/m3 CO mg/m5 Gorivo Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovotjeno izmerjeno dovoljeno izmcrjeno dovoljono PB1 KOEL 79 350 373 400 7 100 2 2 PB2 ZP - ¦ 246 300 5 100 PB3 IP - - 235 300 1 100 PB4 ZP - - 87,25 300 0 100 PBS IP ¦ - 100 300 1 100 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008_______________________________________________GOSPODARSTVO J Cilje moramo imeti iste Jedrska elektrarna Krško je v skupni lasti Slovenije in Hrvaške, kar pomeni, da si ti državi delita ne le proizvedeno električno energijo ali stroške vzdrževanja, temveč tudi odgovornost za radioaktivne odpadke in izrabljeno jedrsko gorivo, ki v elektrarni nastaja. Odgovorno ravnanje s temi odpadki terja strategijo, del katere je na slovenski strani tudi Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK). Slovenija je svoj sklad, v katerem se zbirajo sredstva za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo NEK, ustanovila konec leta 1994, do danes so njegovi strokovnjaki nabrali vrsto izkušenj, rezultati poslovanja pa Sklad NEK potrjujejo kot primer dobre prakse tudi v mednarodnem merilu. Hrvaškajesvoj sklad ustanovila konec lanskega leta, meddržavamapasoževečkratpotekalaprizadevanja za reševanje odprtih vprašanj, povezanih z NEK. Ta vprašanja so se na dnevnem redu naše in sosednje države ter Evropske unije pojavila tudi letos. Evropska unija je namreč v skupnem stališču konec letošnjega aprila ob odprtju dveh novih poglavij pristopnih pogajanj Hrvaško pozvala, naj uredi odprta vprašanja, povezana s financiranjem razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK. Med merili, ki bodo odločala o tern, kdaj se bo pogajalsko poglavje energije zaprlo, je tako tudi vprašanje odgovornosti in jedrske varnosti, kamor sodi tudi ureditev vprašanja radioaktivnih odpadkov. V skupnem stališču EU lahko zasledimo poziv, da mora Hrvaška oblikovati ustrezne administrativne zmogljivosti za izvajanje zakonodaje, ki ureja vprašanje jedrske varnosti, in oblikovati strategijo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki bo skladna s skupno konvencijo o varnem ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki. » Moramo imeti isti cilj Direktor Skiada NEK Janko Strašek meni, da lahko Sklad NEK v procesu oblikovanja in iskanja odgovorov na odprta vprašanja konstruktivno sodeluje predvsem s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Pri tern pa poudarja, da gre za vprašanja, ki jih moramo reševati sporazumno in skladno z evropskimi standardi. »Cilj vseh mora biti isti - zagotoviti, da bremena oziroma stroškov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK ne bomo prenašali na prihodnje generacije, saj se moramo ravnati po načelu, da za odpadke poskrbi tista generacija. ki jih je tudi ustvarila.« Jedrska energija in EU Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je pred kratkim izrazil mnenje, da se bo jedrska energija v Evropski uniji uporabljala še najmanj v naslednjih sto letih. EU je vodilna sila na podrogu jedrske energije in tehnologije. Pomembno je vedeti, da je jedrska energija najvegi vir energije, ki ne sprošča toplogrednih plinov, z njo pa pokrivamo približno tretjino potreb po električni energiji v EU. Evropski parlament v središče prizadevanj umešča prizadevanja po miroljubni uporabi jedrske energije, spodbujanje stroke in investicij. Poslanka v Evropskem parlamentu in predsednica upravnega odbora Sklada NEK dr. Romana Jordan Cizelj k temu še dodaja, da »s preporodom uporabe jedrske energije v Evropski uniji potrebujemo tudi skupne zakonodajne smernice na podrogu varnosti, ravnanja in razgradnje odpadkov.« Kdo smo, kaj delamo? Imate vprašanje, ki zadeva Sklad NEK, ali želite več . informacij o določenem vidiku delovanja te instttucije? Vabimo vas, da nam svoja vprašanja posredujete po elektronski pošti na naslov sklad@sklad-nek.si. Potrudili se bomo in na izbrana vprašanja odgovorili v naslednjih številkah Posavskega obzornika. Vabimo vas tudi k ogledu naše spletne strani www. sklad-nek.si, kjer je na voljo še več informacij o Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. J/:: Sklad za financiranje razgradnje NEK Ir '¦•* in id odlaqanie radioaktivnih odpadkov \z NEK Cesta4.julija42 SI-8270 Krško Mejni prehod Obrežje mora za tovornjakarje OBREŽJE - Glavni problem avtoprevoznikov, ki morajo skozi mednarodni mej- ni prehod Obrežje, je dolga čakalna doba. Kot je pojasnil predsednik sek- cije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa, morajo avto- prevozniki za prehod meje čakati od osem do 12 ur, med njimi pa so tudi tovornjaki brez tovora. Zaradi tega so bili avtoprevo- zniki pobudniki srečanja na okrogli mizi s predstavniki ca- rine na tern največjem med- narodnem mejnem prehodu v državi, ki so jo, po letu in pol čakanjaj končno realizirali 30. maja. „Zelimo le ustvariti pri- mernejšo klimo na Obrežju, s katero bi zmanjšali čakalne vrste tovomjakarjev," je po- udaril Klobasa. Mirko Gliha iz podjetja Gliha transport je ob tern lzpostavil, da bi mo- rali na Obrežju urediti pose- ben vozni pas le za tovornja- ke, ki so brez tovora. To bi, po njegovem mnenju, obču- tno zmanjšalo čakalne vrste. Tovomjakarjem velik problem predstavlja tudi birokracija, ki zahteva ogromno papirjev ob prehodu meje. Ti vzame- jo veliko časa tudi carinikom, zato pogrešajo več elektron- skega poslovanja. Vodja iz- p o s t ave na Obrež- ju Milan Kelher pa je kot ve- lik problem n ave d eI predvsem premajhno število ca- rinikov, kar povzroča veliko obre- menjenost tamkajšnjih zaposlenih. Ob tern so tudi napo- vedi glede morebitne zgostitve prometa vedno težje izvedtjive, gneča pa posledično povzroča slabo voljo carinikov, kot tudi šoferjev. Cariniki zaradi prevelikega dela oziroma preobremenje- nosti zato priznavajo občasno slabo voljo, avtoprevozniki pa trdijo, da mnogokrat izgubi- jo živce ravno zaradi nepre- gledne čakalne vrste. Njihovi predstavniki, ki so se udeleži- li okrogle mize, niso pričako- vali konkretnih rezultatov raz- prave, želeli pa so carinikom predstaviti svoje konkretne težave. Okrogle mize so se, poleg ca- rinikov ter avtoprevoznikov, udeležili tudi predstavniki po- licije, z omenjeno problema- tiko pa so seznanili tudi vod- jo carinske izpostave Bregana Stjepana Stilinoviča. Na med- narodnem mejnem prehodu Obrežje sicer letno ob vsto- pu in izstopu iz driave obrav- navajo 8,5 milijonov potni- kov, 2.600.000 osebnih vozil, 60.000 avtobusov ter 490.000 tovornih vozil. M.K. Posavska Kronika ifo$dvk into rosvežitev ^ se nadaljuje! 1 PODJETNIŠia CENTS* Javni zavod Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško Tel.: (07)490 22 20, fax: (07) 492 70 80 www.pckrsko.si, info@pckrsko.si jsvnaageii SUBVENCIONIRANO SVETOVANJE - AKTUALNO ZA PODJETNIKE IN PODJETJA!!! Podjetniški center Krško kot ena izmed vstopnih točk VEM potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem med drugim nudi: > Brezplačne postopke registracije, doregistracije in spremembe za podjetja (s.p. in d.o.o.) > Pomoč pri razvoju podjetniških idej in splošno podjetniško svetovanje > Informacije o razpisih in ostalih aktualnih informacijah > Brezplačno vključitev v Program vavčerskega svetovanja in usposabljanja, ki potencialnim podjetnikom in podjetjem nudi pomoč pri uvajanju standardov, notranji organizaciji v podjetju, razvoju kadrov, tehnološkem razvoju, investicijah ... Program vavčerskega svetovanja in usposabljanja predstavlja obliko podjetniške svetoval- ne podpore driave, namenjeno mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem ter potencial- nim podjetnikom, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot. Namen programa je spod- buditi podjetnike h koriščenju zunanjih strokovnjakov, s pomočjo katerih lahko pridobijo dodatna znanja in sposobnost samostojnega reševanja problemov ali izkoriscenja podjetni- ških priložnosti. Osrednja storitev je podjetniško svetovanje s področja poslovnih funkcij podjetja, svetovanje pri pripravi razvojno naravnanih programov in projektov, poslovnih na- črtov ter storitve usposabljanja. Potencialni podjetniki lahko koristijo do 100 % subvencijo za različne svetovalne storitve v skupni vrednosti do 1.500 €. Mikro, majhna in srednja podjetja lahko koristijo do 50 % sub- vencijo za različne svetovalne storitve v skupni vrednosti do 4.000 € (izjema so svetovanja za področja "informacijsko-komunikacijske tehnologije" in "spletni marketing", kjer je ma- ksimalna višina subvencije 2.000 €). Novost v programu so subvencionirani stroški storitev usposabljanja do 45 % oz. v skupni vrednosti do 2.000 €. Do teh sredstev so upravičena mikro in majhna podjetja. Podjetniški center Krško kot ena izmed vstopnih točk VEM predstavlja mesto, kjer se poten- cialni uporabniki storitev lahko vključite v program in naročite vavčer oz. koristite ostale sto- ritve. Oglasite se na našem sedežu (Podjetniški center Krško, CKŽ 46), informacije pa lahko pridobite tudi po telefonu 07/490 22 20 oz. po elektronski pošti info@pckrsko.si). Franc Česnovar, direktor Kl POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Vesna Komatar - plesoča cvičkova princesa GADOVA PEČ - Na zadnji majski dan je 10. cvičkova princesa postala 23-letna Vesna Komatar iz Cerkelj ob Krki, ki je zrasla z veliko Ijubeznijo do sadov na- rave in domačih trt v Gadovi peči. Teden po razglasitvi zmage v Novem mestu so ji njeni domači, Krajevna skupnost Cerklje ob Krki in Društvo vinogradnic in vinogradnikov Gadova peč pripravili veličasten sprejem v domači zidanici, dogodek, ki je Vesni, misled, da gre za malo večje družinsko kosilo, vzel sapo. „Sploh ne vem, kaj naj re- čem vsem, ki verjamejo vame, vsem, ki se danes ve- selijo z mano, kako naj jim z besedami opišem svoje ob- čutke? A obstajajo besede za to?" mi je skoraj zaihtela, ko sva se peljali s turistič- nim vlakcem proti njihovi zidanici, kjer se je že pe- kel vol, poskočna glasba in smeh pa sta se razlegala da- leč naokoli. Pester program je vključe- val vse od glasbe ansambla Jerneja Kolarja, animacijo Jasne Kuljaj, glasbenike iz Samobora, pozdrave barona Valvasorja, blagoslov nove- ga avtomobila, ki ga je do- bila Vesna za eno leto v upo- rabo, zapeli so ji koledniki iz Bušeče vasi... Na odru se je zvrstila velika skupina znanih obrazov od blizu in daleč, ki so ji želeli izraziti podporo, jo opogu- miti za mandat in ji ponudi- li pomoč pri promociji, ki bo navsezadnje poleg promo- cije cvička, vinske kleti Ko- matar, kjer pridelajo okoli 110.000 litrov vina letno, in Vesnine lastne uveljavitve, tudi promocija domačega društva vinogradnikov, obči- ne Brežice, Posavja in če bo vse teklo po Vesninih željah, tudi nov korak k večji raz- poznavnosti vinorodne Slo- venije izven njenih meja. Cviček ima rad dobro družbo Vesna, najmlajša izmed treh hčera Komatar, je s svojo rde- čo obleko in krono pravzaprav še vedno ista, vsestranka Ve- sna, ki študira v Mariboru ra- zredni pouk, ki opravlja tečaj sommelierstva, ki je tutorka tujim študentom v štajerski prestolnici, ki s prijatelji sou- stvarja nove prostočasne ak- tivnosti v Društvu študentov Brežice in navdušuje z breži- ško breakdance skupino Akro- batik Breakers. Odločitev, da se bo potegova- la za princeso cvička, je pa- dla v aprilu. Konkurenca je bila huda, vsa dekleta so bila zelo motivirana in pripravlje- na. A Vesnina nastop in znahje sta bila več kot prepričljiva in tako je s podporo glasnih na- vijačev iz družinskega kroga, vrstnikov in prijateljev iz do- mačega društva vinogradni- kov, sprejela krono, cast in poslanstvo. Njen glas in pogled sta previ- dna. Ko govori o cvičku, go- vori počasi in s spoštovanjem. Pravi, da mora tudi to vino, kot vsaka stvar v življenju, rasti iz korenin svoje zgod- be, svoje preteklosti, žuljev vseh pridnih vinogradnikov in predanosti naravi, kultu- ri in umetnosti. Cviček zanjo ni »kislica«, poudarja, da sta le dve vrsti vina, ki nastane- ta z združitvijo belega in rde- čega vina: naš cviček ter ita- lijanski chianti. Verjame, da se bo z uveljavitvijo cvičko- ve zgodbe, zavedanja njego- vih vzponov in padcev, tudi kultura pitja dvignila in bo ob svoji pitnosti pridobil na spo- štovanju. Kot bodoči učite- Ijici se ji zdi pomembno, da pazimo, kakšen odnos do vin izkazujemo, ko nas opazuje- jo najmlajši. Pizza with cviček Nedavno je izvedela, da je cviček našel zanimivo me- sto na jedilnem listu v Ame- riki, saj ponujajo meni »piz- za with cviček«. Možnosti za domiselen način promocije je torej veliko, bistveno pa je, da se poudarjata tudi sodelo- vanje in povezovanje z drugi- mi vinorodnimi območji v Slo- veniji. Ko jo povprašam o tem, ali ne predstavljajo določenih ovir za turistično promocijo tudi strateški, energetski in vo- jaški objekti, ki so že ali še bodo umeščeni v naš prostor, Vesna odgovori: »Dejstva so tukaj, odločitev ne spreje- mamo mi, a vendar bomo s temi objekti živeli in je do- bro, da iščemo pozitivne pla- ti, da se znamo prilagajati in znajti z novimi idejami.« Na- migu, da ima tudi cvičkova PRODAJA GRADBENIH PARCEL V SEVNICI Prodajalec: Občina Sevnica, Glavni trg 19/a, 8290 Sevnica Predmet prodaje: 13 komunalno opremljenih gradbenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo Lokacija: Drožanjska cesta v Sevnici Cena: 16,45 EUR/m2 + 20% DDV Čas in kraj javne dražbe: 2.7.2008 ob 13.00 uri v sejni sobi Občine Sevnica, potrebna predhodna prijava Podrobnejši podatki in pogoji za nakup so objavljeni na www.obcina-sevnica.si Informacije: 07/81-61-269 ali 07/81-61-205 wa Center tehnike, gradnje in irrt Krško Cesta krških žrtev 145a Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva? Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo, da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni. Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje, ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid. Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti vetiko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta. Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne. Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopatniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, se je skoraj stopil. V svojem navdušenju pa ni ostal sam - pridružil se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premakniti. Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu. Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja, tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz. Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa. Ko smo zadovoljni zapustili center M Gradnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje. Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata. Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, beta tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu. Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, da je presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje. Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam - podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tarn našla vse, kar potrebujeta. In res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi talne obloge in vsa svetila. Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov. Mlfl# löbzornik I 10 let - zu pokrujino. Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII, St. 12, četrtek, 12.6.2008 Hrvati brez posluha za deiavnost ZPM v Nerezinah KRŠKO - Že tradicionalno poletno letovanje otrok v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško (ZPM) v Nerezinah je letos še vedno vprašljivo, čeprav je tu že junij. Predsednik ZPM v Krškem Branko Jane je na novinarski konferenci v začetku junija povedal, da so Hrvati postavili takšne zahteve glede ureditve počitniških hišic, ki jih v ZPM prostorsko niti finančno niso zmožni uresničiti. Prva skupina otrok naj bi sicer na letovanje v Nerezine odšla 15. junija. „Ugotavljamo, da naša de- javnost v Nerezinah ni v nji- hovem interesu, glede na vse zahteve, ki so jih Hrva- ti predvideli za naslednja leta," je povedal Jane. Po novi hrvaški kategorizaeiji bi lahko bilo letos v posamezni skupini, glede na sedanje kapacitete, največ 90 otrok skupaj z učitelji, še lani pa se je lahko naenkrat počitni- škega programa v Nerezinah udeležilo 130oseb. V ZPM so hrvaške organe zato pozvali, naj ponovno pregledajo vse objekte, saj so prepričani, da ustrezajo vsem predvidenih standar- dom. Hrvaški organi pa po- leg številnih drugih pogojev za predvideno udeležbo 120 oseb v eni izmeni zahteva- jo več dodatnih umivalnikov, stranišč in osem dodatnih tuš kabin, popravke pa so pred- videli tudi v tamkajšnji ku- hinji. Kot navaja Jane, bodo v ZPM skušali zagotoviti vsaj pogoje, da bi se lahko poči- tniškega programa udeleži- lo 90 oseb naenkrat. Kot je dodal, jim je letos tudi Poči- tniška skupnost Krško, men- da zaradi višjih stroškov na Hrvaškem, dvignila ceno za 18 odstotkov, ZPM pa tega zneska ne more nikomur za- računati. Kot še navajajo v ZPM Krško, so počitniške hišice v Nere- zinah stare več kot 30 let ter zato sploh niso več primerne za obnovo, dodatna gradnja pa bi bila, glede na hrvaške zakone, nezakonita. „Občin- ska uprava v Malem Lošinju sploh nima posluha za naše humanitarne akcije na hrva- ški obali," še meni Janc. V ZPM Krško se pripravlja- Predsednik ZPM Krsko Branko Jane jo tudi na izvedbo progra- ma zdravstvenega letovanja otrok in mladostnikov, ki ga sofinancira Zavod za zdra- vstveno zavarovanje Slove- nije. Za finančno pomoč so se obrnili tudi na vse štiri posavske občine, izmed njih pa so pomoč zavrnili v Sev- nici. V ZPM bodo kljub temu za najbolj socialno ogrože- ne otroke iz sevniške občine skušali zagotoviti udeležbo v tern programu. Zelo slab od- ziv glede pomoči je bil tudi s strani posavskih podje- tij. „Večina se na našo vlo- go sploh ni odzvala," je po- udaril Janc. V programu naj bi sodelovalo več kot 400 otrok, strošek 11 - dnevne- ga bivanja za enega otroka pa znaša 300 evrov. M. Kerin Šolsko leto 2007/2008 se približuje koncu. Pred solarji in šolarkami so še zadnja preverjanja znanja, nato pa bodo učitelji in učiteljice zaključili ocene. Nekateri bodo z njimi bolj, drugi manj zadovoljni, vsi pa se zagotovo veselijo tezko phčakovanih počitnic. Kakšno je bilo iztekajoče se šolsko leto in kaj bodo počeli med počitnicami, smo pov- prašali nekaj posavskih osnovnošolcev. Ana Preskar, OŠ Brežice: V šoli sem se skozi celo leto ime- la zelo dobro, s sošolkami in sošolci smo se dobro razumeli. Obiskujem 3. razred in sem se morala kar veliko učiti. Najra- je imam matematiko. Isto uči- teljico imamo že tri leta in na vsem svetu ni boljše od nje, zelo veliko nas je naučila in imam jo res rada. Počitnic pa se tudi že veselim in upam, da mi ne bo preveč dolgčas, zato bom kar precej časa pri eni, nato pa pri drugi babici. Igrala se bom tudi s sestricama. Malo bom pomagala mamici in ve- selim se, ker bomo šli na morje. Marko Stručič, OŠ Jurija Dal- matina Krško: Z šolskim letom, ki se izteka, sem zelo zadovo- Ijen. Še posebno danes, ko je bil položen temetjni kamen za telo- vadnico pri soli, ker vem, da jo bom lahko še koristil v zadnjem razredu devetletke. Tudi z uspe- hom sem zadovoljen. Ob začet- ku šolskega leta sem si zadal cilj, da bom odličen, in ta cilj sem že izpolnil, v teh dneh želim le še npkatere nredmptp snraviti na čisto petico. Med počitnicami bom odšel s starši na morje v Vodi- ce in Zadar, ko bom doma, pa bom verjetno veliko zahajal na ko- panje na brestaniški bazen. Nejc Krasevec, OŠ Podbočje: Z letošnjim šolskim letom, ki se ravnokar končuje, sem za- dovoljen. Sicer je bilo napor- no leto, saj smo imeli veliko domačih nalog, tudi snov je bila zahtevna, vendar sem s končnim uspehom zadovoljen. Med počitnicami se bo posku- šal čim več zabavati, šel bom tudi na morje. Kljub temu ne bom povsem pozabil na solo in se bom vsai malo tudi Dri- pravljal na naslednje solsko leto, ce ne drugace tako, da bom prebral kakšno knjigo. Nastja Jalovec, OS Leskovec pri Krškem: Ob koncu tega šolskega leta sem zelo zado- voljna zato, ker bom odlič- na. To me res zelo veseli. Moj najljubši predmet v soli je bil tudi v tern šolskem letu slo- venščina. Med počitnicami nameravam predvsem veliko počivati. Že sedaj pa se tudi veselim, da bomo z družino odšli uživati na morje. Ata Pizdun so dejali: Odraščanjeje lahko nevarno Ko se rodimo, smo izredno krhki in nemočni. Sledi dolgo obdobje učenja, ko se oziramo za tistimi velikani okoli nas in poskušamo spuščati enake smešne glasove kot oni, se na enak način zibati pokonci, čeprav bi se narn bilo veliko bolj udobno ves ljubi dan plaziti po vseh štirih, poskušamo stvari in verjamemo vsaki besedi teh velikanov, kot bi bila zlata. Ker šele okušamo svet, verjamemo, da so ti veliki ljudje, ki se že lep čas potikajo naokoli, vsevedni. In nato nastopi puberieta. Prvič se v. svet podarno sami in prvič v celem našem življenju spoznamo, da naši velikani le niso tako veliki in vsevedni, kot smo rnislili, da so. Vendar, kot se spodobi za začetnike tega novega načina razmišljanja, gremo predaleč in popolnoma prene\uxmo poslušati bivše velikane. »Nimajo pojma!