KATOIalŠK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljA po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leto 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 krM za pol letolgl. 80kr,.za »/4 leto90 kr.. ako zadene na to dan praznik, izide „Danica" dao _. 20 kr. dan poprej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 13. nial. travna 1894. Ust 15. Modroversko kermilo zdrave omike. O vernosti. (Iz verskega „Kermila" (lr. J. Muršec-a.) (Dalje.) 11. Slaboverci in krivoverci iščejo raznih ovinkov, da bi svoje zmote opravičili; pa zastonj. Naši zmoteni bratje ločijo verski nauk v glavne členke, češ, le samo ti so potrebni k zveličanju, in v neglavne, ktere vsak brez skerbi zaverže. To pa je iznajdba krivovercev, s ktero bi radi opravičili pred zapeljanimi narodi one strašne razcepe, ki razčesujejo te ločine. Takega pre-derznega razločka ni poznala stara Cerkev, ktera je vselej tako umovanje terdovratno ter-jeno zoper očitni cerkveni uk, obsodila za krivo: Una fides — ena vera! 12. Vernost je zaklad v prid vesoljnemu ker-ščanstvu. Zato piše veliki papež Leon: „Kader gre za občni blagor, mora občna čujočnost občne sovražnike tako zavračati, da spridenje nekih udov ne spridi še druzih."*) Vsakteri mora zatorej vero braniti, kadar se podkaplja, škotje s podukom, učeni s pisekom, verni z molitvijo: „Psi lajajo za svoje gospode, je djal sv. Je-ronim Rufinu, in ti hočeš, da jaz ne bi govoril za Jezusa Kristusa."*) 13. V vernosti hodi modri z ljudstvom po izsekani občni cesti; vsaka stranska pot mu je *) Contra communes hostes pro salute communi una com-munis esse debet vigilantia, ne de alicujus membri vulnere etiam alia membra possint corrumpi. S. Leo. *) Canes latrant pro dominis suis. et tu non vis me latrare pro Christo. S. Hier. 8amljiva, a v obnašanji se oddaljuje od množine in napreduje po ozki poti, po kteri jih malo hodi. Gorjč pa onemu, ki si sam posebnico snuje. Z Bogom se ne da pravdati.*) Zlasti tukaj velja svet: „Ne hodi po nevarnem potu, in se ne boš spodtaknil ob kamen.u *) 14. Perva propast, ktere se je bati glede vernosti, je prekipeča lahkovernost, ktera prerada vse veruje, kar se ji pravi, posebno če se predstavlja pod krinko skrivnosti in razodete resnice, s ktero prikrivati svoje zmote niso ločinarji nikoli mudili. Človek ni nikoli pomote varen, ne v verovanji, ne v kteri drugi zadevi; lahko zajde v vraže in krivoverstva, ako ni razumen, ko kače in priprost ko golobje. Vse verjeti ni manj nevarna omama, ko ničesar verjeti, lahkovernost in nevernost ste bile enako pogubni.*) Najbolj slavni in svetni olikani možje so bili dostikrat polni smešnih vraž. Te propasti se le ognemo, ako se vestno deržimo očitnega poduka duhovnih pastirjev, kterim je sporočen verski zaklad. Ravno tako imenovani učenjaki so prav pogosto na krivem potu in v nevarnosti zarad zveličanja, ker so katekizem na stran dejali in kersčanskega nauka ne hodijo poslušati, češ, da sami vse vedo, kar pa ni res. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami, opominja apostelj.*; Krivih prerokov je bilo in jih bo. *) Deus hoc dixit, verbum illius sumrna ratio est: removeo argumenta, removeo disputotiones. sola mibi ad credendum suf-licit persona dicentis. Cassian *) In via ruinae non eas. et non offendes in lapidem. Eccles. 32. 25. *) Credulitos pariter et incredulitos perdiderunt bomines. Hesiodus. *» Nemo vos seducat inanibus verbis. Ef. 5. Druga vernosti nevarna propast je ošabna prederznost. ktera hoče nerazumljive resnice meriti s svojim umom, ne zavedajoč se, da zgubi vernost svojo ceno, kadar se samo na um opira.*) V tem, učijo cerkveni očetje, je zaslužnost ver-vernosti, da veruje, česar ne vidi.