50
O Vodnikovem spominku.
V Radoljci 2. svečana 1862. Zopet obhajamo rojstni god našega neumrlega Vodnika. Sveta dolžnost mi je tedaj o njegovem spominku spregovoriti. Spomin slavnih rojakov v narodu je dokaz narodne pro-bude in zavesti. Spomin se mora izraziti očitno, primerno, dostojno in koristno. V spominjevanji ležati mora novo kd-livno seme za narodne djanja, za izobraženje in poslav-ljenje naroda. Seme ne sme biti mrtvo, temuč mora imeti v sebi moč porodivno. Ako ima to sploh veljati v narodih, tedaj je posebno koristno vodilo o narodih, ki dremali so v teku vremen in nezgod, in se še le izbujajo iz težkega spanja. Kjer narodno polje razcveta se krasno in obilno, ondi ga primerno kinčajo ponosni spominki poslopij, stavb, slavolokov itd. Al kjer leži še polja toliko nerodovitnega, tam mora se najpopred obsejati s semenom narodnim. To seme je slovstvo.
S slovstvenim napredovanjem zamoremo postaviti tedaj najdostojniši in najkoristniši spomin neumrjočemu Vodniku. Moj nasvet je tedaj , da naj se darovi za njegov spominek donešeni, obrnejo za slovstvo in sicer tako, da se vsakoletne obresti od glavnice postavijo za darilo naj-izvrstnejemu slovstvenemu delu. *')
Za izpeljavo te namembe naj se ustavi odbor treh v slovstvenih rečeh zvedenih rodoljubov, ki imajo svetovati pravila in red za darila.
To je moja povrhna misel, ki si jo le za to izreči upam, ker bil sem pričetnik Vodnikovega spominka. To sem želel, in tudi v ta namen naberal darove, da bi postavil se očiten kamniten spominek ali pri rojstni hiši Vodnikovi ali na grobu njegovem ali v sredi Ljubljane. Sprememba mojih ta-danjih misel opira se na bolje prevdarjeno pravilo zgorej izrečeno.
*) Nadjamo se, da vsakdo bo rad potrdil gosp. doktorjev nasvet, ker vsako leto bi se iz obresti postavil po tem Vodniku duševen spominek, — glavnica pa ostane, da bo kadaj kakor koli vendar se mogoče z nabranimi novimi doneski postaviti kamniten ali železen spominek.                              Vred.
Treba tedaj, ker se imajo darovi drugače obrniti, kakor je bilo iz početka obljubljeno, da dragi rojaki in rodoljubi izrečejo: ali so s tem mojim predlogom zadovoljni ali ne? Naj tedaj oni, ki jim izrečena namemba ni po volji, naznanijo svojo misel kmalo vredništvu ^Novic" ali jo spregovore kje drugod očitno.
Gledalo se bode na večino glasov ali molčečih in tedaj s to mislijo zastopljenih dariteljev, ali pa ji nasprotnih. Potem se bode zamoglo zastran odbora govoriti, da ta prime delo v roke, in ob letu bodemo imeli že lep in razveseliven dušen spominek Vodnikov.
Sicer pa obljubimo vsi rojaki danes, Vodniku postaviti v naših mislih, čutkih in delih spomin s tem, da sledimo zvesto za njim, našem vodnikom, na poti narodne omike in narodnega blagostanja.
Duh njegov naj edini vlada, vodi nas!
Dr. Lovro Tomau.