« si mislimo in poskušamo eno neumnost za drugo. Vse to je del odraščanja in prav je tako. Prave težave. narnreč nastopijo kasneje. Po družbenih norrnah odrastemo takrat, ko začnemo služiti svoj denar in smo samostojni. Takrat se zgodi ključna sprememba v našem načinu razmišljanja. Postanemo odrasle osebe in tako se ponovno za&ne učenje. Podzavestno opazujemo, kako delujejo ostali odrasli ljudje, in jih poskušamo oponašati. Cel dan v službi poslušamo pritoževanje, tarnanje in splošen pesimizem. Negativnost postane del nose vsakdanje ratine. Kljub temu, da smo si za nose neuspehe v življenju krivi sami, je vedno težaua v drugih Ijudeh, slabi ekonomiji, nesposobnih politikih, ; itd. Naštevali bi lahko eel dan. Izzivam vas, da se odpravite v lokalno gostilno in pri šanku malce prisluhnete pogovoru obiskovalcev lokala. Zagotavljam vam, da iz ust ljudi ne boste slišali nobene dobre besede. Samo kritiziranje in svetohlinstvo. To je odrasli svet, v katerega smo pahnjeni. Vendar se ne začne tako. Ob vstopu v ta mračni svet smo polni optimizma in energije. Vendar nam nekako uspejo streti duha in nas podrediti svojim temačnim prepričanjem. Velika večina odraslih je prešla to obdobje optimizma ravno zaradi tega, ker so jim ga drugi zbili iz glave. Vsako drugo idejo, ki jo imaš ti zavrnejo, ker baje ni izvedljiva. Samo zato, kerje še nihče ni poskusil, in seveda zato, ker se po nekaj letih, kaj šele desetletjih odraslega sveta zasidra neka ustaljena rutina in se ustrašimo kakršnekoli spremembe, tudi če je dobra. Nekateri bodo oporekali, da je ta mlada energija naivna, in da so odrasli pad bolj izkušeni, pri čemer jim delno dam prav. Vendar ni nekaj naivno samo zato, ker temelji na malo izkušnjah. Zakaj se ljudje raje ne osredotočijo na obetajoč rezultat ideje, kot pa na njeno naivivost. Mogoče smo mladi res naivni v pričakovanju odličnih rezultatov, vendar to še ne pomeni, da je tudi inovacija slaba. Odrasli bi se morali bolje zavedati svoje odgovornosti, kot bolj izkušenih pripadnikov skupine in prevzeti vodstveno, ne pa zatiralsko vlogo. Pozivam vse mlade, da nikoli ne pozabijo na svoj optimističen pogled na svet. Na svetu je že preveč nergačev. Naš svet rabi voditelje, in ni ga še bilo, ki bi ljudi uspešno vodil in se ob tern pritoževal, kako se cene vsepovsod dvigujejo. Voditelj vidi svetk) prihodnost in vse popelje vanjo. Piše: Rok Sanda ObzorniK 10 let - za vokrajino. E2 Mestni atrij Brežice Vse dni prireditve Brežice - moje mesto, bo v Mestnem atriju odprti TV studio POSAVJE.TV Vabljeni k sodelovanju! HI PRILOGAMLADI_________________________________________________Posavski obzomik - Leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6, 2008 . Novosti na portalu e-podezelje.com Praznik češenj, vina, krompirja, domačih jedi? 0 da, vse to je aktualno v naši državi. Kaj pa je aktualno v Posavju? Ta mesec vam predstavimo ponudbo Posavja z gastronomske plati. Praznika posamezne jedi si še nismo omislili, mogoče pa je čas tudi za to. Na spletni strani www.e-pode- zelje.com nudimo poletju primerno ponudbo po- deželanov in informacij za turiste o možnosti do- brega nedeljskega družinska kosila, degustacijo vin in piknike v naravi za zaključene skupine. Pri vsem pa ne pozabljamo na zdravo prehrano, ki z veliko sadja, zelenjave in kompleksnih ogljikovih hidratov organizmu prinaša potrebne vitamine in minerale. Vse to vam bodo predstavile doma- činke na zgoraj omenjeni spletni strani. Tudi one stopajo s korakom v družbo znanja ter prispevajo k podpori naravnih in kulturnih virov regije. POLETJE V PARKU /^ JAZZ - Peter Urek feat. Norway.si ft Legopulver JV Sreda, 25.6.2008 ob 21:00 f STAND UP - Buče v Pločevinki Petek, 4.7.2008 ob 21:30 2/ JAZZ - Ana Šimenc quartet V Ponedeljek, 7.7.2008 ob 21:30 ČARODEJSKI FAKIRSKI SHOW - Sam Sebastian Petek, 25.7.2008 ob 22:00 RAZSTAVE, POLETNI KINO, MULTIMEDIJSKE DELAVNICE Učimo se za življenje je v Posavju že izredno po- pulären koncept brezplačnih računalniških teča- jev. S pomočjo donatorja Microsofta in koordina- torja MISSSa jih v McB izvajamo že 3. leto. Naši tečaji, ki zajemajo osnove obvladovanja raču- nalnika in programov, so večino naših dosedanjih udeležencev ne le usposobili za osnovno, temveč prav navdušili in jih motivirali tudi za nadaljnje učenje in delo s pomočjo računalnika. Vsi začet- ki so težji, ob obilju novih izrazov in spretnostih so se pojavili tudi dvomi, vendar, ko se vse novo znanje pri uporabi interneta združi, postanejo tečajniki neustavljivi. Pomembna sestavina naših tečajev je tudi druženje, spoznavanje novih »so- šolk in sošolcev«, ki prihajajo iz vseh starostnih skupin in iz različnih okolij. Naša skupna želja je učenje in dohitevanje razvoja informacijske teh- nologije. Letos smo računalniško opismenili 70 udeleženk in udeležencev. Julija bomo začasno zaključili tečaje, z vabili in vpisom pa bomo za- čeli spet jeseni. Do takrat pripravljamo svečano podelitev potrdil za vse, ki so v letošnjem letu obiskovali tečaje Učimo se za življenje. www. microsoft.com/slovenija, www.misss.org Učimo se za zMjenje Fotozapis PosIP: Javna predstavitev najboljših 5 poslovnih načrtov (Etrš Brežice, 8.5.2008) Koncert v PanicXroom: What they fear in Agrokultura (PanicXroom McB, 10.5.2008) PosIP: Podelitev nagrad (Klub McB, 16.5.2008) Predstavitev mednarodnih programov (Klub McB, 16.5.2008) Koncert: Raincoat 34 in Geldshit (Klub McB, 17.5.2008) lazstava: NSU, kamen In zelenje Klub McB, 5.6. -4.7.2008) Peter Urek feat. Norway .si & Legopulver Mini Me OTROŠKE KREATIVNE PACKARIJE Kaj je lepšega, kot pa se v času počitnic prepusti- ti domišljiji in ustvarjati nekaj posebnega, druži- ti se z vrstniki in preganjati počitniški dolgčas. Društvo prijateljev mladine, Me Brežice, krajevni skupnosti Skopice in Pišece vabimo otroke, stare od 5. do 12 let na počitniško druženje v ustvar- jalnih delavnicah. Vodili jih bodo mentorji in ani- matorke Mladinskega centra Brežice. Delavnice bomo izvedli v sledečem zaporedju: Me Breži- ce (ponedeljek, 30.6., in torek, 1.7., od 10:00 do 14:00), KS Skopice (sreda, 2.7., od 10:00 do 14:00), KS Pišece (četrtek, 3.7., od 10:00 do 14:00). V petek, 4.7., ob 12:00, pa bomo v Mla- dinskem centru Brežice organizirali tudi zaključ- no »Mini Me« zabavo za starše in vse otroke, ude- ležene v delavnicah. TABOR V DOMAČEM KRAJU ZA OTROKE Letošnji tabor bomo po lanskem enkratnem do- živetju ponovno organizirali v Kapelah. Zabavali se bomo brez računalnikov, se sprehajali po ne- okrnjeni naravi, svežem zraku, pripravili pa smo še veliko programa, ki ga osnovnošolci ne sme- te zamuditi. Tabor bo potekal od ponedeljka, 21.7., do petka, 25.7.2008. Prijave zbiramo do 7.7.2008. Info in prijave: simona.mcb@gmail. com ali 07/499-00-70 Norveški trio Legopulver se bo po svoji poti pre- ko Nemčije in Avstrije ustavil na enotedenskem gostovanju v Sloveniji. Kar trije koncerti bodo v Brežicah - prvi bo 25. junija v Mladinskem centru Brežice ob 21:00. Ta večer se bo skupi- ni Legopulver pridružila tudi zasedba Norway.si. Trio Legopulver ponuja lepo, osebno, melodično, moderno in dinamično jazz glasbo. Nastopa po celem svetu. Trio je pravzaprav prišel na delovni oddih v Slovenijo, saj se njihov basist Jo Fougner Skaansar rad vrača v Posavje, od koder prihaja Peter Urek. Njuna glasbena pot se je začela že v srednješolskih časih, ko sta se leta 2002 sre- čala na Art Connectionu v Belgiji. Odtlej redno sodelujeta v projektih, v katerih igrata lastne kompozicije. Tudi Norway.si je projekt Petra Ureka in Jo F. Skaansarja, ki v duetu ali pa širši zasedbi izvajata avtorsko glasbo skandinavskih in srednjeevropskih vplivov. »Naš« Peter Urek je profesor nauka o glasbi v Glasbeni šoli Krško. V času študija je nastopal po vsej Evropi, a bolj primarno kakor koncertiranje mu je po diplomi postalo aranžiranje in raziskave v okviru ISH ter poučevanje mladih nadarjenih glasbenikov. Napovedi Sobota, 21.6.2008 Predstavitev multimedijskega projekta: Zgodovina Brežic Nedelja, 22.6.2008 Predstavitev Danske ljudske sole: Ana Pincolič Torek, 24.6.2008 NMS fest - Dost' je sole Sreda, 25.6.2008 Jazz koncert: Peter Urek feat. Norway.si & Legopulver Petek, 27.6.2008 Preiivetje v naravi: Predstavitev izkušnje L_ ______ _______ ____.....___ ________A Mednarodni programi MLADI V AKCIJI - PRAVA PRILOŽNOST ZATE! Si želiš potovati, spoznati različne kulture, se za- bavati, pridobiti nova poznanstva, predvsem pa nove izkušnje in znanja? Ja? Potem je program Mladi v Akciji prava priložnost zate! Namen ome- njenega programa je povečati družbeno zavzetost mladih in njihovo vključevanje v oblikovanje in upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo ter omogočiti mladim, da na podlagi lastnih prizade- vanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečeva- nja njihove zaposljivosti. Prostovoljci programa Mladi v akciji svoje izkušnje največkrat ocenju- jejo kot neprecenljive, in pravijo, da so pridobili tako na svojem znanju kot na razvoju osebnosti. Več informacij si lahko pridobite na spletni stra- ni McB: dejavnosti - mednarodna pisama ali na spletni strani Mladi v Akciji (www.mva.si). EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA Gotovo še niste pozabili Ajne in Jakuba, ki sta kar nekaj časa bivala v Brežicah. Kot prostovolj- ca Evropske prostovoljne službe sta v Mladin- skem centru Brežice pomagala pri najrazličnejših opravilih in dogodkih, predvsem pa je bila njuna naloga s kamero budno spremljati vse, kar se je zanimivega dogajalo v Mc-ju in iz tega pripraviti in urediti dokumentarno avdiovizualno gradivo. To jesen pričakujemo dve novi EVS-ovki. Paulina iz Poljske in Sarah iz Nemčije bosta popestrila naš vsakdanjik, udejstvovali se bosta na podro- čju neformalnega izobraževanja, Živ žava, mul- timedijske produkcije, informiranja in kulturnih dogodkov. Več informacij o Evropski prostovoljni službi: intemational@mc-brezice.si. KSKLi MUD ˇ ; WIUaLN AlUlUWffiLAio TAKING OVER UARSam»^ NAZGUUu«™ SIX«««» SHADOW WHISPER*»«™ NOPL««* C* Radio Idea ¦ Mladinski center Brežice, Cubčeva 10a, 8250 Brežice, tel.: 07 49 900 70, fax: 07 49 900 71, e-mail: mc-brezice@siol.net, www.mc-brezice.si Posavski obzornik -' leto Xll/stevilka 12, četrtek, 12, 6. 2008________________________________________________PRILOGA MLADI ||| Ulični festival v Krškem že sedemlet KRŠKO - Staro mestno jedro Krškega je vsem znano kot propadajoč del mesta. Pri življenju ga ohranja le še nekaj obrtnikov in podjetnikov, ki se bojujejo s selitvijo obiskovalcev in potrošnikov v velika trgovska sredi- šča, in njegova kulturna energija. Tudi Občina čedalje več poudarja njegovo kulturno vrednost, saj večina starih mestnih središč v drugih predelih Slovenije živi predvsem zaradi pestrosti kulturnega dogajanja. Naše razdvojeno mesto po- časi sledi temu trendu. V 'starem Krškem' namreč že sedem let živi projekt Mla- dinskega centra Krško - Mla- dinski kulturni festival (MKF). Nepoznan po imenu, a vsem dobro znan po lokaciji, za- prti ulici v starem mestnem jedru, je festival začel svo- jo pot že leta 2002. Takrat še imenovan Jazz fest, skupen projekt MC Krško in Big Ban- da Krško, je v staro mestno jedro pripeljal jazz glasbo, a skozi leta je počasi spremi- njal obliko in se oddaljeval od začetnega jazzovskega koncepta. Počasi se je izo- blikoval dvodnevni festival s petkovim večernim delom in sobotnim popoldanskim ulič- nim programom 1n večernim zaključkom z velikimi ime- ni slovenske glasbene sce- ne (Tinkara Kovač, Jadranka Jura, Jan Plestenjak, Zoran Predin, Vlado Kreslin, Gušti fit Polona, Rudolf Gas). Z leti je MKF začel čedalje bolj vključevati različne druge organizacije, največji premik pa je bil storjen letos. Poleg največjega števila sodelujočih organizacij do zdaj (univer- za Krško, Boutique Josephine, Avtoline, Društvo Izvir, Mla- dinska točka Veliki Kamen, Mladinska točka Raka, Bivak Senovo, Valvasorjeva knjižni- ca Krško, Društvo zaveznikov mehkega pristanka, Dijaška skupnost Posavja, Klub posa- vskih študentov, Akd Pizdun, RRA Posavje, Zavod Regio, gledališka sekcija OŠ Raka, OS Leskovec pri Krškem,...) se je Mladinski center Krško odločil ponuditi možnost sodelovanja na festivalu vsem obrtnikom, trgovcem in podjetnikom v starem mestnem jedru, kate- rim je na nek način festival tudi namenjen. Z leti lahko pričakujemo še dodatno rast in širitev festiva- la. Navdušenje, ki ga opaža- mo med vsemi krškimi obča- ni, daje Mladinskemu centru Krško energijo za nadaljnje razvijanje in širjenje. Z leti se lahko MKF dodatno sin in kdo ve, mogoče nekoč celo doseže odmevnost in velikost takšnih festivalov kot je »Noč na Lju- bljanici« ali »Festival Lent«. Že letošnje leto je opazno ve- čja pestrost programa v pri- merjavi s prejšnjimi leti. V petek, 13. junija 2008, in v soboto, 14. junija 2008, bo zagotovo zelo pestro. V pe- tek nas bo ogreval Peter Dir- nbek 6t Vox Populi, nadaljeval pa bo legendarni Adi Smolar z Mestnimi postopači. V sobo- to zvečer pa bomo imeli pri- ložnost slišati Petra Lovšina v akustični izvedbi, vsekakor pa v soboto tudi čez dan ne bo dolgčas. Z dogodki, kot je Grafit fest, gledališka predsta- va Ta prav plac, plesni nasto- pi, otroške delavnice in pevski nastop za otroke z Andrejo Zu- pančič, predstavitev novega Citroena C5 in testne vožnje (Avtoline), s stojnicami orga- nizacij, odprtim mladinskim oddelkom Valvasorjeve Knji- žnice, modno revijo (Boutique Josephine), stand-up come- dy nastopom Vida Valiča in lo- kalno pleh-rock zasedbo Spla- sh the Toilet, zares ne mores ostati hladne krvi. Naj staro Krško ponovno zaži- vi! Rok Sanaa, MC Krsko Poletni filmski večeri evropske kinematografije KRŠKO - Evropska informacijska točka Europe Direct MC Kr- sko in Pivnica Apolon Krško, pod pokroviteljstvom Pred- stavništva Evropske komisije v Sloveniji predstavljata bi- sere evropskega filma zadnjih let, za katere smo pridobili eksluzivne pravice za enkratno predvajanje. V štirih junij- skih večerih si boste ob osvežilni pijači lahko ogledali šti- ri filme, podprte s strani Programa MEDIA, ki je program Evropske Unije za podporo audiovizuelni industriji, njego- va cilja pa sta izboljšanje konkurenčnosti evropskega filma, televizije in novih medijskih kultur ter izboljšanje medna- rodnega obtoka evropskih avdiovizualnih izdelkov. Vsi filmi so nagrajenci številnih evropskih in svetovnih filmskih festi- valov, njihove podrobnejše opise pa si lahko preberete na www.mc-krsko.si (Europe Direct). Projekcije filmov bodo na terasi Pivnice Apolon vsakič ob 21. uri, in sicer v: • torek, 17. junija: Bitka v nebesih (Batalla en el Cielo) • četrtek, 19. junija: Pet krat dva (5x2) • ponedeljek, 23. junija: Vesel Božič (Joyeux Noel) • sreda, 25. junija: Življenje v rožnatem (La Vie en Rose/ La Mome) Samo za Vas orqanizira DruŠtvo «.^uJ studentov Brezice izlet v Aqualandijo, Jtf vodeno deželo. ^r v petek e7.0B.e00B ODHOD: - 3.45 avtabusna ptrataja KRSKO ^K- 4.OO avtonusna poataja BREŽICE ^I^H; Cena: »aaaaai ^Hf^E . MMM 4OEUR za Om Drufttva Jj^HB ¦Wlftr1'"'' ™», ftuadantov Bn&tcm 'S^^^^m W^'jKm ««• 45EUR za vm oatale ^^^^H [tpocroo •tud-ntB«»d»«*" ^H L T V ceno ** vMHto: .__J^aÄ , -prevoz !¦¦¦ ..