Vili Šlamberger-Brkič
II. aprila 1972 smo sprc-mili na zadnjo pot našega to-variša Vilija Slambergerja -Brkiča. Štcvilni njegovi soborci, modvojm aktivisti. sodelavci iz delovnili kolektivov. prijatelji in znanci so mu lzkazali poslednjo čast in izrckli poskdnjc slovo. Življonjc ga je izoblikovalo \ skromnejsa. srčno dobrega, po-štenega in prcdaiiL-ga tovariša za našo skupno stvar, zato smo ga clmiiH in spoštovali.
Žc kot otrok štcvilne žclcz-ničarske družine je spoznal na-siljc in grobc rcprcsalije lakrat-ncga vladajočega režima. Njegov oče je bil sodclavcc nastajajoče socialistične stranke v MosUih, sc udeleževal stavkovnih gibanj in ob vladnih volitvali odpovcdal pokorščino. ker se jc raje odlo-čal za delavsko kandidati;. Zato jc tudi Vili liitrcje mišel svoje mesto mctl naprednimi moščan-skimi delavci. Komaj 17-letfii, je že postal sumljiv ln nevaren; zato jc bil, čcprav s poklicem pasarja, odpuščen iz službc. Je-seni lcta 1928 pa so ga kot ko-munističnoga propagandista in razširjevalca protivladnili Ictakov zaprli v samico. Od totf bi moral na prestajaiije kazni v zloglasno Glavnjačo.Tega pa ga je rešila njcgova mladoletnost in spret-nost zagovomika. Kazen niu je bila spremenjena na pet let od-vzema državljanskili pravic. To pa je prcdstavljalo v stari Jugo-slaviji poliično preganjanje ,,na prostosti" in zaprta vrata za vsako zaposlitev.
Sele po šestih letih je dobil prvo zaposlitev v tovarni Satur-
iius • in šc to po posredovanju delavsko-prosvetnega društva Svoboda iz Most. V Saturnusu, tej rdeči trdnjavi. sc je Vili na-. dalje vzgaja] ob lovariških ko-munistih. ki »o bili nosilci na-prediicga delavskega gibanja v iovarni in daleč zunaj nje. Leta 1941 je bil kot člaii komuni-stične parlijc med prvimi orga-nizatorji upora proti zavojeval-cem našc domovine.
Spomladi leta 1942 pa se je pridiužil oboroženemu odporu. Najprej jc bil borec. nalo vodniK in namestnik komandirja čctc v sestavu II. grupe odredov. Zatem je opravljal intendantske poslc v četi in bataljonu. Jcseni leta 1943 jc postal obveščevalec ba-taljona in zatem šcf obveščeVal-nega centra II. UB Ljube Šer-cerja, slavne XIV. divizije. Pri opravljanju te tako odgovorne in težke naloge je bil trikrat raiijen.
V NOV sta bila tudi njegova dva brata, od katerih jc najmlajši padcl, tretji brat pa je bil v voj-neni ujetništvu.         "
Po osvoboditvi je bil Vili leta 1946 na svojo željo demobilizi-ran. Z vso vncmo *,e je lotil dela povsod tam, kjcT ga je potrcbo-vala obnova domovinc, razvi-janje nove Ijudske oblasli in dc-lavsktiga upravljanja.
Zaposlil sc je v podjctju Ko-teks kot sckietar. potem je bil sckretar tovarne Union. po na-logu partijc je bil premeščen na dolo personalnega rclcrenta ži-vilske direkcije pri ministrstvu SRS. Nato jo bil dJiv-ktor clcktro podjetja v Ljubljani, končno pa . se jc vmil v tovamo Saturnus, kjcr je dočakal svoj zaslužcni pokoj.
V Saturnusu je deloval v vod-stvu p;utijskc oijianizacije. bil predscdnik dclavskega svcta in upravnega odbora. Zunaj tovar-nc pa jc bil član rajonskega sin-dikalnega sveta in komiteja zvc-zo komunistov. Poznejc je bil *udi čian občinskega odbora zvcze združenj borcev, v kate-rem pa ga je njegova bolezen že ovirala pri delu. Tovariš Vili ni poznal pravega počitka. Njegovo delo je bilo deležno priznanja in spoštovanja v vseh sredinah, kjer je sodeloval. Posebcj pa so ga odlikovali resnično človeški in tovariški odnosi do ljudi.
Za svoje delo in hrabrost je prejel več vojaških odlikovanj, leta 194 8 pa je prejel najvišje priznanje, partizansko spomc-nico 1941. Poncwen je Vii) na to priznanje, hkrati pa \e je za-vedal še večje odgovomosti do družbenopolitičnega dela.
Fani Tomičevič