*) Na tem kamnu se svetni modrijani spotikajo. Slepi celo v vseh prirodnih prikaznih, le po poveršji jim znanih, se derzajo pa v veri vse pobijati, česar um ne umeva in si razjasniti ne more. 16. Silo smešna, piše sv. Jeronim,*) je terditev, da gre o veri pričkati se poprej, ko verovati. „Več cest pelje k spoznanju in k priznanju resnice, učil je sv. Avguštin; perva je ponižnost, druga je ponižnost, tretja je ponižnost.*) In drugej pravi: „Postal sem veren, ker verujem, kar ne vem, in zato sem zveden, ker vem, da ne vem. česar ne vem.44 *) Tako govori ta veliki umnik o ponižnosti zastran vernosti. Nikar torej ne hotimo biti modrejši — v strahu, da ne bi bili prederznejši. Kadar Bog govori, gre umu le ponižati se. Tertulijan lepo piše o vernosti, rekoč: Nobis ru nosita te non est opus post Christum, nec in-ipiisitone post Evangelium. Po pričevanji Kristusovem nam ni več potreba radovednosti, in ne preiskovanja po jasnih evangeljskih besedah. In vsak kristjan bodi zadovoljen s tem, kar mu je Bog po materi sv. Cerkvi razodel. O sv. Paci-janu pripovedujejo tole: O času preganjanja je bil s svojo materjo skupaj peljan na morišče in ko ga je trinog od členka do členka izpraševal o sveti veri, je mali deček na vse jasno odgovarjal : poslednjič vprašan, zakaj da je tako visoke reči mogel verovati, kdo mu je mogel biti v tem porok? Tedaj je deček odgovoril: „Meni je povedala moja mati, in materi Bog.44 Naj bi se pač tudi pri vsili vprašanjih in dvomih vsak skliceval na razodenje božje v tem, kar mu njegova mati sv. Cerkev verovati veleva. Naj šolarja ali dijaka kdo vpraša: Kako ti veš, da je betlehemski Jezuseek bil pravi Bog? Odgovoril mu bo jasno in z lahkoto: „Mihi mater et matri Deus: meni so to povedali moja mati in materi Bog.44 Naj se *) c tides habet meritum. ubi humana ratio praebet ex-perimentum. S. <»reg. m. * llaec est laus tidei. si quod creditor non videtur; nam •iuid magnum est. si id credatur. quod videtur? S. Aug. *> Ridicula penitus assertio. ante de fide queinquam dis-putare quam credere S. Hieron. *) Ad tapessendam et obtinentam veritatem multae viae; prima humilitas. secunda humilitas. tertia humihtas. S. Aug. *> Kidelis fartus sum. rredo quod nescio et proptera scio. quia me scio nescire quod nescio. S. Aug. prihuli brezverec in skuša katoliškega mladenčar rekši: od kod ti moreš vedeti, da je pod podobo belega kruha živi Jezus Kristus ? Lepo mu bo odgovoril: Mihi mater et matri Deus: Mati moja sv. Cerkev mi je to povedala, in materi Bog. Naj vpraša kak brezverec poštenega katoličana, kako je mogoče, da človeka po vstajenji ne bo zader-ževala nobena stena, noben zid ali skala, da bi ne mogel skozi, kakor je prišel Kristus k apo-steljnom pri zaprtih vratih? Odgovoril mu bo: Bog je povedal materi sv. Cerkvi, in mati meni; kako je to mogoče s presvitljenim telesom, to že Bog skerbi. (Dalje nasl) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Terstenika. K svečanosti, katera se godi o velikonočni procesiji slovesno kar mogoče, pripomore gotovo mnogo tudi to, da skerbi cerkev za to, da slovesnega, veličastnega vtisa ne motijo kake stare, oguljene zastave in bandera. Z ozirom na to okoliščino se mora reči, da se je veršila letos pri nas velikonočna procesija posebno veličastno. Kdo ne bi bil občudoval krasnega bandera, katero si je dala napraviti letos naša cerkev pri veljavni in pri-poročevanja vredni izdelovateljici, gospej Ani Hof-bauer-jevi v Ljubljani Kakor druga iz tg_jjomače zaloge in naprave izhajajoča dela, odlikuje se tudi to delo s tem, da je povsem jako skerbno, okusno in za terdno izgotovljeno, kar je gotovo velike važnosti z ozirom na to, da se bandera, kakor sploh cerkveni paramenti ne morejo vsako leto na novo naročevati. Gospa izdeluje take reči lastnoročno, feg pa marsikateri blago po in je tedaj tako