^M^HHHbk^bI mnformocije, pnjowA vplalila: ¦¦¦Ba^HHHH^ ^^^^B* BIT (Brežiška Info Točta - nasproti T'lft 5 f Občine Brežice) in Anja Antončič (040 681 996),Jk ™fooirflUfM Prijave sprejemamo do petka 27 6.2008 oL do zapaWtve rHukVIV. prostih mest. Vec informaaj na: *b_ ObzoraiK ««™-«'««tvo-d.b..i 1 itffx;irii: into Evropska vas - projekt, ki združuje KRŠKO - Osnovnošolci iz različnih slovenskih krajev so tudi v letošnjem šolskem letu na inovativen in kreativen način spoznavali države Evropske unije pri različnih predmetih, proučevali njihove značilnosti in posebnosti ter jih 9.maja, na dan Evrope, predstavili na prireditvah, ki so potekale is- točasno na 9 osrednjih trgih, v 9 mestih po Sloveniji. Pro- jekt Evropska vas poteka pod okriljem Sole za ravnatelje in Evropskega socialnega sklada. Na našem koncu je v projekt je vključenih devet osnovnih šol širše Dolenjske in Posavske regije ter Bele Krajine. Pro- jekt se je zaključil z javno kulturno prireditvijo, ki se je odvijala na ploščadi pred Kulturno kongresnim centrom v Dolenjskih Toplicah. Poleg stojnic, na katerih so bile pred- stavljene izbrane države, so učenci predstavili izbrano dr- žavo tudi na odru. Na naši soli so aktivnosti v povezavi s projektom Evropska vas potekale prvo leto. Izbrali smo dve driavi, Francijo in Češko Republiko. Slovenija je bila pred- stavljena po regijah. Odločili smo se, da predstavimo regijo od koder prihajamo, torej Spodnjeposavski del. Kot zanimi- vost in popestritev dogajanja pa je predstavljal film Krško skozi štiri letne case. Učenci so pri pouku izbirne vsebine nemškega jezika izdelali plakat Nemčije. V Dolenjskih Topli- cah smo na stojnicah razstavili pripravljen material, na odru pa so učenke zaigrale dogodek v trgovini v francoskem jezi- ku, članice folklore pa so zaplesale značilen francoski can- can. Učenci naše sole so si prireditev ogledali - tako smo na- polnili in na prireditev odpeljali avtobus radovednih otrok, ki se bodo še zagotovo vračali na dogodke takšnih vrst. OŠ Jurija Dalmatina Krško Mentorica: Bojana Dime Prejeli smo eko zastavo DOBOVA - Skupina petih učencev in dveh učiteljic OŠ Dobova smo v soboto, 10. maja, odšli v Ljubljano po eko zastavo. Eko zastave so podelili v parku Tivoli, do koder smo se od železni- ške postaje podali peš. Ko smo prispeli, smo se najprej malo razgledali, nato pa odhiteli do kraja podelitve. Najprej so do- bili potrdila tisti, ki v okviru eko sole delujejo že deseto leto. Nato so podelili zastave vrtcem in osnovnim šolam, ki so zasta- vo dobili prvič. Naša tabla z imenom sole je bila daleč najvišja in končno je nastopil naš trenutek slave - prevzetje eko zasta- ve. Na koncu je bilo še skupinsko slikanje, nam pa se je že mu- dilo na vlak in nazaj v Dobovo. Tako, sedaj smo sola z medna- rodnim certifikatom »Ekozastava«. Zastavo bomo razobesili v eko kotičku naše sole. Naša prizadevanja so obrodila sadove. Aljaž Černelič, 6.r. OŠ Dobova Koncert Otroškega pevskega zbora Cicido SEVNICA - V zelo akustični Lutrovski kleti pod sevniškim gra- dom je v petek, 30. maja, s svojim nastopom navdušil Otro- ški pevski zbor Cicido Glasbene sole Zagorje, ki ga že ne- ¦¦¦¦¦»¦¦¦¦«¦¦¦¦«¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦MHHHHaaBBHHamMv-^BaMaHHaaBi kaj let zelo uspešno vodi zborovodkinja Mojca Zupan. Zbor je prejel je na letošnjem državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov (potekalo je v mesecu aprilu v Zagorju ob Savi) zlato priznanje z odliko in posebno prizna- nje za najboljši otroški zbor. S.R. Foto: Petra Biderman Medkulturni večeri BREŽICE - Naš svet zahteva priznavanje različnih narodno- sti, religij, jezikov in vrednot. Med nami raste potreba po razvoju smisla za medsebojno spoštovanje, ki je osnovna podlaga za sporazumevanje, prijateljstvo in učenje. Medkulturni dialog je povezovanje med različnimi skupina- mi ljudmi, ki podira meje različnosti in drugačnosti, ter po- vezuje ljudi med seboj. V ta namen se je stkalo sodelo- vanje med Mladinskim centrom Brežice in MultimedijsMm društvom Ideja iz Brežic. Skozi april in maj smo v Klubu McB izvedli štiri medkulturne večere z ljudmi iz drugih driav. Za- bavni francoski metalci Rotting Faith so nam popestrili ve- čer s svojim bandom, Snježana Janjič iz Belgije nas je v pogovoru odpeljala v Bruselj z okolico, Helena in Viktor De Nobrega sta nam predstavila lepote peščenih venezuelskih plaž, štiri italijanske dijakinje Alessia, Greta, Pamela in Valentina pa so nas pogostile s pravo italijansko pizzo. Namen mednarodnih večerov je bil vzpostaviti medkultur- ni dialog in obiskovalcem iz prve roke predstaviti izkušnje različnih ljudi. Različnost je drugačnost, različnost je pe- strost, različnost je bogastvo, kar nam je skozi dialog uspe- lo tudi dokazati. Amir Tokič Zaključek krožkov za osnovnošolce BREŽICE - Letošnje šolsko leto je bilo iz vidika ustvarjalnosti in svežih idej nekaj posebnega, saj smo Mladinski center Brežice, Multimedijski center Brežice in Osnovna sola Brežice poskrbeli za kopico zanimivih izdelkov. Ne samo, da so udeleženci krož- kov spoznali in osvojili osnovne smernice, kako se snema film, tudi sami so ustvarili kopico simpatičnih kratkih igranih filmov, ki bodo v kratkem objavljeni na spletni strani McB. Poleg fil- mov smo se lotili tudi animacij in oživeli iz plastelina izdelane- ga šampiona v spustu po divjih vodah. Nekaj energije nam je ostalo še za oblikovanje osnovnošolskega glasila Šolopis, ki je letos ugledalo svet v povsem spremenjeni in sveži podobi. Ve- selimo se že sodelovanja v naslednjem šolskem letu z novimi krožki, idejami, novim zagonom in obilo zabave. Bar p^mmT IBj PRILOGAMLADI_____________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Regijsko tekmovanje ekip prve pomoči BLANCA - Že v začetku šolskega leta sem se želela prijaviti h krožku prve pomoči na šoli, a je v tern letu organiziran samo za 5. razred osemletke. Zato sem skupaj s sošolci z veseljem sprejela povabilo učiteljice Olge Lužar k sodelovanju na pri- pravah za tekmovanje iz prve pomoči. Vedela sem, da se bomo naučili veliko koristnih stvari, ki nam bodo prišle prav v vsak- danjem življenju. In res je bilo tako. Ves marec in april smo se pridno pripravljali na tekmovanje ekip prve pomoči OŠ, ki je potekalo 24. aprila v Novem mestu. Ekipo OS Bianca smo sesta- vljaliJJrška Simončič, Matej Rumenovič, Kaja Sinkovič, Ma- teja Županc, Kiemen Radej, Domen Krnc in jaz. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz 40-minutnega testa poznavanja zgodovi- ne RK, cestno prometnih predpisov in prve pomoči ter praktič- nega preizkusa znanja iz prve pomoči. Glede na to, da smo v soli vadili ob slikah poškodb in nam reševanje ni predstavlja- lo težav, je bilo na tekmovanju nazorno prikazana poškodba z »živimi in krvavimi« osebami, kar nam je povzročilo kar nekaj težav, saj so bile situacije grozljive. Vendar smo dokaj uspe- šno opravili vse naloge in pokazali dobro znanje. Na tekmova- nju smo kot edina sola iz sevniške občine dosegli 10. mesto, kar je solidna uvrstitev, saj smo se tekmovanja udeležili prvič. Z nami je bila naša mentorica Olga Lužar in predstavnica 00 RK Mojca Kranjc. Manca Ločičnik 7.r. OŠ Bianca Poletni tabor za otroke in mladostnike v Vinici ob Kolpi KRŠKO - Društvo Izvir za prostovoljno delo, preventivo in sve- tovanje iz Krškega že vrsto let kot zaključek vseh aktivnosti, ki jih izvaja med šolskim letom za osnovnošolce in mladostnike, organizira poletni tabor. Skozi leta se je tabora udeležilo veli- ko število otrok in mladostnikov, med katerimi so se spletle tr- dne prijateljske vezi in ustvarili spomini na nepozabne poletne dogodivščine. Ker udeležencem tabora z dobro pripravljenem programom znova in znova uspemo uspešno popestriti poletne počitnice, se v društvu vsako leto veselimo počitnic in priha- jajoče enoteden- ske dogodivščine. Prostovoljci tako že pridno načrtu- jemo letošnji ta- bor, ki bo v Vinici ob Kolpi v zaseb- nem kampu Ka- tra od nedelje, 13. 7., do petka 18.7. Bivali bomo v šotorih, v kam- pu pa nam bodo na voljo igrišča za nogomet, odbojko, namizni tenis, košarko ter seveda tudi urejeno kopališče ob Kolpi. Tabor že po tradiciji vodijo člani društva, ki pripravljajo tudi vsebinski del tabora - razne de- lavnice, športne in tabomiške aktivnosti, družabne in zabavne igre ob taborniškem ognju, za večer poln glasbe in petja pa bo poskrbel tudi glasbeni gost. Program bo torej pester, poučen in zabaven. Poskrblje.no bo tudi za prehrano. Info in prijave: 49 01 810 in 031 762 779 ali drustvo.izvir@volia.net. Društvo Izvir Prizor iz praktične$a preizkusa prve pomoči Kuharski tečaj »Kuhajmo zdravo!« z Emilijo Pavlič SEVNICA - V soboto, 24. maja, smo v Mladinskem centru Sev- nica gostili kuharico Emilijo Pavlič iz Kopra, ki nam je z navdušenjem pripovedovala in prikazovala številne veščine kuhanja. Emilija je skozi tečaj, ki je bil praktično-teoretič- nega značaja, dala poudarek na pripravi jedi glede na le- tni čas in lokalnih živilih s poudarkom na pomenu uživanja in priprave domačih živil in hrane. Poleg praktičnih nasve- tov pa so bili prikazani tudi praktični načini priprave zdravih jedi. V 3 minutah smo zamesili dobro krušno testo in se na- učili, kako kruh spečemo. Veliko smo se naučili tudi o brez- mesnih jedeh, kuhani zelenjavi, pripravi ribjih jedi, vlaga- nju brez konzervansov in še mnogo zanimivih reči, ki jih lahko uporabljamo vsak dan. Emilija je nasvete o uporabi in pripravi hrane nadgrajevala s kritiko sodobnega načina po- trošništva in porabništva, pri čemer ni nikogar pustila lah- komiselnega. Z veseljem je tudi odgovarjala na naša vpra- šanja, za konec pa smo se posladkali s sladkimi primorskimi češnjami. Rok Petančič, MC Sevnica Urška Božičnik zmagala v strojepisju BREŽICE - V petek, 25. aprila, se je Ekonomska in trgovska sola Brežice s svojimi dijaki udeležila državnega tekmovanja v hitrostnem prepisovaniu besedil, ki se je odviialo na Šol- skem centru PET v Ljubljani. Dijaki Urška Božičnik, Timotej Kostrevc in Barbara Grubič so se pod vodstvom mentorjev Urške Senica in Janeza Jordana odlično odrezali in pokazali veliko spretnosti ter koncentracije pri obvladovanju računal- niške tipkovnice. Kljub močni udeležbi vseh slovenskih sre- dnjih ekonomskih šol je uspelo Urški Božičnik doseči zavidljiv rezultat 330 neto udarcev na minuto. Prepričljivo je pometla z vso konkurenco in osvojila 1. mesto v svoji kategoriji. Metka Galič Timotej Kostrevc, Urska Božičnik in Barbara Grubič (Foto: ETrŠ Brežice)_______________________________ »Vsak po svojo vrečo« GtOBOKO - Pod okriljem Turistične zveze Slovenije smo v četr- tek, 8. maja, v Globokem organizirali čistilno akcijo pod geslom »Vsak po svojo vrečo« in tako počastili dan Zemlje. Pri ureja- nju in čiščenju naše okolice so se otrokom iz vrtca in OŠ Globoko pridružili njihovi starši, stari starši, člani KS Globoko, TD Globo- ko, LD Globoko, RK Globoko in članice Društva kmetic Globoko. Zbrali smo se na igrišču, se seznanili z legendo čistilne akcije in se vsak s svojo vrečo odpravili po s smerokazi označenih poteh. Skupaj smo očistili in uredili šolsko okolico in širše območje KS Globoko. S sodelovanjem sole, krajevne skupnosti in lokalnih društev je postalo očitno, da nam je vsem mar za kakovost oko- Ija, v katerem živimo. Z druženjem predstavnikov različnih ge- neracij pa je bilo poskrbljeno, da se bo sporočilo pomembnosti varovanja okolja preneslo še na najmlajše. Naše druženje smo zaključili s pogostitvijo, ki so jo pripravile članice Društva kme- tic Globoko. Zahvaljujemo se vsakemu posamezniku, ki je s svo- jo udeležbo prispeval k ureditvi, očiščenju in ohranjanju našega bivalnega okolja. Kolektiv vrtca pri OS Globoko Kako so radeški otroci napodili dolgčas... RADEČE - Mladi lutkarji iz OŠ Marjana Nemca Radeče so se v okviru Mavričnega abonmaja predstavili v Domu kulture Ra- deče. Zaigrali so igrico Napodimo dolgčas. Lutke za predsta- vo so izdelali sami v okviru dejavnosti lutkovnega krožka, pri izdelavi scene pa so jim pomagali tudi učenci iz krožka ustvarjalčkov. Izvedbo so popestrile tri violinistke, ki obi- skujejo Glasbeno šolo Radeče. Na sliki od leve stojijo lut- karji: Patricia Arh, Manca Macele, Danaja Knez, Rok Hu- doklin, Anja Novak, Natalija Novak, Rok Korbar; sedijo: Špela Sotlar, Tanja Knez, Neža Ravnikar BREŽICE - V breiiškem vrtcu Mavrica so ob koncu - bralne značke Palček Bralček pripravili v prostorih telovadnice zaključno prireditev in 144 otrokom podelili priznanje v obliki lesenesa Ostržka. Dogodek sta obogatili domačinki pesnica otroške poezije Antica Marijanac in ilustratorka Zinka Žnideršič. M. K. M. Trubarjeva večerja PIŠECE - Meseca april in maj sta bila na OŠ Maksa Pleterinika Pišece zelo aktivna, saj smo učenci in mentorji pripravlja- li projekt Večerja, ki smo ga posvetili začetniku prve slov- enske tiskane besede Primožu Trubarju. V ta namen smo letošnji projekt poimenovali Trubarjeva večerja, saj je letos 500 let od njegovega rojstva. V torek, 13. maja, smo naše delo predstavili v Večnamenskem domu v Pišecah. Učenci smo predstavili življenje in delo Primoža Trubarja ter nje- gov pomen, obdobje in hrano tedanjega časa, odplesali francoski ples menuet, predstavili igre starih časov in potek projektnega dela preteklega meseca. V drugem delu predstavitve smo odprli razstavo starih knjig. Najstarejša knjiga je bila iz leta 1860, in sicer Wolfov nemško-slovenski slovar. Po ogledu predstavitve pa smo odšli v jedilnico naše sole, kjer smo imeli pokušino jedi iz pretek- losti. Učenci 8. r. in 9. r. so nam pri gospodinjskem dnevu pripravili fižolovo juho na kislo in ajdovo potico. V soli smo si lahko ogledali tudi lončarske izdelke naših učencev, ki so nastali tega dopoldneva v lončarski delavnici, ki jo je vodil mojster Topica Ignajtovič iz Podčetrtka. Anja Osojnik in Simon Volč, 5.18, OŠ Maksa Pleterinika Pišece Izdelovali smo lutke LESKOVEC PRI KRŠKEM - Učenci 1.c razreda smo se razveselili posebnega obiska. Obiskala nas je Janova mamica. Predstavila se nam je z izdelki svojih ročnih spretnosti in pokazala kaj vse pri svojem delu uporablja. Po predhodnem dogovoru pa nam je spletla tudi volnene pravljične junake iz pravljice >»Kdo je vidku napravil srajčico«. Seveda pa je nekaj dela ostalo tudi za spre- tne prvošolčke, ki so z veseljem dokončali izdelke in s tem raz- vijali svoje točne spretnosti. Nastale so volnene naprstne lut- ke. Z njimi so učenci pravljico večkrat odigrali. Pri pouku lutko pogosto uporabljamo. Še posebej se izkaže uspešna pri učencih, ki imajo težave pri govornem izražanju, z nižjo samopodobo, so nesigurni vase, plašni ali imajo celo spe- cifične učne težave. Lutka deluje terapevtsko in izobraževalno in jim pri tem zelo pomaga. Poseben odnos do lutke se izkaže z lutko, ki jo učenci izdelajo sami, tudi drugačno originalnost (izmišljarije) je čutiti v učencih, ki vodijo lastno lutko. In naše lutke so zagotovo nekaj posebnega... B. Abram in G. Šeško, OŠ Leskovec pri Krškem Državni prvak iz OS dr. Mihajla Rostoharja KRŠKO - Na driavno tekmovanje mladih tehnikov se je uvrstilo pet naših učencev. Tekmovanje je potekalo v prostorih Pedago- ške fakultete v Ljubljani. Srebrno priznanje so prejeli: Borko Dajana (obdelovanje lesa), Stefanie Primož (OVI III), Štefanič Martin (obdelovanje kovin) in Barbara Dolmovič (obdelovanje usnja). Zlato priznanje in največ točk v kategoriji učencev OVI II je prejel Matej Zupan. Rezultati so še enkrat potrdili naše dolgoletne uspehe na področju obdelave različnih materialov, delovne vzgoje in tehnike ter tehnologije. Gre za praktična in uporabna znanja, ki bodo učencem koristila pri nadaljnjem šolanju in tudi v vsakodnevnem življenju. Zadovoljni smo, da obstajajo tekmovanja, kjer ni v ospredju fizična moč ali spo- sobnost faktografskega obdelovanja podatkov, tako dobijo mo- žnost samopotrjevanja tudi tisti učenci, ki so šibkejši na prej naštetih področjih. In le kdo od nas ni rad uspešen? M. Habinc Med pripravo Trubarjeve večerje Učenci izdelujejo lutke. (foto: B. Abram) Posavski obzornik - leto XII, številka 12, cetrtek, 12. 6,. 2008________________________________________________PRILOGAMLADl |fl Pikapolončki z novimi frizurami CERKUE OB KRKI - Vrtičkarje iz vrtca pri OS Cerklje ob Krki je obiskala frizerka Andreja Špiler. Otroci so jo pričakali sku- štraniji glav in nagajivih nasmehov. Najprej jim je predstavila svoje pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu, različne škarjice, glavnike, sponke in široko pregrinjalo. Mali radove- dneži so komaj dočakali, da jih je prijazna Andreja posedla na stol in jim začela oblikovati zanimive pričeske. Dečki so si za- želeli bojnih »irokez«, deklice pa nagajivih kitk in čopkov. Na- smejani in z novimi frizurami so se od Andreje poslovili in ji obljubili, da jo bodo še povabili medse. Janja Leskovar Dijaki Gimnazije Brežice na Slovaškem BREŽICE- Dijaki in dijakinje Gimnazije Brežice so imeli v okviru programa Obveznih izbirnih vsebin dvodnevno ekskurzijo v Bra- tislavo. Ogledali so si slovaški parlament in znamenitosti prestol- nice Slovaške. Obisk slovaškega parlamenta je bila priložnost za spoznavanje slovaške zgodovine in njihove pravne ureditve. Di- jaki so veliko vprašanj namenili predvsem bližnji uvedbi evra na Slovaškem in kakšna so njihova pričakovanju ob uvedbi skupne valute. Zanimalo jih je tudi, kako je Slovaški uspelo pritegni- ti številne tuje vlagatelje. Po ogledu parlamenta je sledil ogled mestnih znamenitosti. Ogledali so si bratislavski grad, glavni trg z ostanki srednjeveškega obzidja, mestna vrata, Slavin, monu- mentalni spomenik padlih v 2. svetovni vojni in Michalov stolp. Ustavili so se pred Mozartovo palačo, kjer je slavni skladatelj kot otrok blestel na enem izmed svojih prvih koncertov, vide- li so tudi sedež Academie Istropolitane, kjer je danes narodna univerzitetna knjižnica ter palačo rodbine Keglevič, pri katerih je bil pogosto v gosteh sam Beethoven. Prečudovita dneva so iz- koristili tudi za vožnjo z ladjico po Donavi. U.S. Na turistični tržnici v Ljubljani BREŽICE - Dijaki ETrŠ Brežice Mario Medved, Lejla Osmano- vič, Dejan Cernič in Anže Pajk z mentorico Eleno Mlakar (na fotografiji) smo s svojo raziskovalno nalogo Gozd Dunaj pri Krškem že petič zapovrstjo predstavili našo šolo na držav- nem tekmovanju Več znanja za več turizma. Predstavili smo energetske točke, pri čemer nam je pomagal Zlatko Križan iz zavoda Vrbov Log. Zanimanje obiskovalcev je bilo veliko, saj smo jim merili energijski potencial in predlagali ukrepe za izboljšanje počutja. Upamo, da smo s to predstavitvijo prepričali prebivalce glavnega mesta za obisk naših krajev. sport vposavjU po$'dV}e0info i«uu«uwv[aifa»i Brežiški gimnazijci v slovaskem parlamentu Frizerka Andreja med urejanjem frizur vrtičkarjem Dobovski Sončni kralj DOBOVA - Osnovna sola Dobova je v sredo, 28. maja, pripra- vila prireditev, ki so jo poimenovali Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done... in tudi na tak način že tradicionalno obeležili svetovni dan Sonca. V dobovski kulturni dvorani so se predstavili Zborček, ki ga sestavljajo učenci 1. in 2. ra- zreda, Otroški pevski zbor učencev 3. do 5. razreda in učen- ci Mladinskega pevskega zbora od 6. do 9. razreda, vodi jih zborovodkinja Pavla Bunetič. Klavirsko spremljavo je izva- jala Petra Uršič, prireditev pa je povezoval Sončni kralj, ki ga je upodobil Marko Jurman. M. K. M. Tržiščanke še tretjič državne podprvakinje v nogometu TRŽIŠČE - Nogomet je naša priljubljena športna disciplina, zato se že nekaj let uspešno držimo na državnem nivoju dekliškega nogo- meta. Tudi letos 14. maja smo se skupaj z navijači odpeljale na finalno nogometno tekmo starejših deklic. Proti OS Prule smo za- bile pet golov, prejele pa smo le dva in se uvrstile v finale proti ekipi iz Šentjerneja. Že v drugi minuti smo nesrečno dobile gol, nato pa si je Barbi ob padcu poškodovala roko in odpeljali so jo v Klinični center. Igrali smo dalje in do konca nam je uspelo izena- čiti na rezultat 1:1. Sledile so sedemmetrovke. Tu pa so bile Šen- tjemejčanke boljše in zmagale so za en gol. Tako smo že tretjič osvojile 2. mesto. Mislimo, da smo igrale zelo dobro, Kristina pa je bila najboljša igralka. Že tretjič smo dosegle 2. mesto in za tak dosežek se moramo zahvaliti predvsem našemu učitelju Romanu Dobovšku, ki je bil z nami zelo potrpežljiv in nas je spodbujal. Krška dijaka odlična na tekmovanjih iz angleščine KRSKO - Kot vsako leto, se je naša sola tudi letos udeležila dveh državnih tekmovanj 3. le- tnikov iz angleščine. Regijske- ga tekmovanja za strokovne gi- mnazije v Novem mestu sta se udeležila Simon Voglar iz G3A in Željko Kukovičič iz G3B, ki se je uvrstil v finale v Ljublja- ni. Tarn je osvolil prvo mesto, ki ga je uspel obdriati tudi po ustnih izpitih, saj je dosegel maksimalno število točk. Za ta izjemen dosežek je prejel zla- to priznanje na svečani podeli- tvi vTopolšici 23. maja. Na tek- movanje srednjih strokovnih šol Poliglot v Mariboru sta se uvrstiti dijaka iz E3R Gašper Tuma in Jure Košmerl. Slednji je osvojil odlično 3. mesto med več kot 100 tekmovalci. Obema iskreno čestitamo in želimo še več takih uspehov, nam pa je to vzpodbuda za nadaljnje delo. Janja Anžiček, prof. ang. in franc. Nagajivčki na brežiškem stadionu ARTIČE- V petek, 23. maja, smo bili Nagajivčki iz vrtca Ringara- ja pri OŠ Artiče povabljeni na brežiški Stadion. Tarn smo si pod vodstvom trenerja Vlada Keva najprej ogledali trening meta kladiva, teka čez ovire in skoka s palico. Po dobrem ogrevanju in razgibavanju smo se tudi sami preizkusili v skoku v daljino. Med srečanjem s Primožem Kozmusom pa smo lahko preizkusi- li težo kladiva, ki ga naš prvak tako spretno vihti v zraku. Zdelo se nam je zelo težko. Tako smo aktivni in v športnem duhu pre- živeli prijetno popoldne, za kar se trenerju Vladu Kevu še en- krat iz srca zahvaljujemo. Na brežiškem stadionu se bomo sre- čali spet jeseni. MMŽ Utrinek s prireditve Drzavni prvak Željko Kukovičič z mentorico prof. Janjo Anžiček ^^^^^^¦¦^^^^¦^» i n 11«......... Ekipa OŠ Tržišče Uspešni športniki na OŠ Podbočje PODBOČJE - Na naši šoli ima šport pomembno vlogo. Sodelu- jemo na različnih tekmovanjih izven sole, obiskujemo športne krožke na šoli in imamo šolsko športno ligo, v kateri tekmujejo razredi v nogometu, odbojki in košarki. Za najmlajše imamo športni krožek, kjer se učenci razredne sto- pnje srečujejo z različnimi oblikami športa. Na predmetni sto- pnji učenci in učenke lahko obiskujejo nogometni krožek, ko- šarkarski krožek in odbojkarski krožek ter plesni krožek. Letos je pricel z delovanjem tudi šahovski krožek. V kraju deluje ko- šarkarski klub Podbočje, vendar poskušamo na šoli poleg kosar- ke gojiti tudi ostale športe. V tem šolskem letu smo se uspešno udeležili številnih športnih tekmovanj. Na naši šoli smo zelo po- nosni na lepo opremljeno telovadnico in lepo urejene zunanje športne površine. Novinarski kroiek OŠ Podbočje Dnevi mladih v sevniški obcim Dekliška odbojkarska ekipa z mentorico SEVNICA Ze cetrto leto zapo- I red je v organizaciji Mladin- skega centra Sevnica in Štu- dentskega kluba Sevnica v času od petka, 16., do nedelje, 18. maja, potekala v sevniški obči- ni prireditev Dnevi mladih Sev- nica. Na že skorajda tradicio- nalni prireditvi v mesecu maju so se predstavile na več prire- ditvenih lokacijah v sevniški ob- ' čini glasbene, lutkovne, gledali- ške in plesne skupine osnovnih šol ter sevniškega vrtca. V sonč- nem sobotnem dopoldnevu so potekale tudi ustvarjalne otro- , ______ ške delavnice pod vodstvom animatorjev MC Sevnica. Posebno veselje za otroke na prireditvi Dnevi mladih je bil tudi velik, na- pihnjen grad. S. R. Foto: Tanja Grabrijan 0 življenju na Malti.... RADEČE - Učenci iz OŠ Marjana Nemca Radeče so v okviru projek- ta Evropska vas spoznavali in z razstavo predstavili življenje na Malti. Malta je najmanjša članica Evropske unije, ki je v to orga- nizacijo stopila skupaj s Slovenijo leta 2004. Učenci so spoznavali malteško kulturo, zgodovino, kulinariko, naravo, šolstvo, gospo- darstvo... Pri pouku so izdelovali prospekte, čolne, nakit, balkone, viteze, značilne avtobuse, proučevali naravne značilnosti, zgodo- vino, poslušali tipično malteško glasbo in pripravili dramsko upri- zoritev. Z njo so predstavili malteško glasbo in zgodovinski razvoj. Dejavnosti so potekale celo solsko leto, zaključna predstavitev pa je bila v Celju, 9. maja, ob dnevu Evrope. Razstava izdelkov bo do konca šolskega leta na ogled v prostorih OŠ Radeče. Pizdun Butnhrupn maraton II. KOSTANJEK - V soboto, 31. maja, je v Kostanjku spet ropotalo. Projekt, ki sta ga organizirali dve društvi, društvo Akd Pizdun in KUD But'n'hrupn, je letos že drugič zapovrstjo. Dogodek se je od- vijal v domovanju Pizdunov, to je Kostanjek pri Krškem. Ob popol- danskih urah smo ob lepem vremenu pričeli s piknikom pred "pla- com", zvečer pa so nastopile tri odlične glasbene skupine. Final Approach, Growing Rats in Agrokultura so ponovno pokazali nji- hov izvrsten nastop in zadovoljili publiko, ki je na prijetno prese- nečenje prišla v zadostnem številu. Ta dogodek nam bo ostal v le- pem spominu, prav tako pa so se začela ponovna dogovarjanja za skupne projekte obeh društev. Niki Žveglič, Akd Pizdun Le kaj bi lahko ustvarili iz •hama perlic«? Življenje na Malti so predstavili tudi na stojnici ffl PRILOGA MLADI Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Film »Na drugi strani z obeh strani« SENOVO - 2O.maj ni bil povsem navaden torek za Senovčane. V kulturni dvorani si je 220 povabljenih ogledalo premiero mladinskega filma Na drugi strani z obeh strani, ki je nastal po Uterarni predlogi Neli Kodrič. Odigrali in posneli so ga s skupnimi močmi učenci 8.a razreda OS XIV. divizije Senovo in člani Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo. Mlade snemal- ce je vodil mentor Peter Bunetič, sicer bolj znan kot uspe- šen šolski zborovodja in profesor glasbe; igralcem in ostalim v ekipi pa je delila nasvete Boža Ojsteršek, ki smo jo že spo- znali v preteklih letih kot režiserko Partljičevih komedij. Na premieri je bila tudi pisateljica, s katero so med nastaja- njem navezali učenci stik, saj jim je nekatere nejasnosti po- jasnila v obsežnem in prijaznem pismu. Pisateljica Neli Ko- drič je bila nad filmsko zgodbo navdušena, povedala je tudi, da je lik Albina resničen, da je to zgodba njenega očeta. Učenci so ji izročili lovorov venec z naslovovom filma, ka- kor to delajo na čisto pravih premierah. Navdušeni smo bili tudi vsi ustvarjalci filma, ki smo po ogledu in dolgem apla- vzu sedli na oder in pripovedovali, kaj smo ob snemanju pr- vega senovskega filma doživljali. Pohvale so deževale, tudi podžupan občine Krško Cvetko Sršen nam je namenil veli- ko lepih besed. Starši osmošolcev so napekli dobrot, s katerimi smo se po- sladkali v prijetnem klepetu v avli. Predsednik Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo David Radej je mlade filmske sodelavce nagradil z veliko torto, na kateri je bil upodobljen pravi filmski kolut. David je poskrbel tudi, da so vsi ustvarjal- ci prejeli film na DVD-ju. Razdelil jih je kar ravnatelj sole, ki je tudi podpredsednik kulturnega društva DKD Svoboda Seno- vo. Resnično smo doživeli pravo nepozabno premiero. B. Ojstersek Kulture sveta - razblinjanje stereotipov o drugačnem, tujem LESKOVEC - V letošnjem šolskem letu je na Osnovni soli Le- skovec pri Krškem delovala skupina mladih raziskovalcev, ki si je postavila za cilj raziskovati kulture oddaljenih krajev ter tako skozi način življenja severnoameriških Indijancev, avstralskih domorodcev, novogvinejskih in afriških skupnosti odkrito spregovorila o tujosti in hkrati mikavnosti oddaljenih kulturnih praks. Veliko časa smo namenili pestrosti religij sveta in vplivu teh na vsakdanje življenje ljudi znotraj in izven političnih meja. Pre- učevanje etnografskih in antropoloških pisnih virov smo nad- gradili z obiskom Etnografskega muzeja v Ljubljani; tarn smo si ogledali razstavljene predmete po posameznih kontinentih ter etnografsko gradivo, ki priča o načinu življenja Slovencev. Za- ključno srečanje smo obogatili s potopisnim predavanjem Ur- ške Košenina o Gani. Učenci so imeli tako priložnost seznaniti se z različnimi raziskovalnimi pristopi v humanistiki in družboslov- ju, to pa je bil tudi namen dela skupine. »Uživala sem v krož- ku. Delo je bilo zanimivo, saj smo se veliko pogovarjali in se na- učili stvari, ki jih še nisem poznala. Včasih sem imela drugačno, slabše mnenje o ljudeh, ki ne živijo pri nas,« je izjava ene iz- med učenk. Preseganje lastnih predsodkov različnosti je le eden izmed ciljev in kvalitet, ki jih učitelji s podobnimi dejavnost- mi prebujamo in ozaveščamo pri mladih za strpno medkultur- no sobivanje. Vilma Malečkar Nagradni izlet za pridne brake ŠENTJANŽ - V ponedeljek, 19. maja, smo šli učenci višje sto- pnje, ki smo prebrali knjige za bralno značko oz. bralno pri- znanje, na nagradni izlet. Prvi dve uri sta potekali normalno po urniku, nato pa smo veseli zapustili šolske klopi. Z avto- busom smo se napotili v Sevnico. Najprej smo šli v knjižnico, kjer nam je prijazna knjižničarka predstavila ureditev pro- storov v novi knjižnici, nato pa smo imeli čas za raziskova- nje. Porazgubili smo se med policami z zanimivimi knjigami in revijami, uživali na oblazinjenih sedežih in pri računal- nikih. Čas je kar prehitro minil in morali smo pohiteti, kaj- ti spotoma smo si želeli privoščiti sladoled, čakala pa nas je še gledališka predstava. Tarn smo se sprostili in uživali med gledanjem zanimivo uprizorjene Sneguljčice, ki se je sre- čala z malo drugačnimi težavami, kot smo jih navajeni iz knjig. S tern pa se je naš nagradni izlet tudi zaključil. Veseli smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Šentjanžu. Klara Jazbec, 9. razred OŠ Milana Majcna Šentjanž Ustvarjalci filma, v sredini Neli Kodric (pisateljica) in Cašper Čižmek (glavni igralec) (Foto: T. Umek) V skupini so pod mentorstvom mas. VUme Malečkar sodelovali: Katja Bevc, Domen Longo, Tjasa Urbane, ti^a Fabjan, Tanja Fabjan, InesArh, Luka Horvatič, Leon Zorko, Tadej Letnar, Kiemen Mlakar, Živa Divjak in Tajda Bogovič. ARTIČE - V nedeljo, 25. maja, so v artiškem Prosvetnem domu odigrali izvirno odrsko delo, ki ga je zasnovala Ruth Gramec ter se imenuje Rdeča kapica po artiško. Igralsko zasedbo so sestavili Artiški gadje, sicer očetje artiških vr- tičkarjev, Tinko Bevc, Franci Lepšina, (oba na fotografiji) Dejan Lavrič, Mitja Molan, Aleš Kukovica, Bojan Rupar in Igor Verstovšek. V gledališkem projektu so sodelovali še Ana Kocijan, Slavica Deržanič, Katja Turšič, Sonja Cizel, Tina Kostanjšek, Vesna Bogovič in Nataša Petelinc, vodja artiškega vrtca Ringaraja, ki je ob tej priložnosti dejala, da bodo izkupiček od prodanih kart namenili obnovi otro- škega igrišča, zato je odrski projekt nastajal v organizaci- ji vrtca prav s tern namenom. M. K. M. II. MEDNARODNI UZLETIŠCE MIHDIOUEC PRI OOBOUI «L in 5.7.2008 Mastop dhrobdtshe skupine The Flying Bulls Nastoo akrobdtske skuoine p"::i«Hl , BRE2IČE J| «¦¦¦I hdstopi zmajarjeu, padalceu, modelarjeu - hastop Rusjanouega letala EÖH U - nastop PoliHarpoua PO-2 - Predstauiteu letal podjetja flirnet hagradni polet 5 skupino Stars - Spektakulären ognjemet nek U iiiljj 2003 16:00 22:00 trening nastopajocih skupin. otuonteu sanhou 21:00-03:00 uecerna zabaua u spremstuu i)j Eitwrk • Kiemen Hudoklin, Sentier- nej in Mateja Pirnar, Sko- cjan, • Grega Šimunovič, Breži- ce in Jasna Strojanšek, Kr- ško, • Aleksander Ivansek in Dar- ja Oštrbenk, oba Jesenice, • Matija Špacapan in Mateja Vladič, oba Krško, • Jernej Potočnik in Natali- ja Štalec, oba Radeče, • Denis Krnc, Cerov Log in Kor- nelija Zarabec, Črešnjice. ČESTITAMO! • Simonca Žaja, Krmelj - dvojčka dečka, • Verica Fidler, Smarje pri Jel- šah - deklico, • Natasa Požeg, Senovo - deklico, • Bojana Kunej, Koprivnica - deklico, • Nataša Požek, Šmarje pri Jelšah - deklico, • Monika Preskar, Kalce - deklico, • Aljoška Mastnak, Radeče - dečka, • Renate Kolar, Bizeljsko - dečka, • Melita Zakšek, Sevnica - dečka, • Marija Suša, Sevnica - dečka, • Ksenija Bučar, Brežice - dečka, • Dragica Skinder, Gmajna - deklico, • Anita Popič, Šmarje pri Jelšah - deklico, • Marinka Slak, Podgorje ob Sevnični - dečka, • Sladjana Hlastan, Krško - dečka, • Monika Zidar, Gaj - deklico, • Kerstin Kodrič, Velika vas - dečka, • Barbara Kovačič, Gaberje pri Dobovi deklico. ČESTITAMO! Nasa sodelavka Bojana Kunej je v četrtek, 29. maja, ob 15.30 postala mamica krepke deklice, ki je ob roj- stvu tehtala kar Itiri kilograme in soji v breiiški porodnišnici nameri- li 54 cm. S partnerjem Brankom sta jo poimenovala Pina. Fotografija pa je nastala takoj po prihodu na novi dom v Selah pri Dobovi. Kgialvasorjeva Ifiiknjižnica Krško - VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO V JUNIJU SODELOVANJE NA MLADINSKEM KULTURNEM FESTIVALU 2008 sobota, 14. junij, - mladinski oddelek V okviru letošnjega Mladinskega kulturnega festivala bo sodelovala tudi Valvasorjeva knjižnica Krško. Tako lah- ko mladinski oddelek knjižnice, v soboto, 14. junija, obiščete vse do 18.00 ure. MONODRAMA »TRUBAR PRED SLOVENSKO PROCESIJO« torek, 17. junij, ob 19.00 - dvorana v parku, Krško Občina Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško in Iniciativ- ni odbor za ustanovitev podružnice Slovenskega prote- stantskega društva Primož Trubar vas ob 500 - letnici rojstva Primoža Trubarja in v počastitev dediščine Ada- ma Bohohča in Jurija Dalmatina vabijo na ogled mono- drame dr. Matjaža Kmecla, Trubar pred slovensko pro- cesijo, v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. Ob tej priložnosti bo tudi ustanovni zbor članov podružnice Slovenskega protestantskega društva »Primož Trubar« za Krško in Posavje. RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE ob četrtkih, tedensko med 9.00 -11.00 uro - Osrednja knjižnica v Krškem Do konca junija vas še vabimo na računalniške delavni- ce za starejše, kjer lahko spoznavate računalniška zna- nja, ki so danes nepogrešljiv del vsakdana. VODENI OGLEDI KAPUCINSKE KNJIŽNICE po dogovoru - Osrednja knjižnica v Krškem Morda se ob številnih vsakodnevnih obveznostih prema- lo zavedamo, da imamo tudi v Krškem bogato kapucin- sko knjižnico, ki hrani knjižno gradivo iz preteklih sto- letij. V bližajočih poletnih dnevih oddiha vabimo vse, ki bi si jo želeli ogledati, da pokličete na tel. 07 4904 000 in se dogovorite za ogled. Druženje treh generacij DOBOVA - Osnovna sola Dobova je po letnem delovnem načrtu izpolnila še zadnji korak v letošnjem načrtu Eko sole - to je »Šport špas - druženje treh generacij«, kjer so se mlajši učenci, njihovi starši in stari starši udeležili pohoda, kolesarje- nja in sportnih iger. Starejši učenci pa so imeli dejavnosti z naravoslovnimi vse- binami, z najrazličnejšimi delavnicami pa so obeležili tudi Dan Evrope. GLASBENA SOLA KRŠKO I Kolodvorska 2, 8270 Krško O Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si objavlja Informativni vpis v izredni program glasbenega šolanja Vemo, da marsikdo ni imel možnosti glasbenega izobraževanja po redni poti. Zato vam in vašim otrokom ponujamo pomoč pri realizaciji želja in potreb po glasbenem izobraževanju na resnem in zabavnem področju. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami lahko obogatili duhovni segment življenja, ki se sicer nevarno nagiba h kopičenju in hitenju. Že dolgo je namreč v strokovnih kro- gih znano, kako pozitivno in uravnoteženo lahko aktivno ukvarjanje z glasbo človeka oblikuje. Z željo po čim bolje organiziranem izobraževanju, s pričetkom v mesecu oktobru 2008, objavlja- mo razpis za informativni vpis, ki poteka od dneva te objave do 10. julija 2008. Informativni vpis smo pripravili zaradi pravočasne namestitve ustreznih udteljev na tistih segmentih tečajev, ki jih ne bomo mogli izvajati preko obstoječe kadrovske sheme. Seveda pa je nujno izvesti še nekatere administrativne priprave, ki potrebujejo karseda realne ocene glede obsega in vrste vpisa. RAZPIS JE NAMENJEN: 1. tistim, ki so končali redni program osnovnošolskega glasbenega izobraževanja in bi želeli zna- nje izpopolniti na višjem nivoju ali na drugi smeri izobraževanja (petja instrumenta, plesa), 2. tistim, ki so iz različnih razlogov prekinili izobraževanje in bi želeli končati redni program ali nadaljevati na drugi smeri izobraževanja (petja, instrumenta, plesa), 3. tistim, ki se želijo vpisati v program, ki ga redno izobraževanje ne omogoča (citre, električ- na kitara, bas kitara, zabavno petje, sodobni pies, jazz in hip-hop, terapevtske oblike giba- njaobglasbiipd.), 4. posameznikom in glasbenim skupinam, ki se želijo izobraževati v smeri jazz, narodno-zabav- ne in zabavne glasbe, 5. tistim, ki želijo spoznati glasbeno teorijo, osnove improvizacije, kompozicije in uporabo glas- bene tehnologije, 6. otrokom s posebnimi potrebami, ki se jim program individualno prilagodi. Prijavnice za vpis in vsa dodatna pojasnila so na voljo v tajništvu sole pri gdč. Petri Vladič (tel. 07/48 80 146) oz. na spletni strani Glasbene sole Krško (www.gs-krsko.si). Sola bo vsako prija- vo na razpis obravnavala individualno in s kandidati oz. njihovimi starši sklenila pogodbo gle- de vrste, obsega, kontinuitete in cene izobraževanja. Cena izobraževanja se bo oblikovala na neprofitni osnovi in bo pokrivala samo dejanske stroške izobraževanja (učitelje, organizacijo in materialne stroške). Sola bo izvajala program preko strokovno usposobljenih učiteljev in glasbenikov na vseh podro- čjih izobraževanja po izrednem programu. Kvaliteta pouka in usposobljenost izvajalcev progra- mov bo enaka oz. popolnoma primerljiva z rednim programom, ki ga sola izvaja kot svojo osnov- no dejavnost v nespremenjenem obsegu. Sola bo izdajala potrdila o opravljenem izobraževanju in javno veljavna spričevala in diplome za vključene v kompletni program izobraževanja. Poleg usposobljenega kadra in primerne infrastrukture za izobraževanje vsem udeležencem ponujamo vključevanje v skupinsko igro (zbor, orkester, komorne skupine, ansambli), redne produkcije in javne nastope ter širše vključevanje v kulturno življenje kraja in regije. V okviru projekta Eko sole in zaključka nacionalnih pro- jektov Šport špas v Ljublja- ni je delegacija OS Dobova v soboto, 10. maja, popol- dne prejela eko zastavo sole, svečana podelitev 51 vrt- cem in šolam v Sloveniji je bila popoldne v parku Tivoli. Na prevzem zastave sta odšli mentorici eko-šole in dele- gacija petih učencev, zasta- vo pa so na šoli svečano raz- vili konec maja in pripravili ob tern še obsežnejši kulturni program in poročila o opra- vljenih nalogah in korakih za pridobitev zastave. Sicer pa so na ta dan izvedli tudi tehniški in naravoslovni dan za predmetno stopnjo, ki vključuje cilje eko-šole: varstvo okolja in osvešča- nje o pomenu varovanja oko- lja (skupinsko delo: čiščenje okolice oglasnih desk v kraju Dobova - v povezavi z Vaško skupnostjo Dobova, čiščenje in poslikava betonskega pla- toja ob šoli, gibanje po pro- metnem poligonu), spozna- vanje njihove neposredne okolice v obliki orientacije in raziskovanja rastlin in živih organizmov na polju v okolici sole, skrb za zdravo telo, gi- banje in varovanje zdravja in dobrih medčloveških odno- sov (delo skupin: evakuacija vseh učencev in seznanjanje z ravnanjem v primeru ne- sreč, pravila in nudenje prve pomoči v primeru poškodb zaradi opeklin, gašenje z ga- silniki in gašenje intervenes - skih vozil, delavnice in kviz na temo Pomladnega dne v Evropi, vožnja s kolesi na po- ligonu). Po delu evakuacije iz sole so si vsi skupaj ogledali gasil- sko tehniko sosednjih gasil- skih društev in se preizkusi- li v gašenju z vodo in prahom iz malih gasilnikov. Po oceni ravnateljice Biser- ke Čančer, je okvirna tema • Sport špas - druženje treh generacij" potekala še bo- lje, kot so pričakovali, saj so se pred šolo zbrali starši, sta- ri starši, bratje, sestre peš, s kolesi, z otroškimi vozički... Ravnateljica je ob tern pode- lila eko - nagrade družinam, ki so se udeležile z največjim številom članov. Zmagala je družina Urek s sedmimi čla- ni, tri družine pa so štele po šest članov. Nato so vse tri generacije odšle na pohod k lovski koči na Pustačah, kjer jih je čakala malica in voda. Tu so si privoščili še zabavo ob različnih štafetnih igrah, in sicer tako, da so sodelova- li vsi družinski člani vseh sta- rosti. N. Jenko S. Jubilej Vegelj - Stoparjeve BREŽICE - V dvorani Glasbene sole Brežice je prof. Karoli- na Vegelj Stopar obeležila 20 - letnico svojega pedagoške- ga dela s koncertnim programom, poimenovanim »Klavir- ske miniature«. V devetindvajsetih kla virskih miniaturah se je staršem, starim star- šem, prijateljem in pe- dagogom sole predsta- vilo 15 njenih učencev, ki jih je v nekaterih po- sameznih točkah spre- mljala tudi prof. Ve- gelj Stoparjeva. Prof. Karolina Vegelj Sto- par se je sprehoda po klavirskih tipkah zače- la učiti pri prof. Metki Jovanovič v Krškem, v srednji šoli v Ljubljani se je klavirske igre uči- la pri prof. Janezu Lo- všetu, na Akademiji za ---------—----------------------------- ------- glasbo pa je diplomirala 1988 pri prof. Zdenki Novak. Še isto leto se je zaposlila na Glasbeni šoli Krško, nadaljevala je kon- certno dejavnost kot solistka in v klavirskem duetu, nato se je zaposlila v Glasbeni šoli Brežice, predanost in veselje do pe- dagoškega dela pa sta pogojevala, da od leta 1992 tekmuje s svojimi učenci. Ti so na driavnih in na mednarodnih tekmova- njih prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja, nagrade ter številna druga priznanja in pohvale. Povezovalni program, ki so ga oblikovali učenci s svojimi misli- mi, je izrisal prisrčen odsev medsebojnih odnosov: »Ste zelo dobra oseba, skupaj delimo dobre in slabe trenutke in ker odlično učite, imate odlične učence...