delo rado lg^jpjj^^eršno. Vender pa postreže gospa, če ne ceneje, vsaj po ravno isti ceni kakor bi se naravnost iz tovarne naročevalo; kajti ona ne dobiva blaga iz druge ali tretje roke, ampak nepo-srednje iz tovarne. Jaz sam kupujem in naročujem že skoro 20 let ,vsg cerkvene paramente in druge potrebščine pri gospej Hofbauerjevi v svojo popolno zadovoljnost in io torai srnam priporočati vsem častitim svojim gospodom tovarišem, ki enacih reči potrebujejo, V Terstu je pričel izhajati nov katoliški list „II Popolo" v italijankem jeziku; poganjal se bo za resnico in pravico. Naročnina za Terst znaša 60 kr. na mesec; 7 gld. 20 kr. na leto. Zunaj Tersta pa 10 gld. «0 kr. za celo leto. V Celovcu je 9. aprila umeri preč. gosp. zla-tomašnik Andrej Alijančič, stoljni kanonik, odbornik družbe sv. Mohorja itd. Rojen je bil 1. 1813 v Kovorju na Kranjskem, mašnik posvečen 1. 1838. Opravljal je vestno razne škofijske službe, bil usmiljen do ubogih in sploh mnogo znan in spoštovan gospod. Bog mu daj večni mir! Zagreb. Vse Hervaško je pokonci od veselja, da so po hudih borbah dobili tako dobrega nadškofa. „Katolički List" 5. mal. travna ima na čelu med okinčanim obodom z velikimi čerkami veselo naslednje oznanilo: Njegovo Carsko i Kraljevsko Apostolsko Veličanstvo blagoizvolilo je previšnjim riesenjem od 17. ožujka 1894 Biskupa kanonički sjedinjene biskupije Senjsko-Modruške ili Kerbauske Dra. Jnrja Pcsiloviča premilo-stivo imenovati Nadbiskupom Zagrebačke Nadbiskupije.' V ponedeljek, 2. t. m., sta bila preč. gg. kanonika Konrad Šnap in Frančišk Budicki poslana od pervostoljnega kapiteljna v Senj poklonit se novoizvoljenemu nadškofu v imenu kapiteljna in vsega duhovstva cele nadškofije. Vernila sta se 5. t. m. v Zagreb. Rojen je bil premilgsp. dr. Jurij Posilovič 24. mal. travna 1834 v Ivaničgradu od ubožnih staršev rokodelskega stanti. Bivši odličnjak v vsih šolah in v bogoslovji, bil je od pok. nadškofa Havlika poslan v Pazmaneum na Dunaj ter je na ondotnem vseučilišču poslušal bogoslovne nauke, in bil posvečen 1. 1858, potem vemil se je na Dunaj v Avgu-stinum, kjer je dosegel doktorstvo. Postal je posled-njič semeniški prefekt in profesor cerkvenega prava in tolmačenja sv. pisma nove zaveze. Ko se je pričelo vseučilišče v Zagrebu, postal je med pervimi redni profesor bibliških naukov in bil je tudi pervi dekan bogoslovnega oddelka. Opravljal je zraven tega tudi druge znamenite službe v nadškofiji, bil prisednik, poročevalec duhovnega nadškofijskega stola, vrednik „Katoličkega Lista." Pri snovanji društva sv. Jeronima je bil Posilovič eden glavnih delavcev in še kot škof senjski je ostal posebno naklonjen temu društvu. L. 1876 postal je škof v Senju, ter je bil od kardinala Mihaloviča za škofa posvečen v pervostoljni cerkvi v Zagrebu. Kako je bil izversten v svoji službi, kaže zadosti to, da je postal zdaj naslednik pokojnega kardinala-nadškofa, o čegar bolezni se je skoro mesec dni mudil v Zagrebu, mu podelil sv. poslednje olje in vodil mu sprevod na pokop. Odveč bilo bi spominjati, da ga z nadškofom Sarajevskim in škofom Djakovskim veže najserčniše prijateljstvo. On je posvetil častitljivo djakovsko stoijnico. in bil pričujoč o posvečevanji sarajevske krasne stoljne cerkve. „Zagrebški List" še pristavlja, da mu je bil oče umeri zgodaj, majka pa ga je videla še ko škofa; ali sedaj je tudi ona že pokojna, In sklepa: Po vsem se vidi, da je On naš v pravem zmislu, ki mora poznati naše okoliščine, naše bolečine. naše potrebe, ki bode nedvomno celil i naše rane in bode nam to, česar potrebujemo, pak se zato močno radujemo in iz serca kličemo: Bog nam ga živi! Kako željno so pričakovali višega pastirja Her-vatje. kaže tudi pesem v ravno tem listu, ki naj tukaj nasleduje. (61. Zagreb. List str. 111.) Te Deum laudanms! 