« Sama jim je sporočila: »Imam vas rada in želim, da bi se imeli radi ter da bi vas glas- ba naredila dobre ljudi.« Ravnatelj Dragutin Križanič pa je ob »inventuri« dela dveh desetletij poudaril: «20 let dela na pe- dagoškem področju ima poseben pomen, zlasti v času, ko sta zavladala evro in dolar in z njima kapital. Glasba, kultura je temu protiutež, je lepota in mehkoba življenja. Vaši zadovolj- ni obrazi pa so odraz lepote večera, dela profesorice in dela nastopajočih učencev!« N. Jenko S. Prof. Karolina Vegelj Stopar v duetu z Mojco Ban, učenko 4. razreda klavirja________________ CT POSAVSKA PANORAMA________________________________________ Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 CUNDROVEC - Kastelčev hrast v Cundrovcu pri Brežicah se ponaša kot najmo$očnejši slovenski hrast. Vodilno mesto je prevzel Nujčevemu hrastu iz Gregovcev ob Sotli, katerega so morali obrezati, da bi mu podaljšali živtjenjsko dobo, kot tretji pa je zabeležen Cvelbarjev hrast v Malencah pri Kostanjevici na Krki. M. K. M. Veterinarske športne igre SEVNICA - Zadnjo majsko soboto so pred športnim domom potekale 34. veterinarske športne igre, ki jih je tokrat orga- nizirato Veterinarsko društvo Dolenjske. V špornih discipli- nah: košarki, od- bojki na mivki, te- nisu, badmintonu, pikadu in vlečenju vrvi so se pomerile ekipe iz Dolenjske, Primorske, Maribo- ra, Ljubljane in Ce- Ija. Po skupnem se- števku je najboljši rezultat doseglo Ve-_______________________________ terinarsko društvo Dolenjske, ki združuje člane iz Sevnice, Brestanice, Brežic, Novega Mesta in Čmomlja. Veterinarske športne igre so potekale v družinskem vzdušju - za najmlaj- še je bil organiziran otroški vrtec, za ostale družinske člane pa voden ogled sevniškega gradu in Lutrove kleti. Srečanje se je zaključilo z druženjem ob dobrotah dolenjske kuhinje in pokušinji salam - strokovna komisija in obiskovalci so si bili enotni, da je zmagovalec veterinarske salamiade Boris Semprimožnik iz celjskega veterinarskega društva. Tanja Grabrijan Potrebe po materialni pomoči se povečujejo SEVNICA - V četrtek, 29. maja, je potekala v prostorih Območnega združenja Rdečega križa Sevnica seja skupščine OZRK Sevnica. Udeležencev je bilo 24. Le-ti so se seznanili s poročilom dela za preteklo leto in z načrti za leto 2008. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo - predsednica ostaja še naprej Ivi- ca Lindič, podpredsednica je postala Violeta Bahat Kmetič, delno spremenjen je območni odbor, kar je v skladu s statutom (po niem mora biti vsai tretjina novih članov). Območno združenje RK Sev- nica, ki deluje v devetih kra- jevnih organizacijah Rdeče- ga križa, bo tudi v prihodnje izvajalo svoje dejavnosti v skladu s programom, druž- benimi interesi in potreba- mi za izboljšanje socialne blaginje občanov. Ena naj- pomembnejših nalog je še vedno krvodajalstvo, druga pomembnejša pa je informi- rati ljudi o etičnosti darova- nja organov in tkiv po smr- ti. Javnost bodo obveščali o tem, kako lahko posameznik izrazi svojo odločitev za mo- rebitno darovanje organov. V sodelovanju z zdravstve- no stroko si bodo prizadevali organizirati več izobraževanj na temo darovanja organov. Hkrati s krvodajalsko akcijo bodo spodbujali tudi darova- nje vzorcev krvi za morebi- tno darovanje celic bolnikov z levkemijo in tako veča- li število potencialnih daro- valcev. V nadaljevanju skupščine so bile predstavljene še ostale naloge in dejavnosti, ki naj bi vplivale na boljše pogo- je življenja predvsem mlaj- ših in starejših oseb v občini - za otroke iz socialno šibkih družin bodo tudi letos or- ganizirali letovanje v mla- dinskem zdravilišču in leto- višču na Debelem rtiču, za socialno ogrožene starostni- ke bodo izvajali zdravstve- ni program v okviru sedem dnevnega zdraviliškega od- diha, organizirano bo obisko- vanje starejših, osamljenih, bolnih in invalidnih oseb ter nudenje konkretne pomo- či, kjer je eno pomembnih področij razdeljevanje ma- terialne pomoči - prehram- benih paketov in hrane iz in- tervencijskih zalog Evropske skupnosti (v lanskem letu je bilo razdeljeno za skoraj 12 ton hrane, potrebe pa se ve- čajo). Tudi v letošnjem letu se bodo izvajali tečaji prve pomoči za bodoče voznike, za podjetja; potekala bodo usposabljanja enot PP Civil- ne zaščite, na šolah že pote- kajo in bodo tudi v bodoče potekali tečaji prve pomo- či... Skratka, OZRK Sevni- ca se bo še naprej trudil za humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost v skladu s hu- manimi načeli RK Slovenije, pa tudi za še boljši ugled in prepoznavnost organizacije, kjer so vrata odprta za vse ljudi dobrega srca, ki želi- jo sodelovati pri dejavnostih RK - predvsem pri obiskova- nju starejših in bolnih kot prostovoljci, nam je zaupala Mojca Pinterič Krajnc, se- kretarka Območnega zdru- ženja RK v Sevnici. Smilja Radi Moji edini, ki jo ljubim BREŽICE - V torek, 27. maja, je bila v organizaciji breži- škega Območnega odbora Združenja borcev in udeležen- cev NOB Slovenije v Posavskem muzeju Brežice predstavi- tev knjige Ivana Sivca z naslovom Moji edini, ki jo ljubim in v kateri avtor predstavlja ljubezensko zgodbo med parti- zanskim pesnikom Karlom Destovnikom - Kajuhom in Marijo Medvedovo. Zbrane je pozdravil predsednik brežiških bor- cev Roman Zakšek, o avtorju je spregovoril Rudi Mlinar, nekaj besed pa je obiskovalcem namenil tudi avtor Sivec. Kulturni program so oblikovali pevci dobovskega zbora in li- terati dobovske literarne sekcije Beseda. M. Kalčič M. jkmMl^M^jJW^mimo ceneje ^k^^^^^^^^^^^T Ponudba velja od 4. 6. do 18. 6. 2008 BREŽICE Cesta svobode 31, pon.-pet.: 8.00 - 20.00, sob.: 7.00-15.00 r 1 O% POPUST [3.23 t] UsssJ r Pivo Hura 0,66 I nepovratna steklenica (hit) W Kava Mingos 200 g y5,79€) J^Sir Gauda . pakjrano, ^ cena za kg I Posavski obzornik - leto XII, stevilka 12, četrtek, 12. 6. 2008__________________________________________POSAVSKA PANORAMA fl Pivnica Apolon v Krškem že petnajst let KRŠKO - Pivnica Apolon v starem mestnem jedru Krškega letos praznuje 15. obletnico svojega delovanja, v družini Kos, kjer so na to klasično gostilno zelo ponosni, pa bodo v naslednjem letu obeležili tudi 35 let svoje gostinske dejav- nosti. Kot pravi Tatjana Kos, ki je vajeti upravljanja pivnice v svoje roke vzela pred tremi leti, je imela tudi njihova gostilna v 15-letnem obdobju svoje vzpo- ne in padce, vedno pa so se trudili svojim gostom ponuditi nekaj novega. „Sedaj imamo že zelo razšir- jeno in kvalitetno ponudbo, ki jo dopolnjujemo tudi z no- vostmi, kot so vegetarijanski meniji, izbrane testenine in pizze, ki si jih zaželijo pred- vsem mlajši obiskovalci naše pivnice," je povedala Kosova. Kot je dodala, zaradi potre- be po ohranjanju svoje kva- litete ves čas skrbijo tudi za stalno izobraževanje vodstva kot tudi ostalih zaposlenih. V pivnici je trenutno sedem zaposlenih, od tega trije v kuhinji, trije zaposleni opra- vljajo delo strežbe, Tatjana pa poleg vodstvenega dela obenem opravlja tudi delo v kuhinji ter za točilnim pul- tom. Z večanjem števila nji- hovih gostov se večajo tudi potrebe po novih kadrih go- stinske stroke. Kot navaja Kosova, potrebujejo ljudi, ki si želijo novih izzivov. Vsa leta delovanja pivnice je bil največji problem druži- ne Kos ta, da gostilna nima niti enega lastnega parkir- nega prostora za svoje go- ste. Še dodatne težave pa je povzročila nova zakonoda- ja oz. omejitve zaradi spre- jetega pivskega in kadilskega zakona, kar v določeni meri zmanjšuje število gostov. Kot pa navaja Tatjana, izpad na- domestijo poleti, ko lahko kadilce pogostijo na zuna- nji terasi. „Sicer pa tudi ka- jenje postaja vedno manjši problem, saj so ljudje vedno bolj osveščeni," meni Kosova in obenefh poudarja, da so redni gosti na splošno povsod tarn, kjer je dobra kuhinja in v redu postrežba. Na vprašanje, ali je danes gostilno lažje voditi kot pred leti, Kosova odgovarja, da je potrebno stvari ob vsakem času postaviti na pravo me- sto. To pa zahteva nenehno prilagajanje. „Tudi pri vode- nju gostiln pa brez primer- nega menedžmenta danes več ne gre," še meni Kosova. Tudi trendi pri obiskovalcih se z leti spreminjajo. Tako so v pivnici pred leti prodali veliko več pijače kot hrane, danes pa je ravno obratno. Obletnico svojega delova- nja bodo v pivnici obeleži- li 21. junija, ko bodo za svo- je obiskovalce med drugim pripravili živo glasbo, hoste- se bodo izžrebale več boga- tih nagrad, pivo pa naj bi te- klo v potokih. Dan kasneje pa bodo organizirali tudi ša- hovski turnir. V pivnici so ob tern za svoje najmlajše obi- skovalce že uredili čisto novo otroško igrišče, v času evrop- skega prvenstva v nogometu pa bodo pripravili tudi velik LCD zaslon za prenos tekem. V pivnico poleg domačih go- stov prihajajo tudi gosti iz Hrvaške ter tudi od drugod, svojo ponudbo pa predsta- vljajo tudi na intemetu prek svoje spletne strani. M.K. Zaposleni z družino Kos, ki v svoje vrste vabi nove sodelavce. V krškem Sožitju upihnili štirideset svečk KRŠKO - Člani društva, svojci, prijatelji, predstavniki stanovskih drustev iz drugih krajev ter javnega življenja so v petek pod večer, 30. maja, v krškem Kulturnem domu obeležili 40 let delovanja Društva Sožitje Krško. Slednje je bilo ustanovljeno v letu 1968 s ciljem, da pomaga ljudem z motnjami v du- ševnem razvoju in da pripomore dvigniti raven njihovega življenja na visjo kakovost in jih vključiti v družbeno življenje. V teh desetletjih, kakor je na slovesnosti poudaril pred- sednik društva Dane Mižigoj, je k razvoju na tern področju v veliki meri prispevalo zgo- dnje diagnosticiranje otrok s posebnimi potrebami, ki je vključevalo sistematske zdra- vstvene preglede, sprejet je bil program usposabljanja oseb s posebnimi potrebami v vrtcih, šolah in varstveno- delovnih centrih, pomemben segment k napredku pa je po- menil tudi spremenjen od- nos do oseb s posebnimi po- trebami. „Danes se osebe z motnjami v duševnem razvo- ju ne skrivajo več za zidovi. Dostopni so jim vsi lokali in vsa družbena dogajanja. In te osebe zmorejo več, kot si včasih mislimo. Spremenil se je njihov vsesplošni razvoj, in znanje je danes na bistve- no višjem nivoju, kot je bilo pred desetletji. Zaradi bi- stveno kvalitetnejšega in pe- strejšega življenja se je bi- stveno podaljšala tudi njihova življenjska doba," je še pou- daril v svojem govoru predse- dnik društva. In k navedene- mu so v 40-letnem obdobju delovanja največ prispeva- li in vodili krško SOZITJE kot predsedniki: Slavko Smrdel, Miha Rostohar, Herman Pre- gel, Zdenka Divjak Zalokar, Branka Pirc, najdaljši staž, zadnje štirinajstletno obdo- bje, pa Dane Mižigoj. Vsi na- vedeni, Pregel in Smrdel pa posmrtno, so za svoj prispe- vek k razvoju društva preje- li ob tej priložnosti prizna- nja. Slovesnost so obeležili s kulturnim programom, ki so ga oblikovali učenci Osnovne sole dr. Mihajla Rostoharja ter varovanci Varstveno delovne- ga centra Krško Leskovec, s pesmimi pa so jubilej dru- štva obogatili tudi pevci Maj- da Arh, Mihaela Komočar in Marko Železnik ob klavirski spremljavi Estere Cetin. Bojana Mavsar Utrinek iz nastopa otrok iz krske Osnovne sole dr. Mihajla Rostoharja „Ko se končajo besede in zapoje pesem..." KRŠKO - V nedeljo, 25. maja, je v veliki dvorani kr- škega Kulturnega doma ob svoji 15-letnici glasbene- ga ustvarjanja zaigralo sko- raj sto simfonikov Glasbene sole Krško pod dirigentsko palico Draga Gradiška, ki se je v nagovoru sprehodil po prehojeni poti in nani- zal tudi trenutke prvih za- metkov, ko so priced ure- sničevati idejo o nastanku simfoničnega orkestra in združili tako učitelje, učence in nekdanje učence krške glasbene sole. Zbranim je spregovoril tudi krški župan Franc Bogovič, ki je obenem čestital čla- nom krškega Simfonične- ga orkestra ter jim zaželel nadaljnje uspešne ustvar- jalne glasbene prihodno- sti. Izrazil je tudi veselje, da tudi krški simfoniki z ve- likimi koraki ustvarjajo po- savsko glasbeno pokrajino in med drugim zaključil, „naj se končajo besede in zapoje naj pesem". Ob polni dvora- ni so člani Simfoničnega or- kestra izvedli enajst skladb. Program pa so popestrili še na violončelu Ingrid Žičkar, pevca Marjetka Podgoršek Horžen in Aljaž Farasin, si- cer član zasedbe Eroika, ki je prav tako nastopila kot gost koncertnega večera. Vezne besede sta prebira- la učitelja na krški glasbeni soli Barbara Smolej Fritz in Branimir Biliško. Po prije- tnem glasbenem večeru je v avli doma sledilo še dru- žabno srečanje, ob tern pa tudi snovanje novih idej in načrtov. M. KalčičM. Nastop krških simfonikov z diriqentom Dragom Gradiškom KULTURNI DOM K R S K O ZORAN PREDIN & THE GYPSY SWING BAND koncert petek, 20.6., ob 20. uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si, splet: www.kd-krsko.si Iz Selhausove fotografske zbirke BREŽICE - V brežiški Mestni hiši je na ogled razstava Tudi živali so del našega življenja, iz fotografske zbirke Edi- ja Šelhausa. Zbirko je foto- graf Šelhaus podaril Muzeju novejše zgodovine Sloveni- je, razstavo pa je pripravi- la brežiška rojakinja Jožica Šparovec. Ob otvoritvi v po- nedeljek, 26. maja, je na sa- ksofonu zaigral Simon Šoln, zbranim pa so predvajali tudi film Bil sem zraven. Za obi- skovalce bo razstava na ogled do 13. junija, nato pa jo bodo preselili še v nekatere kraje po Sloveniji. M. K. M. Brežiška Mestna hiša gosti foto$rafije Edija Šelhausa. Hjl PRAZNIK OBCINE KRSKO___________________¦___________________Posavski obzomik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Razglednica Slovenije KRŠKO - Zadnjega maja zvečer so v Kultumem domu Krško zapeli člani Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica z dirigentom Jankom Avsenakom. Kot pove že naslov koncer- ta, Razglednica Slovenije - naša dežela v ljudski pesmi, je bil repertoar sestavljen predvsem iz slovenskih narodnih. Koncert so obiskovalcem popestrili še gostje: sopranistka Mihaela Komočar, folklorni skupini DKD Svoboda Senovo in Kres iz Novega mesta ter instrumentalist Katarina Stefa- nie, Jelena Vukolič in Jurij Avsenak. P.P. Pesem nas druži KOPRIVNICA - Tamkajšnje Kultumo društvo Anton Aškerc je v nedeljo, 1. junija popoldne, v OS Koprivnica pripravilo kon- cert domačega Mešanega pevskega zbora z naslovom „Pe- sem nas druži". Rdeča nit tokratnega koncerta so bili slo- venski evergreeni oz. najlepše skladbe iz 60-ih let, ki jih je prepeval tako zbor kot solisti iz vrst njegovih članov Katja Bogovič, Anja Radkovič in Boštjan Gunčar. Po koncertu so se koprivniški pevci ob kapljici rujnega in sladkih dobrotah zadriali še na družabnem klepetu. P.P. Koncertirale komorne skupine in orkestri KRŠKO - K počastitvi krškega občinskega praznika so se pri- družili tudi orkestralni sestavi Glasbene šole Krško, ki so svoj zaključni nastop pripravili v sredo, 4. junija, in se občinstvu predstavili v veliki dvorani krškega Kultumega doma. V uvo- du sta jih pozdravila predstavnica krške občinske uprave Ja- dranka Gabrič in ravnatelj šole Drago Gradišek, s svojo pri- sotnostjo pa je dogodek spremljal tudi krški župan Franc Bogovič, sicer v starševski vlogi. Nastopili so Kitarski orke- ster, ki ga vodi Mitja Režman, Harmonikarski orkester pod vodstvom Tomaža Rožanca, Godalni orkester ob klavirski spremljavi Martina Šušteršiča in pod mentorstyom Ivane Krhin, Tamburaški orkester z mentorico Branko Žičkar, Big band pod taktirko Francija Arha in Pihalni orkester, ki mu je dirigiral Dejan Učakar. M. K. M. Tankočutni zvoki marimbe in vibrafona KRŠKO - V četrtek, 5. junija, so obiskovalci v dvorani Glasbene šole Krško prisluhnili glasbene- mu dogodku, ki so ga poimeno- vali Z marimbo in vibrafonom v poletne dni. Nastopili so Ama- dej Jankovič, -Črt Ceglar in Erik Vodeb. V naslednjih toč- kah pa Jernej Imperl, Julijan Kunej, Matej Humar, Erna Je- všnik in tudi Jaka Ceglar. V zadnji pa Aristel Škrbič, ki se mu je v eni izmed pesmi s so- pranom pridružila Anja Koretič. Mentor nastopajoäh je Mitja Kuselj. M.K.M. Aristel Škrbič in Anja Koretič med nastopom Harmonikarski orkester med nastopom MPZ Svoboda Brestanica (foto: J. Macur) Sončkov kulturni večer KRŠKO - Društvo za cerebralno paralizo Posavje Sonček je v četrtek, 5. junija, v Kultumem domu Krško pripravilo tra- dicionalno prireditev Sončkov kulturni večer. Prireditev je v okviru praznika podprla tudi krška občina, v imenu občin- ske uprave pa se je dogodka udeležila podžupanja Ana Nuša Somrak. Nastopili so otroci s posebnimi potrebami, ki obi- skujejo Osnovno šolo Brežice, Osnovno solo dr. Mihajla Ro- stoharja Krško, učenci Glasbene sole Krško ter Zveza sonček z gledališko in plesno skupino, in sicer Denis Moreše, Maša Dornik, Viktorija Hruševar, Matjaž Zupandč, Andrej Bi- bič, Rok Stanjko, Rok Slapšak, Elvir Ameti, Monika Planinc in Hana Jurkas. Programsko vsebino pa so oblikovali profe- sorji krške Glasbene sole Branka Žičkar, Robert Pirc in Sta- ne Cetin. M. K. M. Likovna ustvarjalnica KRŠKO - V soboto, 7. junija, je v krškem mestnem parku pod rosenjem dežnih kapelj v počastitev krškega občinske- ga praznika potekal ustvarjalni živ-žav, ki ga je pripravila krška Trgovina ustvarjalnica. Vodja delavnice Katja Rožman je ob tej priložnosti povedala, da otroci, letos s pokrivali in v duhu slavnih gusarjev, pri svojem delu uporabljajo najra- zličnejše mase, se preizkušajo v izdelovanju nakita, pa tudi v barvanju s temperami. M. K. M. 2. mednarodni UNESCO tabor na Senovem SENOVO - OS 14. divizije Senovo je v okviru projekta Dobre ve- sti z naše sole in našega kraja ponovno organizirala tabor, na katerem so se 5., 6. in 7. junija družili učenci in mentorji de- vetih slovenskih šol, pečat mednarodnega tabora pa so z ude- ležbo prispevali prijatelji iz OS Branka Radičeviča iz Pančeva, učenci in mentorica iz Društva Slovencev Triglav Subotica in učenke in mentorica iz OS Kossuth Lajos iz Dabasa na Madžar- skem. Pester program, ki je sledil UNESCO citjem, dobra volja, prijateljstvo in ustvarjalnost so zagotovili uspešno in odmevno izvedbo. Prvi dan so spremljali predstavitve šol in se razgovori- li na okrogli mizi Mnenja in trenja na vrtiljaku življenja, s temo medkultumega dialoga. Popoldne so se zvrstile tri delavnice: v prvi so učenci izdelovali obeske prijateljstva in si jih izmenjali, v drugi so za spomin izdelali simbol sreče - pikapolonico, v tre- tji pa so se zelo zabavali ob igri Vzemi ali pusti. Posebno doži- vetje je predstavljalo srečanje gostov in gostiteljev. Petek so začeli preživljati ob filmu senovških osmošolcev Na drugi stra- ni. Sledil je ogled sole in sprostitev ob družabnih igrah v športni dvorani. Popoldne so z zanimanjem spremljali predstavitve od- mevnih projektov s posameznih šol. Prilegel se je sprehod sko- zi Senovo, ob povratku je že dišala pršjača iz krušne peči, dru- žabni večer so popestrili s pesmijo in plesom. Kostanjevica in tamkajšnja podzemna jama sta udeležence očarali v soboto. H koncu tabora jih je pripeljal glasbeni program z našo UNESCO himno in narodnimi pesmimi. I.