29. ožujka 1894. Vikli smo tmici, nad nama što ju Rastire črnih oblaka sjena; Svane li zora uz dražest svoju, Svane za časak krasna, rumena — Hrvatko nebo tmumo je više, 6rmljave puno, bure i kiše. Lancima kano robu kad spetu Sunce slobode sine u mraku, Tako i nama na tomu svijetu Zasja se oko kano junaku. Kad» Jjuducnost vidimo svoju. Da (*tao jednoč svladat u boju. Da nas sam zgledo hrvatsko nebo, Kako ga sunce zlati, rumeni — Hrvat je, Bože, dugo več zebo, Sunce to k nama dugo nakreni; Neka nam vjeru budi i nadu, Da se i Hrvat otme svoj jadu. Slavismo netom pobjedu Krista; Uskrsnu slavan zemnog iz groba — Tako Hrvatu nada je ista, Da ce ga sudba minuti roba; Da če ga posije tolikih muka Diči iz groba Božija ruka. Ti si mi, dane, svanuo mio Proljeca kano mladjano lice; Narav se smješka, lahor ju tio S pjesmicom budi proljetne ptice — Sada bi moro genij tvoj, rode, Početi sjeme sijat slobode. Poslije molba godina tri ju Uzdahe Bog je uslišo naše; Ako nas jošte dušmani biju. Božje se neka pravice straše — Slava nebesam — njima i hvala, Što su nam oca po srcu dala: Razumom umna dade ga nebo Svakom Hrvatu uzor u svemu; Boljeg pastira ko bi još trebo. Hrvatsko kad je srce u njemu, Narod svoj što če ljubiti znati Kano i drugi svjesni Hrvati. Bogo sla v J. Iz Samobora. (Nova maša.) Velikonočni ponedeljek veršila se je lepa, spodbudljiva in zlasti za samostan samoborski redka slovesnost. Veleč. o. Lambert Oolovsky, ki je radi mladoletnosti še le pred prazniki bil posvečen, obhajal je ta dan pervič nekervavo daritev — novo mašo. Ljudje tukaj ne pomnijo nove maše v samostanski cerkvi. Zato se je pa tudi zbralo toliko pobožnih vernikov s svojimi duhov, pastirji, ne samo od bližnjih duhovnij Her-vatske, ampak tudi od bližnje nam sosednje Kranjske, da je cerkev, dasiravno prostorna, bila tako prenapolnjena, da jih je moralo polovica ostati zvunaj. Samoborčani storili so vse, da se je svečanost veršila tem dostojnije. Propoviednik profesor vero-nauka in konzistor. svetovalec gosp. Dragotin Matica je v svojem navdušenem govoru kaj lepo razlagal vpljiv in zasluge redovništva in duhovščine sploh za kat. Cerkev in za vse človeštvo, kako je mašnik največji prijatelj vernikom v dušnem in telesnem oziru, počemši od rojstva celo do smerti. Med drugim priporočal je novomašniku v „memento" dobrotnike, slavno-vladajočega sv. očeta Leona XIII, presvitlega vladarja, mil. škofa ljubljanskega, ki so ga posvetili in redovnega predstojnika preč. o. provincijala Placida. in pri obedu je s priznanjem povdaijal, kako sedanji preč. o. provincijal (čigar gorečnost znajo ceniti i v Rimu) obračajo skerb zlasti na bervatske samostane, ki imajo jako važen in obširen delokrog, za kar jim je hvaležno duhovništvo in dober narod hervatski. Bog daj č. o. novomašniku krepko zdravje, da bi vse svoje moči posvetil v čast Božjo in na korist provincije. Iz Jufcoslavenije, 4. mal. travna 1894. (Lav-retanska šeststoletnica in Slovenci. Zagrebški nadškof ) Hvala Bogu! došlo je „jubilejno" sveto leto šeststoletnice čudežnega prenesenja presv. Marijine nazareške hišice z Galileje v Loreto. Tudi verno-pobožni Slovenci so pripomogli, da se je staroslavna bazilika, cerkva največjega svetišča visokosvete deviške Božje Matere v Loreti okolo in nad presv. Marijino hišico vzvišeno lepo in veličastno prenovila in okinčala. Mnogi rimo-katoliški Slovenci in Slovenke so udje vseobče družbe, bratovščine, Marijine nazareške. sedaj loretanske hišice in angeljskega češčenja Marije Device. In ti so skozi več let pripomogli vsak z jednim malim prostovoljnim milodarom. da bode svetišče Božje in Marije Device v dostojni lepoti in častitosti o šeststoletnici. So pa rimo-katoliški kristjani vseh narodov, jezikov