Š. Kulturni utrinek iz Sončkovega večera Tudi krški župan Franc Bogovič je poklepetal z likovnimi ustvarjalniČarji.____________________ Skupinska slika udeležencev tabora Krški plesalci odplesali Plesno pravljico KRŠKO - Oddelek sodobnega plesa krške Glasbene sole, ki ga vodi Rosana Horvat, je pripravil pregled svojega letnega ustvarjanja. 70 učencev je v ponedeljek, 2. junija, zaplesa- lo v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Program so obo- gatili tudi brežiški plesalci Plesnega društva Imani. Priredi- tev pa so poimenovali Plesna pravljica. M.K.M. Tekmovanje gasilcev na Senušah SENUŠE - Na gasilskem tekmovanju, ki so ga na Senušah pri- pravili v nedeljo, 8. junija, so si največji pokal prislužili gasil- ci iz Leskovca pri Krškem, drugi pa so bili domačini iz Senuš. Na tekmovanju je sicer sodelovalo osem ekip prostovoljnih gasilskih društev iz Posavja. Po tekmovanju pa so se udeležen- ci zbrali tudi na obveznem družabnem srečanju. M.K. Pogled v vesolje KRŠKO - Svoj kamenček v mozaik praznika občine Krško so pristavili tudi člani Astronomskega društva NEK, ki so v pone- deljek, 9. junija zvečer, na ploščadi pred Kulturnim domom Krško pripravili opazovanje nebesnih teles. Skozi njihove te- leskope so v vesolje pokukali številni mimoidoči. P.P. Praznik zakonske ljubezni KRŠKO - V cerkvi svetega Ruperta na Vidmu v Krškem so v nedeljo, 1. junija, s posebno mašno slovesnostjo obeleži- li Praznik zakonske ljubezni. Sveto mašo je daroval domači župnik Mitja Markovič, pridigo pa je za zbrane pripravil la- zarist Jože Planinšek. Pri obredu so sodelovali še nekateri izmed prisotnih faranov, domači župnijski pevski zbor pa je prepeval cerkvene pesmi. Slavje ob praznovanju župnijske- ga praznika, obenem pa tudi počastitev krškega občinske- ga praznika, se je nato preselilo na ploščad pred cerkvijo, kjer so se zadržali v sproščenem vzdušju tudi ob postavlje- nih stojnicah, prigrizku in glasbeni spremljavi. M. K. M. Kulturavposavju j^Sai?)C([0)ittfo^ Plesalci plešejo Plesno pravljico Praznik zakonske ljubezni v videmski cerkvi sv. Ruperta Posavski obzorrrik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 PRAZNIK OBČINE KRŠKO B Dež pokvaril jubilejni Zlati znak KRŠKO - Med številnimi prireditvani ob prazniku občine krško je tekmovanje v speedwayu za Zlati znak eno tistih, ki se po- našajo z najdaljšo tradicijo, žal pa se je minulo soboto pono- vila tudi tradicija slabega vremena ob speedway dirkah. Na razmeroma dobro obiskani dirki, ki je bila posvečena 40-le- tnici speedwaya v Krškem in 50-letnici Avtomoto društva, so se pomeriti tekmovalci iz 12 držav, med njimi tudi nekaj zna- nih imen iz svetovnega speedwaya. Dežne plohe so močile že tako razmehčano stezo, zaradi Cesar so morali organizator- ji večkrat prekiniti tekmovanje in ga dokončno zaključiti po 12. vožnji. Zmagovalec je z žrebom postal Poljak Sebastian Ulamek pred Matejem Ferjanom v dresu Madžarske, tretji pa je bil Hrvat Jurica Pavlic. Izmed domačinov je Izak Šan- tej osvojil sedmo mesto, Matija Duh pa deveto. Prvenstvo v podvodnem ribolovu NEREZINE - Društvo za podvodni ribolov Pozejdon Krško je v sodelovanju s ŠD Škarpina iz Nerezin organiziralo že 13. mednarodno odprto prvenstvo Nerezin v podvodnem ribo- lovu, ki šteje tudi za 1. krog državnega prvenstva Slovenije v podvodnem ribolovu pod okriljem Slovenske potapljaške zveze. Tekmovanje, ki je postalo že tradicionalno, je pote- kalo 7. junija na območju akvatorija otokov Cresa in Loši- nja. Sodelovalo je 24 tekmovalcev, veljaven ulov (teža ribe nad 40 g) je imelo 15 sodelujočih, med njimi kar šest tekmo- valcev domačega DPR Pozejdon Krško. Prvo mesto je zase- del Bogdan Škofic iz PD Ocean, ki je ujel tudi največjo ribo (lica, 15 kg), drugo mesto Moreno Matijašič, tretje pa Du- šan Krajnik, oba iz RPD Piran. K.P. Lukčev Plesni vikend KRŠKO - Minulo soboto in nedeljo je v organizaciji Plesnega kluba Lukec iz Krškega ter v počastitev krškega občinskega praznika v športni dvorani krške srednje sole potekal že tra- dicionalni t. i. Plesni vikend. Nastopili so pari iz Hrvaške, Ma- džarske, Avstrije, Češke, Slovaške, Italije, Španije in iz Slo- venije. Sodelovalo je 120 plesnih parov, tudi štirje Lukčevi plesalci. V sobotnem delu so plesali v standardnih in v latin- sko ameriških plesih IDSF Krško open. V kategoriji pionirji sta tekmovala Filip in Lora Jembrih ter Lovro Pečnik in Sara Ku- čič, v kategoriji mlajši mladinci pa Jan Gajski in Maruša Vuč- kovič, v kategoriji starejši mladinci Tadej Drakulič in Dolo- res Padevski, ki sta si v latinsko ameriških plesih priplesala 3. mesto. Luka Vodlan in Maja Omovšek pa sta dosegla najboljši rezultat v kategoriji članov in v standardnih plesih osvojila 6. mesto. V nedeljo pa se je odvijalo driavno prvenstvo v moder- nih tekmovalnih plesih. Plesalci, ki se jih je zbralo 500, pa so se potegovali za nalove driavnih prvakov v kategorijah show, jazz in orientalski plesi. M. Kalčič M. Člani DPR Pozejdon Kiško Plesni pari med nastopom Konjeniški dan na Bregah BREGE - Konjeniški klub Posavje Krško je v nedeljo, 8. juni- ja, na hipodromu Brege pripravil velike kasaške dirke. Kljub ploham, ki so motile tekmovanje, je organizatorjem uspelo izpeljati vseh osem dirk, na katerih so nastopili tudi domači kasači. Najvišje je z drugima mestoma posegel Matej Osol- nik z Archerjem v 4. dirki in Wichito v 6. dirki, v tej dirki pa je bil Uroš Bernardič z Grace Be četrti. Janez Hrovat je v 7. dirki z Trofe Torp osvojil 3. mesto, Janko Šepetavc pa je bil v 4. dirki s Cigom Be šesti. V zadnji, osmi dirki so se po- merile kmečke dvovprege, konjeniški dan pa je popestrila prva državna razstava konj pasme posavec. P.P. Strelsko tekmovanje v Leskovcu LESKOVEC PRI KRŠKEM - Med najbolj tradicionalnimi priredi- tvami v okviru praznika občine Krško je strelsko tekmovanje z zračno puško za pokal občine Krško, ki ga na montažnem sreli- scu v športni dvorani leskovške osnovne sole organizira Strelsko društvo Leskovec. Letošnje tekmovanje je bilo že 39. po vrsti. Še pred tern so pripravili tekmovanje v streljanju z zračno pu- ško za pionirje in pionirke za pokal KS Leskovec. M.K.M. Bohorska konjenica se predstavi SENOVO - V torek, 3. junija popoldne, se je ljubiteljem konj predstavila Bohorska konjenica. Konjeniki so se v paradi spreho- dili od bazena v Brestamci pi on _¦•_¦! io."j<\>, _: r. : ^nšču v Dovškem pokramljali z obiskovalci, ki so se lahko preuzkusili tudi v ježi. Foto: V. Planinc „Balancarji" poganjali pedala od Dunaja do Munchna KRŠKO V nedeljo, 8. junija, so se v Krško vmili člani Špor- tnega društva Balanca, ki so se že osmo leto zapored ob kr- škem občinskem prazniku podali s kolesi na pot. Izpred kr- škega hotela City so krenili proti Dunaju 3. junija, od tarn pa so Adam Molan, Aljosa Preskar, Peter Gorjan, Miloš Kuko- vičič in Dušan Resnik, z vozilom pa jih je spremljal Tomaž Petan, prekolesarili okoli 500 kilometrov dolgo turo do nem- škega Munchna. B.M. Stretsko tekmovanje v Leskovcu Spremljevalec Tomaž Petan in kolesarji Adam Molan, Dusan Resnik, Miloš Kukovičič, Aljoša Preskar in Peter Gorjan___________________________________________ Žemlja zmagov; Krško Open 200 KRŠKO - Teniški klub Krško je drugo leto zapored uspešno iz- peljal 10.000 dolarjev vreden mednarodni teniški turnir se- rije Futures Krško Open. Zma- govalec je postal slovenski re- prezentant Grega Žemlja, član TK Triglav iz Kranja, ki je v finalni tekmi premagal Nemca Marcela Zimmerma- na s 4/6, 6/4 in 6/1. V pr- vem nizu je v peti igri Nemcu uspel break in je vodstvo ob- držal do konca niza. V drugem nizu je Žemlja pričel z odloč- nejšo, bolj napadalno igro ter že v tretji igri odvzel ser- vis nasprotniku, ki je na vse načine poskušal povrniti izgubljeno igro z rebreakom, kar pa mu do konca niza ni uspelo. V tretjem, odlodlnem nizu je Žemlja že takoj začel s breakom ter z odlično igro pov- sem strl odpor sicer odličnega mladega nemškega igralca, ki je je v polfinalu izločil trenutno najviše uvrščenega Sloven- ca na ATP lestvici Blaža Kavčiča. Žemlja se je v finale uvr- stil po zmagi nad zadnja leta najuspešnejšim slovenskim te- nisačem Markom Tkalcem. Slovensko zmago so navdušeno pozdravili številni Ijubitelji tenisa, ki so se zbrali na tribuni osrednjega igrišča. Turnir dvojic je dobila avstrijska dvoji- ca Reissig - Steinberger. Na svečanem zaključku turnirja so pokale obema finalistoma podelili predsednik TK Krško Ro- bert Ostrelič, predsednik TZS Marko Umberger ter direktor turnirja Ivan Gerjevič. P.P. Plavalci znova v Termah Čatež ČATEŽ OB SAVI V soboto, 7. junija, je Plavalni klub Celu- lozar Krško pripravil že 37. mednarodno plavalno tekmova- nje za pokal mesta Krško. Tako kot lansko leto je bila prire- ditev v Termah Čatež, kjer se je zbralo kar 460 plavalcev iz Slovenije in Hrvaške. Ob organizacijskem uspehu so za do- bre dosežke poskrbeli še domači plavalci. Prvo ime domače- ga kluba je bil zopet Haris Ameti, ki je v treh nastopih zase- del drugi mesti na 100 m hrbtno in prosto ter zmago na 100 m delfin. Med kopico lepih dosežkov velja omeniti predvsem 7. in 8. mesto fantovske (Ameti, Deržič R., Glas I., Deržič L.) in dekliške (Vogrinc, Bizjak, Kovač, JambriŠko) štafete, 7. mesto Lare Jambriško in Bineta Bajca na 50 m delfin oz. 50 m hrbtno, 8. mesto Tjaše Mijokovič na 100 m prsno, 10. mesto Ane Bogdanovič v isti disciplini, 8. je bil tudi Leon Deržič na 50 m prosto, med deseterico pa je priplavala še Larisa Vogrinc. Tudi preostali izmed 52 tekmovalcev krškega kluba so nastopili dobro. Tekmovanje v Čatežu je bila tudi priložnost za srečanje s številnimi bivšimi asi tega športa. Peti pušelšank pri Kerinovih STRAŽA PRI KRŠKEM Na vinarski kmetiji Kerin so že pe- tič zapored pripravili družabno prireditev z naslovom „pu- šelšank", s katero skušajo obujati in ohranjati stare običa- je. Za letošnjo temo so tako izbrali košnjo, ki kot nekdaj pomemben dogodek na podeželju ob prodoru mehanizacije vse bolj tone v pozabo. Dogajanje ob šanku so tokrat pope- strili ansambel Tapravi lumpje, Fantjeartiški, Florjani, Ijud- ski pevci z Ardra, folklorna skupina iz Stične, pa tudi gosti- telji s priložnostnimi skeči (na sliki). NEVIODVNVM Zmagovalec turnirja Grega Žemlja Start ene izmed disciplin na plavalnem mitingu (foto: M.K.M.)_____________________________________ ra IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Ureditev komunalne infrastrukture na Senovem Občina Krško je svoj praznik, ki poteka v tern času, obeležila z novimi prido- bitvami. Pred tednom dni, 4. junija, je slovesno odprla novo urejeno cestno in komunalno infrastrukturo na Cesti Kozjanskega odreda in obnovljeno regi- onalno cesto Senovo-Koprivnica. Občina Krško je skupaj z Di- rekcijo Republike Sloveni- je za ceste (DRSC) zaključila prvo fazo ureditve regional- ne ceste, pločnika in ostale komunalne infrastrukture na Cesti Kozjanskega odreda in regionalne ceste Senovo-Ko- privnica. „Po dolgih letih slabega dosto- pa do stanovanjskih objektov in neurejenega odvodnjava- nja meteomih vod, pomanj- kljive javne razsvetljave in slabo urejenih pešpoti je kraj tako dobil novo podobo tako v izgledu kot v povečani pro- metni vamosti in sodobni ure- jenosti komunalne infrastruk- ture," poudarja župan občine Krško Franc Bogovič. Občina Krško je za ureja- nje namenila 222.000 evrov, DRSC pa 140.000 evrov. V tem letu bomo izdelali še projektno dokumentacijo za postavitev avtobusnega po- stajališča in obračališča v neposredni bližini bencin- skega servisa v skladu s pre- jetim ureditvenim načrtom Senovo. Postajališče bo do- končno urejeno v priho- dnjem letu. Prerez slavnostnega traku na Senovem Ob dnevu državnosti vas vljudno vabimo na prireditev, ki bo v torek, 24. junija 2008, ob 20. uri na Libni. Kulturnemu programu sledi tradicionalna Kresna noč s prižiganjem kresa. Za razpoloženje bo poskrbela skupina Orion, ob polnoči pa bo nebo razsvetlü ognjemet. Vljudno vabljeni! Planinsko društvo Videm, Občina Krško in Krajevna skupnost Krško. O vrednosti občinskih cest v Portorožu V Portorožu so 21. in 22. maja potekali dnevi občinskih cest, ki jih organizirajo slovenska cestna podjetja, da bi naroč- nike in izvajalce del seznani- li z novostmi in izboljšavami s področja cestne podstati. Pri- spevek v imenu Občine Krško o ovrednotenju občinske ce- stne infrastrukture je poda- la Romana Pečnik z oddelka za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško. Občina Krško je občinsko ce- stno infrastrukturo ovrednoti- la na podlagi zakonodaje in s tem prišla do podatka kakšno je njeno občinsko premože- nje na tem področju. Projekt analize se je zaključil v za- četku preteklega leta, ko je vrednost vseh cest znašala 85 mio evrov. Predstavljen pri- spevek je v celoti objavljen v zborniku referatov in je na voljo tudi na oddelku za Go- spodarsko infrastrukturo Ob- cine Krško. Romana Pečnik ob nastopu v Portoroiu Temeljni kamen za novo telovadnico pri OŠ Krško Občina Krško je v četrtek, 5. junija, svoj praznik obeležila tudi s postavitvijo temeljnega kamna za novo telovadnico pri OŠ Jurija Dalmatina, ki bo zgrajena še letos. Zaradi nezadostne površine, namenjene za izvajanje de- javnosti športne vzgoje na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, Občina Krško v tem času pri- stopa k izgradnji nove telova- dnice v neposredni bližini ob- stoječe šole. 1,8 mio evrov vredna naložba predvideva dvoetažni objekt v okvirnih di- menzijah 32,60 m x 28,00 m. Investicijo bo sofinanciralo Mi- nistrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. Občina Krško se zaveda svo- je odgovomosti za prihodnost, ki temelji na izobrazbi, ta pa tudi na urejenih in kakovostnih pogojih šolanja. Svojo skrb za dobre šole ob izgradnji nove telovadnice v mestu nadalju- je tudi z dozidavo sole in no- vogradnjo vrtca pri OŠ Raka, ob prelomu leta pa sledi tudi izgradnja prizidka pri OŠ Le- skovec. „S tem Občina Krško zaključuje ciklus intenzivnih vlaganj v osnovne sole in za- gotavljanje pogojev za devet- letko. V popoldanskem času bo nova telovadnica koristen do- prinos v ponudbi objektov, ki nudijo prostor za rekreacijo ti- stim, ki skrbijo za svoje zdrav- je," zaključuje župan občine Krško Franc Bogovič. Temeljni kamen za novo telovadnico so polozili krški župan Franc Bogovič, ravnateljica sole Antonija Glas Smodič in predsednik uprave CGP Novo mesto Marjan Pezdirc. Premier a filma »Med vinorodnimi griči in krško ravnjo« Občina Krško je svoj občinski praznik obeležila tudi s premiero filma, ki prikazuje bogato zgodovino celotne občine, predstavi posamezne kraje in se dotika različ- nih družbenih področjih in gospodarstva. Film nosi naslov »Med vinorodnimi grid in krško ravnjo«, prvič smo si ga lahko ogledali minuli teden v Dvorani v parku. Film bo Občini Krško, ki je projekt financirala, služil kot promocijsko gradivo, s kate- rim je na zanimiv in strnjen način predstavljeno življe- nje in delo domačim gledal- cem, turistom in poslovnim partnerjem. V filmu smo ze- leli zajeti večplastnost, s ka- tero se bi ta lahko približal gledalcem različnih oku- sov, zanimanja in interesov ter občino predstavil na za- nimiv, atraktiven način, ta- kšen, ki gradi ugled njenih krajev in ljudi. Snemanje je potekalo nekaj dlje kot leto dni, kar pomeni, da občino predstavlja v raz- ličnih letnih časih. Producent filma je Občina Krško, glav- ni avtorji pa so režiser Jože Možina, snemalec Jože Ja- grič, montažer Jemej Pun- tar, pod besedilo se je podpi- sala Mirjana Marinčič. Film, poleg slovenske je po- snet še v angleški in nem- ški različici, bo Občini Krško služil kot promocijsko gradi- vo, podarili pa ga bomo tudi Valvasorjevi knjižnici, Kra- jevnim skupnostim in tukaj- šnjim osnovnim šolam. Montažer filma Jernej Puntar, zupan Franc Boqovic in snemalec Joze Ja$rič na premieri___________________ Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov OS Martin Kodrič, svetnik Nove Slovenije, je na 20. seji Občinskega sveta podal pobudo, da Občina Krško nemudoma pristopi k izvajanju odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine. Oddelek za okolje in prostor razlaga, da ima Občina Krško sprejet Odlok o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško in Odlok o zašciti vodnih virov na območju občine Krško, s katerim se varujejo vo- dni viri Podbočje, Štegina, Rore, Brestanica Zdole, Črneča vas, Raka, Orehovec pri Kostanjevici, Dovško pri Senovem, Črna mlaka in Čele. Na podlagi Zakona o vodah je varovanje vodnih virov prevzela Republika Slovenija. Vodovarstvena območja z uredbo sprejme vlada R Slovenije. Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvajajo državni inšpektorji pristojni za vode, na vo- dovarstvenih območjih pa tudi inšpektorji pristojni za zdravje. Priprava uredb o zašciti vodnih virov in zašcita vodnih virov ni v pristojnosti ob- čine. V primeru kršitev določil varovanja na podlagi sprejetih odlokov je možno podati prijavo na omenjene inšpekcije. Oušan Šiško, svetnik Slovenske nacionalne stranke, je na 20. seji OS opozoril na status direktorjev v javnih zavodih, izpostavil je Mladin- ski center, ki ga še vedno vodi vršilka dolžnosti, in na LEAD, ki še nima vodstva. Občinska uprava je svetnikom predložila dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil razpis za imenovanje direktorja javne- ga zavoda Mladinski center Krško objavljen v skladu s predpisi dvakrat, prav tako je bilo imenovanje direktorja dvakrat predlagano Občinske- mu svetu, ki pa ni izdal soglasja. Postopki se tako ponavtjajo. Razpis za direktorja Lokalne energetske agencije je bil objavljen 30. aprila 2008. Svet Zavoda bo občinskemu svetu predlagal vršilca dolžnosti, ki bo za- vod vodil do izbora novega direktorja. Na 20. seji OS se je vprašanje svetmka PUM AS Davida Radeja nanaša- lo na postopek razglasitve premične tehnične dediščine premogovnika Senovo in Sinkovičevega kozolca toplarja za kulturni spomenik tehniške in stavbne dedišcine lokalnega pomena. Občinska uprava pojasnjuje, da je strokovne podlage za razglasitev Sinkovičevega toplarja s strani Zavoda za varstvo kultume dediščine Slovenije, OE Ljubljana, prejela marca 2006 v času, ko se je že začel prenavljati Zakon o varstvu kultur- ne dedišcine. Ker je osnutek zakona predvideval boljši položaj in sode- lovanje z lastniki dedišcine, je bilo smiselno počakati na nov zakon, ki je začel veljati 1. marca letos. Predlog za razglasitev po lastni presoji ali na pobudo tretje osebe pripravi pristojni Zavod za varstvo kultume dediščine, za območje naše občine je to Območna enota Ljubljana. Po- membno vlogo pri varovanju premične dediščine imajo pristojni muze- ji, za naše področje je to Posavski muzej Brežice. V Posavškem muze- ju poznajo primer, ki ga navaja svetnik, zaradi narave dediščine pa je bila vloga za pridobitev mnenja posredovana pristojnemu nacionalne- mu muzeju za tehnično dediščino - Tehničnemu muzeju Bistra. Mnenje so posredovali TD Senovo leta 2003, Občina pa ga je prejela septem- bra 2005. Iz mnenja je razvidno, da je bila razglasitev zaradi različnih vzrokov leta 2005 vprašljiva. Kandidiranje oziroma možnosti za pridobitev sofinanciranja obnove: Področie kultura: V letu 2007 je občinska uprava skupaj z ZVKDS OE Ljubljana pripravila, občinski svet pa sprejel 22 odlokov o razglasitvi posameznih enot nepremične kulturne dedišcine za spomenik lokalne- ga pomena, predvsem z namenom, da se zagotovijo pogoji za možnost pridobitev sredstev za sofinanciranje obnove kultumih spomenikov na razpisu Ministrstva za kulturo. Predloge za razglasitev kultumih spome- nikov so dali lastniki objektov. Zaradi izredno ostrih razpisnih pogojev na področju pomena spomenika za posamezne ravni (lokalna, regional- na, državna) imajo le redki spomeniki možnost uspešnega kandidiranja na driavnem razpisu. Prav tako je eden izmed osnovnih pogojev sta- tus spomenika (in ne samo dedišcine). Na osnovi pridobljenega statusa so se na razpis prijavile tri župnije: Župnija Krško s cerkvijo sv. Rozali- je, Župnija Brestanica s cerkvijo sv. Petra in Župnija Zdole s cerkvijo sv. Jurija. Dvoletno sofinanciranje je bilo pridobljeno samo za obnovo cer- kve sv. Rozalije v Krškem, ki zaradi izjemnega in redko še ohranjene- ga ter obnovljenega lesenega poslikanega stropa iz sredine 17. stoletja presega lokalni in regionalni pomen, obnova pa je tudi zaradi ohranitve stropa urgentna. Projekt sofinancira tudi Občina Krško. Ostali dve prija- vljeni obnovi sta na čakalni listi, verjetnost za pridobitev sredstev pa je majhna. Iz razpisne dokumentacije omenjenega razpisa je razvidno, da Sinkovičev kozolec ne ustreza kriterijem, ki pomeni jo uspešno pridobi- tev sofinanciranja, četudi bi bil razglašen kot kulturni spomenik. Drugačni so pogoji za pridobivanje sredstev na občinski ravni. Javni razpis na področju kulture, v katerega je vključena tudi obnova kultur- ne dediščine (nepremične in premične), Občina Krško objavi predvido- ma v novembru za naslednje leto. Razpis za leto 2008 je bil objavljen septembra lani. Formalni pogoji razpisa so minimalni, nepremična de- diščina mora biti vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, za obe vrsti pa je treba priložiti mne- nje pristojne službe (nepremična dediščina ZVKDS OE Ljubljana, pre- mična dediščina Posavski muzej Brežice). V zadnjih letih se lastnik Sin- kovičevega kozolca in lastnik tehnične dediščine premogovnika Senovo s projektom obnove ali vzdrževanja nista prijavila na občinski razpis. Področie kmetiistvo: V letu 2008 je Oddelek za gospodarske dejavno- sti Občine Krško objavil javni razpis, v katerem je bilo v okviru ukre- pa »Varstvo tradicionalne krajine in stavb« predvideno sofinanciranje obnove zgodovinskih znamenitosti - objektov/tradicionalnih stavb sku- pnega pomena, zaščitenih z občinskim Odlokom ali vpisanih v Register nepremičnin kulturne dedišcine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Na javni razpis ni bilo podane nobene vloge, zato bo Občina javni razpis ponovila. V primeru, da je lastnik Sinkovičevega toplarja zainteresiran za razglasitev, je treba s postopkom nadaljevati v skladu z novim zakonom. Enako velja tudi za ponovno pridobitev strokovnega mnenja glede varovanja, ohranjanja in razglasitve premične tehnične dediščine premogovnika Senovo. Posavski obzornik ¦ leto XII, številka 12, cetrtek, 12. 6, 2008______________________________________IZ NASIH OBCIN - SEVNICA ^ Spremljanje izgradnje HE Bianca Sestala se je posebna komi- sija za spremljanje izgradnje HE Bianca. Člani komisije so veliko pozomost namenili re- konstrukciji cestnih odsekov, predvsem na relaciji med obema železniškima preho- doma na Gobovcih. Predstav- niki investitorjev so priso- tnim zagotovili, da bodo na omenjeni relaciji uredili pre- pust, ki bo izboljšal stanje na cestišču. Rekonstrukcija ce- stnih odsekov je predvidena do septembra letos. Intenziv- no se izvajajo dela v Florjan- ski in Drožanjski ulici do glav- ne ceste. Dela, ki so pod vplivom zaje- zne gladine, v dolžini pribli- žno 300 m, morajo biti dokon- čana do septembra, preostala dela pa se bodo izvajala še v drugi polovici in začetku pri- hodnjega leta. Sredi junija je predvideno, da se bodo za- čela dela na regionalni ce- sti. Zapora naj bi predvidoma trajala na Drožanjskem poto- ku 35 dni, na Florjanskem po- toku pa dva meseca. V drugi polovici meseca julija se pri- čakuje, da bo za gradbiščni. promet prevozen most ob je- zovni zgradbi. Celotna dolži- na mostu znaša 169 metrov, širina pa 9,22 metra. Pred- stavniki Občine Sevnica so prisotne seznanili tudi z ak- tivnostmi glede umestitve mostu na Logu, saj je Obči- na Sevnica prevzela nalogo driave in bo pripravila občin- ski prostorski načrt. Trenutno je v teku pridobivanje mnenj za pripravo gradiva za Vlado RS, ki mora podati soglasje, na podlagi katerega bo Ob- čina Sevnica pristopila k iz- delavi prostorskega načrta. Pričakuje se, da bi k izvedbi lahko pristopili v drugi polo- vici leta 2010. Ministrstvo za promet je konec marca izda- lo odločbe, na podlagi kate- rih se morajo najkasneje do začetka leta 2014 ukiniti ni- vojski železniški prehodi med Sevnico in Blanco. Zaradi sle- dnjega dejstva je javno pod- jetje Infra prilagodilo uredi- tve na tangiranih odsekih v smislu racionalizacije. Seja komisije (vir: foto arhiv Občine) Zaščita železniške prose na Gobovcah (vir: foto arhiv Občine) 18. seja Odbora za HE na spodnji Savi Na Občini Krško se je sestal Odbor za spremljanje izgra- dnje hidroelektrarn na spo- dnji Savi in se seznanil s sta- njem projekta izgradnje HE Bianca in z ustanovitvi- jo družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi. V zaključ- ni fazi so gradbena dela, v juniju pa je predvidena pre- usmeritev reke Save. Sre- di julija se pričakuje doba- va prvega generatorja, ki bo začel obratovati oktobra. Iz- vajajo se dela za akumula- cijski bazen in cestno infra- strukturo, prioritetno pa se izvajajo dela, ki so vezana na preusmeritev reke Save. Intenzivno poteka celovita rekonstrukcija Florjanske in Drožanjske ulice ter proti- poplavne zaščite mesta Sev- nica. Sočasno se izvaja tudi kanalizacijski sistem s čistil- no napravo, zato potekajo redni koordinacijski sestan- ki. Na Loškem polju pote- kajo arheološke raziskave, dodatno pa bo potrebna iz- vedba pilotne stene ob že- lezniškem nasipu dolvodno od Vranjskega potoka. Zara- di odločb Ministrstva za pro- met glede ukinitve nivojskih prehodov na cesti od Sevni- ce proti Blanci bo potrebna prilagoditev infrastruktur- nih ureditev v smislu racio- nalizacije. V nadaljevanju so bili prisotni seznanjeni tudi z aktivnostmi pri izgra- dnji HE Krško, obravnavana je bila problematika spre- jemanja državnega prostor- skega načrta HE Brežice in HE Mokrice. V juniju bo tudi podpis Aneksa St. 3 h Konce- sijski pogodbi za izkorišča- nje energetskega potencia- la, s katerim se bo koncesija za energetsko izkoriščanje spodnje Save iz dosedanjega koncesionarja Holdinga slo- venskih elektrarn prenesla na novoustanovljeno druž- bo Hidroelektrarne na spo- dnji Savi. Predsednik Niko Galeša s člani komisije (vinfoto arhiv Občine) v Brv Smarčna - Breg V soboto, /.b., je bila na- menu predana brv, ki pove- zuje Šmarčno in Breg. Izgra- dnja brvi je bila predvidena v Koncesijski pogodbi za iz- koriščanje energetskega po- tenciala spodnje Save, kjer je bilo dodatno na zahte- vo lokalne skupnosti zapi- sano, da mora koncesionar v dogovoru z lokalno sku- pnostjo omogočiti prebival- cem Kompolja, Šmarčne ter Brega prehod preko brvi, ki jo sofinancirajo koncesi- onar in koncendent, preo- stali del zneska pa zagotovi Občina Sevnica. Pogodbe- na vrednost objekta, ki ga je zgradilo Cestno podjetje Maribor, investitorji pa so bili Holding Slovenske elek- trarne, za projekt skupni podvig, Infra d.o.o. in Obči- na Sevnica, je 675.000 EUR. Občina Sevnica je dodatno uredila elektroinštalacijo, asfaltacijo dostopov, varo- valno ograjo na dostopih in odkupila zemljišča v višini približno 70.000 EUR. Brv je zgrajena na lokaciji starega broda in pomeni pomembno povezavo za turistične in re- kreativne dejavnosti. Brv Šmarčna-Bres (vir: foto arhiv Občine)______ Vlaganje v tele- komunikacijsko omrežje Občina Sevnica je s stra- ni pristojnega pravobranil- stva prejela 15 predlogov poravnav za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, s katerimi je reše- no 29 zahtevkov, ki so bile posredovane pristojnim kra- jevnim skupnostim v pre- gled in potrditev oz. zavr- nitev. Podpisane poravnave bodo posredovane na Sloven- sko odškodninsko družbo, ki mora v roku 60 dni izplačilo izvesti, zato bodo prva vrači- la upravičencem izvedena v mesecu avgustu. Vsi upravi- čenci naj na Občino Sevnica posredujejo številko osebne- ga računa in davčno številko. V primeru dodatnih informa- cij lahko pokličete na tele- fonsko številko 07 81 61 237, Mateja Cvetkovič. Tretja razvojna os Ministrstvo za okolje in prostor je na Gradu Sevnica pred- stavilo rezultate Študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo driavne ceste med avtocesto A1 Maribor-Ljubljana in A2 Ljubljana-Obrežje. Predstavitve so se udeležili župani občin Celje, Novo mesto, Hrastnik, Kr- ško, Laško, Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Škocjan, Treb- nje, Zagorje ob Savi in Sevnica. Kot najustreznejša je bila izbrana cestna povezava po dolini Savinje mimo Radeč in Boštanja čez Zavratec mimo Rake in Smednika na avtoce- sto Novo mesto - Obrežje. Pripravljavci so poudarili, da se postopek umestitve trase na celotnem odseku vodi za štiri- pasovno cesto, da pa gradnja takšne ceste v planski dobi, glede na stanje trenutnega in pričakovanega prometa, ni opravičljiva, zato naj bi se v prvi fazi predvidoma gradila dvo-pasovna cesta z elementi štiri-pasovne, kar bi omogoči- lo njeno razširitev v primeru izkazane potrebe. Občine bodo na pripravljeno gradivo podale pripombe v roku enega me- seca, katere bodo pripravljavci poskušali upoštevati pri pri- pravi končnega predloga. Ta naj bi bil javno razgrnjen v prvi polovici leta 2009. Namakanje ob HE Bianca Občina Sevnica je skupaj s projektantom Idejne zasnove za namakanje na Brezovškem in Arškem polju ter območju Sad- jarstva Bianca lastnikom zemljišč predstavila pripravljeno idejno zasnovo namakanja. Ker na vseh območjih še ni do- sežen minimum 80 % soglasje lastnikov so se dogovorili, da se pridobi še izjave lastnikov zemljišč, ki v izjavo o uvedbi namakalnega sistema niso vključili vseh svojih parcel, so pa zainteresirani za izvedbo namakanja na tern območju. Pri- sotni lastniki so tudi izrazili in- teres za izvedbo komasacije na -^g %&& %& Brezovškem in Arškem polju, ki ^gggftij&iy bi omogočila tudi lažjo in raci- JdHIBfe onalnejšo izgradnjo namakalne- ^^^^^1 ga sistema. Na Brezovškem po- nPPWPF 1 lju bo Občina Sevnica v prvi fazi -^^^^m preverila interes za komasacijo ^^^^ pri vseh lastnikih zemljišč in ob x V- /^ zadostnem 80 % soglasju lastni- ^JkuiiA Ifafuj/W kov nadaljevala z aktivnostmi, 1 [ medtem ko so na Arškem polju j že na samem sestanku lastniki / zemljišč zagotovili 80 % soglas- je za komasacijo. Barvitost narave SEVNICA V četrtek, 5. junija, je v Lekos galeriji Ana posta- vil na ogled svoja likovna dela župan Občine Trbovlje in po- slanec v Državnem zboru Republike Slovenije Bogdan Ba- rovič. To je njegova že 51. razstava slik, načrtuje pa jih še kar nekaj, a hkrati upa, da mu bo uspelo nekoč izdati tudi knjigo, saj mu tako govorjena kot pisana beseda nista tuji - preden je pristal v politiki je bil novinar na radiu in tele- viziji, kamor bi se z veseljem ponovno vrnil. Besedni ume- tnosti, ki ji je življenje vdahnü tudi kot amaterski igralec v gledališču, je pred dobrimi 15 leti dodal še likovno. Teme in motivi, ki jih izbira za likovne upodobitve, so različne, so njegov trenutni navdih. V sevniški galeriji se je predstavil predvsem s slikami iz narave v tehniki olja na platnu v ve- čjih dimenzijah (50 x 70 cm). Otvoritev razstave Barovičevih slik, ki bodo na ogled do 3. julija, slike pa je mogoče tudi kupiti, so z glasbenim programom polepšali učenci Glasbe- ne sole Trbovlje. Smilja Radi Foto: Tanja Grabhjan Predstavniki MOP ob predstavitvi trase (vir: foto arhiv Občine) Kristijan Jane, Bo$dan Barovič in Sin jo Jezernik B IZ NAŠIH OBČIN ¦ BREŽICE Posavski obzornik - leto XII, števitka 12, četrtek, 12. 6. 2008 Predstavitev projekta »350 let prihoda frančiškanov v Brežice« V torek, 3. junija, je bila v prostorih občine predstavitev projekta obeležitve 350. obletnice prihoda frančiškanov v Brežice, pri katerem sodelujejo Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa, Posavski muzej Brežice, Občina Brežice, Ministrstvo za kutturo ter dr. Barbara Murovec (SAZU) in mag. Jože Škofljanec (Arhiv RS). Župan občine Brežice Ivan Molan je projekt pozdravil, saj občina podpira projekte, ki pomagajo pri odkrivanju zgodo- vine mesta. Brežiški frančiškani so prišli v mesto na povabi- lo mestnega magistrata, leta 1660 so pridobil» zemljišče za samostan in cerkev. Bili so pridigarji in spovedniki, pa tudi šolski učitelje mestne mladine, začetniki študija, kirurgi in raziskovalci termalnih vrelcev. Frančiškani so med številni- mi deli zapisovali tudi samostansko kroniko, ki je zabeleži- la vse pomembnejše dogodke v mestu v obdobju 1750-1892. In še zanimivost - v kroniki je zapisan tudi obisk čeških glas- benikov v Brežicah, kar pomeni, da so korenine prijateljstva naših in čeških glasbenikov globoke. Program prireditev v počastitev obletnice bo predvidoma zajemal naslednje dogodke v naslednjih dveh letih - junija 2009 bo v Posavskem muzeju znanstveni simpozij o življe- nju in delu frančiškanov v Brežicah, načrtuje se tudi izdaja znanstvenega zbornika, septembra sledi odkritje obeležja pred nekdanjim frančiškanskim samostanom (današnjo Gi- mnazijo Brežice), v jubilejnem letu 2010 pa bo na ogled razstava o frančiškanih (Posavski muzej Brežice) in odprtje stalne postavitve »Frančiškanske galerije« v muzeju. Izmenjave - priložnost za nove izkušnje in prijateljstva Gimnazija Brežice je prejšnji teden gostila nemške dijake gim- nazije Kronwerk Rendsburg iz Rendsburga. Dobrodošlico v občini Brežice je v ponedeljek, 2. junija, dijakom zaželela tudi podž- upanja Patricia Čular. V viteški dvorani brežiškega gradu jim je predstavila brežiško občino in jim zaželela čim prijetnejše biva- nje na enotedenski mednarodni izmenjavi. Izpostavila je števil- ne projekte, ki so v teku v občini, ter jih povabila, da se vrnejo v Brežice. Najpomembnejše, česar se boste naučili in odnesli s se- boj so nova prijateljstva in izkušnje, je dijakom dejala podžupa- nja. V mednarodni izmenjavi je sodelovalo 16 dijakov iz Nemči- je in 2A oddelek oz. evropski oddelek Gimnazije Brežice. Vodja projekta mednarodne izmenjave je profesorica Romana Robek Cerjak, projekt pa dijakom ponudil številne in raznovrstne de- javnosti - delavnice v šoli (likovna, glasbena, ekološka, filmska, preživetveni tečaj slovenščine), dijaki so si ogledali kultume in naravne znamenitosti, sodelovali so pri športnih aktivnostih in se posvetili tudi družabnim dogodkom. Podžupanja na Slovenski turistični borzi V četrtek, 5. junija, se je v Termah Čatež odvijala Slovenska turistična borza (SIW). Ta največji poslovno-turistični dogo- dek v Sloveniji, ki je trajal od 5. do 7. junija, je bil tudi priložnost za predstavitev občine Brežice in celotne regije. Predstavnike tujih turističnih agencij je pozdravila tudi pod- županja občine Brežice Patricia Čular. V nagovoru je podž- upanja predstavila občino in povezovanje ponudnikov in po- nudbe ter izpostavila sodelovanje med posameznimi akterji v turizmu. Tudi nastopajoči v glasbenem delu programa so bili pred- stavniki glasbene zakladnice brežiške občine - artiški tam- buraši pod taktirko Dragutina Križaniča in vrhunska pevka Nuša Derenda. Podžupanja in nemški dijaki Predstavitev 350. obletnice prihoda frančiškanov v Breiice Skupni prekrškovni organ in zaključni račun občine Brežice Na zadnji seji občinskega sveta občine Brežice so svetniki in svetnice izglasovali Odlok o ustanovitvi sku- pnega prekrškovnega organa občinskih uprav petih občin in Odlok o zaključnem računu občine Brežice. Z začetkom leta 2009 bo pri- čel delovati skupni prekrškov- ni organ petih občin - Bistrica obSotli, Brežice, Krško, Rade- če in Sevnica. Sprememba za- konodaje občinam nalaga, da same izvajajo inšpekcijsko in komunalno nadzorstvo ter re- darstvo. Zaradi državnih pred- pisov, racionalnosti delovanja in finančne spodbude države - ta bo sofinancirala stroške delovanja skupnih organov v višini 50 % - je smiselno po- vezovanje občinskih uprav na prekrškovnem področju. Pogosto se pojavlja vpraša- nje, čemu sploh potreba po prekrškovnem organu, ko pa imamo že policijo in kup in- špektorjev. Skupni prekškov- ni organ bo deloval in nadziral tista področja, ki jih ne zaje- mata ne policija in ne različ- ni državni inšpektorati. Zako- nodaja od občin zahteva, da same poskrbijo za izvajanje občinskih predpisov in drugih aktov, to pa je mogoce samo z ustanovitvijo redarstva in in- špekcije. Tudi občina si ne želi doda- tnega represivnega organa, vendar pripombe in pritož- be občanov nad zadevami, ki spadajo na področje javnega reda, kažejo, da takšen organ nadzora nad izvajanjem jav- nega reda še kako potrebuje- mo. Organ je eden izmed na- činov zagotavljanja varnosti občanov in primernega vede- nja na javnih prostorih. Organ bo tudi sodeloval s policijo, kadar bo to potrebno. Občina Brežice je prepričana, da bo novi skupni organ, ki bo zaposloval dva inšpektorja in tri redarje, z nadzorom nad odloki pripomogel k dvigu ka- kovosti bivanja tako v mestu kot na podeželju, saj bo imel pristojnosti in možnosti za ukrepanje, kadar bo prišlo do kršitev javnega reda in miru ali kršitve na katerem od 35 razlicnih podrocji (od prome- ta v naseljih do javnega reda in miru ter občinskega redar- stva) za katere bo organi imel pooblastila za nadzor. Zaključni račun občine Bre- žice Občinski svet je sprejel Od- lok o zaključnem računu obči- ne Brežice za leto 2007. Sku- pni prihodki so bili realizirani v višini 20 milijonov evrov, kar predstavlja kar 93 % realiza- cijo veljavnega plana prora- čuna za preteklo proračunsko leto. Sredstva iž naslova dr- žavnega proračuna in prora- čuna Evropske unije so znaša- la 2,7 milijonov evrov. Iz proračuna Republike Slo- venije so bile sofinancirane naslednje investicije: obno- va gradu Brežice, izgradnja OŠ Bizeljsko, čistilna naprava Brežice, modernizacija ceste v KS Skopice, ureditev gozdnih cest, ureditev plazu, zapira- nje odlagalisca komunalnih odpadkov Dobova in sofinanci- ranje požarne takse. Pri kan- didiranju za sredstva javnih skladov sta bila uspešna pro- jekta prosvetni dom KS Artiče in KS Kapele za projekt LIFE narava. Prejeta sredstva iz dr- žavnega proračuna iz sredstev Evropske unije za kohezij- sko politiko so bila namenje- na sofinanciranju ČN Brežice. Sredstva po 21. členu Zakona o financiranju občin (sredstva Službe Vlade RS za lokalno sa- moupravo in regionalno politi- ko) so bila pridobljena za so- financiranje projektov pločnik Brezina, rekonstrukcija CPB, most Gabernica, cesta Bizelj- sko in pločnik Globoko. Skupni odhodki so bili realizirani v vi- šini 85 %, tudi realizacija po- stavk je bila v okviru veljav- nega plana, razen pri petih proračunskih postavkah, kjer so bili realizirani višji prihodki glede na planirana sredstva. Projekti Občine Brežice pred izvedbo - ZD Brežice in ČN Globoko Občina Brežice dinamično vstopa v poletje, saj je pred izvedbo kar nekaj investicij. Na izvedbo se pripra- vljata dva projekta, in sicer sta bila zaključena javna razpisa za izbor izvajalca del za izgradnjo ČN Globo- ko ter za izvedbo I. faze investicije dozidave in delne prenove pritličja ZD Brežice. Dozidava Zdravstvenega do- ma Brežice Investicija »Dozidave in delne prenove pritličja ZD Brežice« zajema izgradnjo urgentnega bloka in predavalnice na zaho- dni strani objekta zdravstve- nega doma. Na razpis so pri- spele tri ponudbe, ki so bile popolne, pravilne, primerne kakovosti, vse so tudi ustre- zale razpisnim pogojem, na podlagi meril za izbiro naju- godnejšega ponudnika pa je komisija upoštevala ponud- beno ceno in reference. Naj- ugodnejši ponudnik, ki je bil na razpisu izbran je podjetje Gradis, GP Ljubljana d.o.o. In- vesticija bo financirana iz treh virov - 52.000 evrov že odo- brenih sredstev bo prispevalo Ministrstvo za zdravstvo, Zdra- vstveni dom Brežice bo pri- speval delez sredstev v visini 62.594.000 evrov. Občina Bre- žice bo zagotovila sredstva za razliko do ocenjene vrednosti investicije, minimalno 60.658 evrov. Po podpisu pogodbe se bodo dela predvidoma začela 1. julija, končana naj bi bila do konca septembra 2008. Projekt izgradnja ČN Globo- ko je v teku Izgradnja čistilne naprave Globoko bo reševala probleme odvodnjavanj in čiščenja od- padnih voda na večjem obmo- čju naselja Globoko. Projekt zajema izgradnjo čistilne na- prave s kapaciteto 1000 popu- lacijskih enot. Na javni razpis za izvedbo del so se javili trije ponudniki (s pogodbenimi partnerji), ven- dar je bil aprila sprejet sklep o zavmitvi vseh treh ponudb, saj so presegle vrednost raz- pisa oz. so presegale naroč- nikova zagotovljena sredstva. Glede na izdan sklep nismo prejeli pritožb. Šledil je po- stopek pogajanj s ponudni- kom, ki je izpolnjeval vse zah- tevane pogoje, konec maja je bila po zaključku postop- ka podpisana pogodba z izbra- nim ponudnikom, Hidroinženi- ringom d.o.o. s pogodbenim partnerjem podjetjem Kostak d.d. Krško. Takoj po podpisu pogodbe so stekle priprave na izved- bo projekta, na Agencijo Re- publike Slovenije za okolje je bila vložena dokumenta- cija, saj je za gradnjo čistil- ne naprave in ureditev do- vozne poti, ki prečka potok, potrebno soglasje Agencije. Gradnja bazenov, zalogovni- ka blata in tehnološke stav- be naj bi se predvidoma za- čela avgusta 2008. Projekt Čistilna naprava Globoko, vkljuČno s poizkusnim obra- tovanjem, bo predvidoma za- ključen do avgusta 2009. Pro- jekt je vreden 677.900 evrov, od tega bo Občina Brežice za- gotovila 235.013 evrov, osta- la sredstva so pridobljena iz virov regionalnega razvojne- ga programa. Zaključek Posavske lige malega nogometa Posavska liga malega nogometa (PLMN OL Brežice) poteka v občini Brežice od leta 1992. Pod nazivom PLMN OL smo le- tni ligi pred sedmimi leti dodali še projekt zimske lige ma- lega nogometa. PLMN izvaja- mo pod okriljem Mladinskega centra Brežice. . Letna liga se odvija na zuna- njih igriščih na razlicnih lo- kacijah (Jesenice na Dolenj- skem, Pišece, Artiče, Dvorce, Sobenja vas). V letni ligi v povprečju sodeluje 12 ekip iz občine Brežice, kar pomeni, _______________________ da je aktivnih cca 200 do 250 igralcev in da se liga odvija v jesenskem ter spomladanskem delu. Liga se je na začetku odvijala ob nedeljah, v zadnjih letih pa smo jo prestavili na sobote popoldan oziroma zvečer. Za takšen ligaški sistem je potrebno 24 sobotnih popoldnevov. Zimska liga se odvija v športni dvoram Balon v Brežicah. V ligi sodeluje cca 16 ekip iz celega Posavja. V zadnjih dveh letih pa smo k ligi dodali še dodatno zani- mivost, ki smo jo poimenovali Pokal občinske lige Brežice, na katerem smo poleg ostalih ekip povabili in gostili ekipo brežiških svetnikov z županom občine Brežice Ivanom Mola- nom. Koordinator lige: Goran Mohorko Ekipa svetnikov OS občine Brežice VABILO O n t \ N A Brežice OKROGLA MIZA NA TEMO »ZDRAVJE IN PREVENTIVA« Skrb za zdravje je ena izmed prioritet današnjega časa. Kako je z zdravjem prebivalcev Posavja in kakšna je pre- ventiva, pa boste izvedeli, če se udeležite okrogle mize na temo Zdravje in preventiva, ki jo orgameira Občina Brežice v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto in Zdravstvenim domom Brežice. Na okrogli mizi bo direktor ZZV Novo mesto, g. Dušan Harlander, dr.med., spec, predstavil zanimive ugotovi- tve iz statistike o zdravju prebivalcev brežiške občine in Posavja, strokovna sodelavka ZD Brežice, ga. Milka Kra- mar, dipl. m.s., pa bo predstavila preventivo delo na po- dročju zdravja v občini Brežice. Okrogla miza bo danes, 12. junija 2008, s pričetkom ob 18. uri v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice (Trg izgnancev 12b, Brežice). Prijazno vabljeni! Ivan Molan, Župan občine Breiice Posavski obzornik - leto XII, števitka 12, četrtek, 12. 6. 2008_____________________________________________________________OBVESTILA W / \ ^L V ^^r //\V/DO P^optim^ti L\J/ri Nctta5aHAnqelSJÄ MT/ttsA Turbo A' *y O JR Anavri»1 ste^.iturnir m^j Funball turnir Ktojggic b«*« "tl ° r-Ä Kick^xturnir d rtistudio ; irsx ¦B??dstavitvc^™^ jicev, 1#) WNC)OkOV' P°UdrSev«lceV RADIO K R 6 K 0 posarje info ObzormK It) I.I ,1 ,;:) ,,:,: tel: 07 49 212 59. 7RrPR .....gsm: 041 652 343 , . M-M-MB ^1 I fax: 07 49 212 50. f •? a M«»it,,>,) .|»(»ki|,i.•,'¦,',',:. info@vratazaren.si .;. 'lV^J^t a inoustrijska vrata E55SS5J3 ^n**L 5 ROLO VRATA WlV,lt&.\ ^JwwPj " L GARAŽNAVRATA ^ii^l ^BH | Tip G60. debelina Izoluclje42 mm „^^T^^tŠ i PROTIVLOMNA IN BSSSi UnBWTOPd | PROTIPOŽARNA VRATA mfaBä y I dvoriščna vrata in ograje, kovinska vrata s Pooblaščeni zastopnlk: I Robert LajkoviČ s.p. II Veliki Podlog 1a ", 8273 Leskovec i Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 PREGLED CEVI $ TV KAMERO ČIŠČENJE ODTOKOV, KANALIZACIJE IN POPRAVILA SANITÄR SISTEM d.o.o. gsm: 041671323 Posavski obzornik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008________________" ________________¦_____________________OBVESTILA gfl KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO Prireditve med 12. in 25. junijem Četrtek, 12. 6. • ob 11.00 v prostorih Zavarovalnice Triglav Krško: otvori- tev razstave slikovnega gradiva o prvih krških borcih • ob 15.00 v MC Krško: zaključna čajanka za udeležence učne pomoči in dnevnega centra • ob 16.00 v MC Sevnica: začetni fotografski in filmski te- čaj • ob 19.00 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki: premierna uprizoritev lutkovne predstave „Neja in tiskarski škrat" v izvedbi Lutkovnega odra Kostanjevica QQ (ponovitvi še v petek, 13. 6., ob 18.00 in v soboto, 14. 6., ob 11.00) • ob 20.00 v MC Sevnica: ogled filma „Vse zastonj" Petek, 13.6. • ob 10.45 v avli ETrŠ Brežice: Talent fest 2008 • ob 12.00 v športni dvorani Dobova: Brežiški športni vi- kend - tekmovanje v namiznem tenisu za osnovnošolce, ob 19.00 rekreativno tekmovanje v namiznem tenisu • ob 16.00 v mestnem parku Krško: pohod k spomeniku pr- vim krškim borcem v Rorah • ob 17.00 na igrišču Šajspoh v Krškem: turnir v malem no- gometu • ob 17.00 na Banovi domačiji vArtičah: Brežiški športni vi- kend - orientacijski tek • ob 17.00 v MT Veliki Kamen: badminton • ob 18.00 v parku starega mestnega jedra v Krskem: osre- dnja slovesnost s podelitvijo odličij v počastitev praznika KS mesta Krško • ob 19.00 v Kultumem domu na Čatežu ob Savi: srečanje ljudskih pevcev „Pa se sliš'" • ob 19.00 pred Gimnazijo Brežice: Brežiški športni vikend - olimpijski tek • ob 20.00 v starem Krškem: MKF 2008 - Peter Dirnbek & Vox Populi, Adi Smolar & Mestni postopaä • ob 20.00 v MT Raka: filmski večer • ob 20.30 na igrišču v Dovškem: rock koncert ob 80-letnici delovanja Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo Sobota, 14. 6. • na igrišču na Logu: malonogometni turnir Rekreativ'c • ob 9.00 na igrišču na Senušah: nogometni turnir • ob 9.00 na stadionu Matije Gubca Krško: zaklučni turnir otroške nogometne sole • ob 10.00 na igrišču pri OŠ Artiče: Brežiški športni vikend - turnir v košarki in malem nogometu • ob 10.00 na sportnem igrišču na Dvorcah: Brežiški športni vikend - dan odprtih vrat ŽRK Brežice • ob 10.00 v športni dvorani OŠ Pišece: Brežiški športni vi- kend - dan odprtih vrat BK Pišece in rekreativni turnir v badmintonu • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: Živ žav, ustvar- jalne delavnice za najmlajše - človek ne jezi se • ob 10.00 v MT Raka: tečaj rolanja in ustvarjalne delav- nice • ob 10.00 v Bivaku Senovo: Špeline ustvarjalnice - magneti • ob 10.30 na ŠRC Jamnik na Velikih Malencah: Brežiški športni vikend - triatlon po deželi čateškega škrata • ob 15.00 na teniških igriščih v Brežicah: Brežiški športni vikend - teniški turnir • od 15.00 dalje v starem Krškem: MKF 2008 Grafit fest 08, plesni program OŠ Jurija Dalmatina Krško, gledališka igra „Ta prav plac", stojnice na promenadi in ustvarjalne delavnice, nastop pevke in animatorke za otroke Andre- je Zupančič, modna revija, stand-up komik Vid Valič, Pero Lovšin, skupina Splash the Toilet • od 16.00 dalje na Senovem: mednarodno srečanje pihal- nih orkestrov - promenadni koncerti v različnih delih Se- novega, parada pihalnih orkestrov, predstavitev pihalnih orkestrov in skupni nastop na igrišču v Dovškem, družabno srečanje z ansamblom Brodniki • ob 16.00 pred gasilskim domom na Senušah: pohod na Ve- liki Tm • ob 18.00 v MT Veliki Kamen: lego večer • ob 20.00 na igrišču na Velikem Tmu: prireditev ob 20-letni- ci delovanja Društva vinogradnikov Veliki Trn • ob 20.30 v Grajski kavarni Sevnica: koncert brežiške ženske vokalne zasedbe DeLight • ob 23.30 v Cebeln'aku (MC Krško): koncert skupin The Rats, Loser Life in Senata Fox Nedelja, 15.6. • ob 7.00 z avtobusne postaje Sevnica: nedeljski pohod • ob 8.30 na Bizeljskem: pohod po Vidovi poti • ob 9.00 v Termah Čatež: Brežiški športni vikend kolesarski maraton „S kolesom na pot po občini Brežice" • ob 10.00 na paintball poligonu na Straži pri Raki: tekmova- nje v paintballu • ob 13.00 v cerkvi treh kraljev na Brunku: koncert ljudskih pesmi, posvečen 10. obletnici delovanja ljudskih pevk Sol- zice • ob 18.00 na terasi pri gasilskem domu na Senušah: koncert tamburaške skupine Glasbene šole Krško Torek, 17. 6. • ob 19.00 v Dvorani v parku Krško: monodrama »Trubar pred slovensko procesijo« v izvedbi Anatola Šterna • ob 21.00 v Pivnici Apolon Krško: večer evropskega filma Sreda, 18.6. • ob 6.30 z avtobusne postaje Sevnica: sredin planinski izlet • ob 17.00 v Cebeln'aku (MC Krško): podelitev Microsoftovih diplom udeležencem projekta UP • ob 20.00 na gradu Sevnica: komedija „Najemnina" ali „We are the nation on the best location" Četrtek, 19. 6. • ob 21.00 v Pivnici Apolon Krško: večer evropskega filma Petek, 20. 6. • od 14.00 dalje pred občinsko zgradbo v Brežicah: Brežice, moje mesto 2008 - otroške delavnice, predstavitev osnovnih šol, Plesno društvo Imani, Pihalni orkester GŠ Brežice, mla- di krški raperji, Zlatko & Optimisti, Anavrin, Da phenome- na, DJ Dark, v ulici proti cerkvi sv. Lovrenca: turnir v ulič- ni košarki • od 17.00 dalje v Radečah: 10. tradicionalni Dnevi splavar- jenja - prireditev za otroke, 4. splavarski tek za pokal Do- lenjske, 2. pohod na Svinjski rt in odkritje turistične table na radeškem cradu, zabava pod šotorom s skupino Hazard • ob 18.00 pri Sportnem domu Sevnica: zaključek First chan- ce festivala 2008 in koncert Mambo kings • ob 18.00 v MT Veliki Kamen: ustvarjalne delavnice • ob 18.15 v Lutrovski kleti v Sevnici: zaključni koncert Glas- bene sole Sevnica • ob 19.00 v Cebeln'aku (MC Krško): žur za mlajše od 18 let • ob 20.00 v Kulturnem domu Krško: koncert Zorana Predina & The Gipsy Swing Band • ob 20.00 v MT Raka: kviz Sobota, 21. 6. • ob 9.00 pred Prosvetnim domom Velika Dolina: 1. pohod po meji 41-45 okupatorjev NDH in rajha • ob 9.00 v Radečah: tekmovanje radijsko vodenih čolnov na Savi za državno prvenstvo • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: Živ žav, ustvarjal- ne delavnice za najmlajše - spomin • ob 10.00 v MT Raka: ustvarjalne delavnice • od 14.00 dalje pred občinsko zgradbo v Brežicah: Brežice, moje mesto 2008 - otroške delavnice, predstavitev osnov- nih šol, Plesno društvo Imani, predstavitev zborovskih sku- pin in Društva borilnih veščin Katana Globoko, kickbox tur- nir v ringu, Natalija Verboten, Turbo Angels, Yuhubanda, v ulici proti brežiškem gradu: predstavitev Gasilske zve- ze Brežice, Policijske uprave Krško, Zdravstvenega doma Brežice in slovenske vojske, v ulici proti cerkvi sv. Lovren- ca: turnir v funballu • ob 14.00 pri Sportnem domu Sevnica: turnir v funballu • ob 16.00 na vzletišču Mihalovec: poletni Fašjenkov pi- knik • od 17.00 dalje v Radečah: 10. tradicionalni Dnevi splavar- jenja - osrednja etnološka prireditev „Od drevesa do knji- ge", demonstracijski nastop svetovnega prvaka z vodnim skuterjem, skoki v Savo s starega mostu in nastop možna- ristov, zabava pod šotorom z Ex vikend bandom, ognje- met • ob 17.00 v SMC Sevnica: 4. Don Boskov turnir, ob 19.30 turnir v namiznem hokeju • ob 18.00 v MT Veliki Kamen: risk play • ob 19.00 v Kulturnem domu Podbočje: svečana seja sveta KS Podbočje ob krajevnem prazniku, sledi družabno sre- čanje na trgu • ob 20.00 pri Sportnem domu Sevnica: DJ party Nedelja, 22. 6. • ob 9.30 v Pivnici Apolon Krško: mednarodni hitropotezni šahovski turnir • ob 10.00 v Radečah: tekmovanje harmonikarjev za Zlato značko splavarja in ribiško tekmovanje • od 15.00 dalje v Radečah: 10. tradicionalni Dnevi splavar- jenja - tekmovanje županskih ekip v igrah brez meja na Savi, sprevod oldtimerjev, tekmovanje v kuhanju splavar- skega golaža, parada pihalnih orkestrov, zabava pod šoto- rom s skupino Halgato • od 16.00 dalje pred občinsko zgradbo v Brežicah: Breži- ce, moje mesto 2008 predstavitev varne vožnje, Plesno društvo Imani, Folklorna skupina Artiče, Folklorna skupina Creo Dance iz Artič, mažoretna skupina, pihalna godba, slavnostni govori, Stereotipi, Guild, Walk this way, v uli- ci proti brežiškem gradu: predstavitev lokalnih turističnih društev, razstava Društva likovnikov Brežice • ob 19.30 v atriju gradu Sevnica: osrednja proslava ob dnevu državnosti s koncertom Godbe Sevnica Ponedeljek, 23. 6. • ob 16.00 v OS Milana Majcna Sevnica: zaključna priredi- tev za starše učencev 1. triade ob koncu projekta „Red je vedno pas pripet - pri meni in pri tebi" • ob 21.00 v Pivnici Apolon Krško: večer evropskega filma Torek, 24. 6. • od 11.00 do 21.00 v atriju MC Brežice: NMS fest 03/08 Dost je sole! • ob 19.00 na igrišču v Velikem Mraševem: nočni turnir v malem nogometu • ob 20.00 pri lovski koči na Libni: počastitev dneva drzav- nosti s kresno nočjo Sreda, 25. 6. • ob 9.00 na igrišču pri OS Koprivnica: turnir v malem no- gometu • ob 9.00 pri lovski koči v Dobravi: spominsko srečanje 8. memorial Jemeja Molana • od 9.00 dalje pred kulturnim domom na Bučki: semanji dan na Bučki • ob 13.00 na Jesenicah na Dolenjskem: vaške igre igre brez meja • ob 19.00 pred Lamutovim likovnim salonom v Kostanje- vici na Krki: promenadni koncert Pihalnega orkestra Ko- stanjevica • ob 21.00 v klubu MC Brežice: jazz koncert - Peter Urek feat. Legopulver in Norway.si • ob 21.00 v Pivnici Apolon Krško: večer evropskega filma Če želite vpisati dogodek na koledar spletnega portala www.posavie.info in v rubriko Kam v Posavju, nam pisite na: redakciia@DOsavie.info Menjam rdeče vino za smre- kov žagan les: plohe, deske za ostrešje. Tel.: 07/49 77 155 Iščem 1- ali 1,5-sobno stano- vanje v Krškem. Tel.: 051 895 105 Stiki: 55-letna ženska želim spoznati za pomoč in družbo solidnega upokojenca, družin- skega človeka, ljubitelja ma- lih živali in narave. Resni po- kličite dopoldan. Tel.: 040 282 851 Stiki: 60-letni moški išče žen- sko do 70 let za skupno pri- jateljstvo, možna tudi resna zveza. Tel.: 031 426 620 Stiki: Vesel Franci bi rad spo- znal veselo dekle, staro 40 let, ali mamico. Tel.: 031 888 784 Razstava vknjižnici Ob prazniku KS mesta Krško si lahko v Valvasorjevi knjižni- ci Krško, na CKŽ 26, ogledate foto-dokumentamo razstavo »Krškemu se bliža vodna elek- trarna - oživimo reko Savo« (avtor razstave: Živko Šebek; postavitev razstave: Marjanca Vežnaver Kljun). V^Ä 20.-22. /Hhij I BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno prekq objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni ste- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas datjši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavskf obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 KrJko. : KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED I Vsebina oglasa:_________________________________________________________ I Telefon:_____________________ Podpis: ____________________________ I /*\"1~ ^t^*\wvw% m ^\s Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! »Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. •Ime In priimek:__________________,_______________________________________ lUhca, kraj:_____________________________________________________________ •Pošta:____________________ Kontaktnl telefon: ________________________ :3-<........................................ Q ZADNJA STRAN Posavski obzomik - leto XII, številka 12, četrtek, 12. 6. 2008 CENTER EZOTERIKE IN MEJNIH 2NANOSTI - SERENA Da bi dosegli zastavijene dlje, vam v našem centru nudimo: > JASNOVIDNE ODGOVORE na vaša vprašanja, no lei. 090 66 47 (Wici samo iz mobHela), vsok dan od pon. - pet., med 8. - lO.uro potekajo razgovori brezplačno na teL 031 218 979 > ANGELSKE TSRAPUE, NASVETI ANGELOV IN NAOANGELOV pri premagovanju žtvljenjskih težav > Izdelava TAUSMANOV za enostavnefse pridobivanje blagostanja, sreče, Ijubezni > MAGIČNI RITUAL) po Paracelsusovih recepturah - z njimi na enostaven način hitreje dosežemo zastavljene dlje, s tern pa tudi izboljšamo kvaliteto žlvljenja V ZEUŠČA IN T1NKTURE po Paracelsusovih receptih za premagovan|e zdravstvenih in čustvenih težav m Vsak torek in petek med 20. in 21.uro POMAGAMO PRI RAZLIČNIH TEŽAVAH TELEPATSKO, preko posebnega slmbola ter po metodi Zdenka Dumančiča > Prirejamo tudi SEMINARJE, DELAVNICE IN TEČAJE s priznanimi strokovnjaki iz področij mejnih znanosti, zdravilstva in osebnostnih rasti > Novost v našem centru je v svetu zelo poznana in cenjena KRISTALOTERAPIJA > Talisman!, tinkture, ostali zdravilni pripomocki in terapije se izdelujejo in pripravljajo po predhodnem posvetu s stranko! V Sloveniji živijo otroci in starejši, ki si tudi letos ne bodo mogli privoščMi počitnic na morju. Rdeči križ Slovenije prosi za vašo solidarnost. Vsak prispevek je dobrodošel. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 11-98990 ali pa pošljite SMS z besedoMORJEna1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje. www.rks.si/morje Lepa priložnost! Mercator LCD TV Gorenje 32SIP784AHD vehkost ekrana 82 cm, HD resolucija 1366x768, PIP, PAT, HDMIvhod, 2x Scart, 1.000 stranski teletekst Rednacena: 699,90 Lur 549,90 €ur |150€ P pnhranka A *a> HladilnikGorenjeR3141W avtomatsko odtaljevanje, energijski razred A, dim. (SxVxG): 50x85x60 cm Rednacena: 249,90 Lur 199,90 Lur Ponudba je na vol)O v ubranih Hipermarl<«tih Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovntno ponndbo. lidetki, ratstavljeni v hladilmliu, mso vključeni v ceno. Prijave so moine tudi po pošti. Svojc podatke (ime in priimek, naslov, telefoniko Uevilko 9 ter kraj dogodka, na katerem bi Ieleli sodelovati) poStjite na naslov Htrcator, d.d. M (Strattibi marheting), Owuipk» c«tta 107,1000 ljuiiljana (i pripttom nogontt). 1 l*Mw4bava4aod 16. S. do 29 6. 2008 oiiroma do r»iprodi;* i«lof. ,^JM LNANALNA Mercatorjevo nogometno prvenstvo Informacije in prijave na www.mnogomet.si in www.mercator.si. Obiščite tudi našo poslovalnico: Kmetijska oprema Krško Cesta krških žrtev 143