in iz vseh delov zemskega kroga, po oni bratovščini pripomogli k čudovito vzvišeni in krasni prenovi loretanskega Marijinega največjega svetišča. Hvala Bogu! Obilno število imčn slovenskih katolikov zapisanih je v družbeni knjigi v Loreti pri presv. Marijini hišici. Lepa in dobra prilika bo, o tem slavnem in milostnem „jubileju," tudi osebno romati in obiskati to največje Marijino svetišče — zemeljsko hišico Božje Matere Marije Device in njenega Božjega Sina Jezusa Kristusa. Tudi mnogi verni Slovenci in Slovenke imeli bodo priložnost vdeležiti se sv. leta v Loreti, obiskati Marijino hišico, moliti Boga in častiti ondi Marijo Devico in zadobiti mnoge milosti, pomoči in blagodare. Pot v Loreto (osobito od Tersta preko morja v 10—12. urah se prevozi čez morje v Ankono, od tam je pa še o ur hoda v Loreto) ni dolga in se opravi z malimi troški. Prav bilo bi, da bi se o tem slavnem Marjanskem „jubileju" napravilo pravo, po vse slovensko verno in pobožno romanje v Loreto, tako, da bi tudi Slovenci imeli tam slovesno službo Božjo, slovenske cerkvene govore, sv. petje in molitve, opredeljene vsaj za tri dni. Ako se bo pa zadobila znižana cena vožnje po železnici, more se iti v Loreto po suhem skozi Padovo in obiskati svetišče in grob velikega čudodelnika sv. Antona Padovanskega. Svetovati bilo bi tndi. ako bi kteri slovenski Marijini častivci hoteli nekoliko peš romati, n. pr. od Ljubljane do Tersta, od tam prevoz na parobrodu v Ankono, potem pa še 5 ur hoda v procesiji. Za hrano kaj seboj vzeti od doma; tako bi to romanje bilo pravo hodočastje, božja pot, in najceneje. In. ker sv. Oče Leon XIII s posebnim pismom naznanjajo Marjanski „jubilej" v Loreti in ondotno Marijino svetišče tako vzvišeno in iskreno slavijo in častijo, spodobi se. da bi tudi verni Slovenci se obilno in dostojno oglasili, obiskali presv. Marijino hišo in osobito v njej molili, slavili in hvalili učlo-večeno Besedo Božjo, in počastili deviško Mater Božjo. Marijo, v zimi tega in spomladi prihodnjega leta. Hvala Bogu! Jugoslavenska rimo katoliška zagrebška nadbiskupija dobila bode domačega slavensko- hervaškega sina za višjega pastirja te obširne cerkvene pokrajine. Razbilo se je liberalno malomarno prizadevanje, napori, pritiskanje, razbilo se ob skalo-Petrovo-rimske sv. Stolice, onih, ki so hoteli tej nad-biskopiji vriniti pastirja po volji svoji... Mnogi verno-pobožni so natihoma molili in prosili Boga, presv. Serce Jezusovo, priporočali Mariji Devici, angelju varhu zagrebške cerkve in biskopije. vsem Svetnikom, kterih svetinje so v cerkvah in kapelah te vladikovine, da bi milost in previdnost božja naklonila in podelila pravega verno apostolskega moža za nadpastirja. In takega dobila bo slavna nadbiskopija. Cari&rad, 7. aprila 1894. (Zahvala in misijonsko poročilo.) Brez pomude Vam naznanjam živo zahvalo za znesek 160 frankov, ki ste jih dobrotno poslali (po g. bankirju Majerji) za našo malo napravo ki se trudi za spreobernjenje naših ločenih bratov. Miloščina Vaših dobrih vernikov (zbirk. „Zgod Dan.M), poslana mi, nam je došla toliko dragocenejša, ker naša naprava tukaj je v velikih stiskah, kar je naraven nasledek pičlih naših pomočkov in premnozih potrebščin naših. Dolžnost me torej veže moliti za dušni in telesni blagor vsih, ki so zložili pomoček v zlajšanje butare, ki nas teži, in prositi Boga, da naj milostno izliva nanje vso obilnost svojega najbolj drazega blagoslova. Ravno te dni sem sprejčl v našo misijonsko hišo dobrega mladenča z Malgare (Male gore?), ki namerja posvetiti se spreobračanju razkolnikov in duhovskemu stanu. — Drugi mladeneč iz razkolstva se uči katekizma in pripravlja se odpovedati Foci-jevim zmotam. — V kratkem pa bomo imeli veselje, zopet v mašnika posvetiti mladenča, ki se je bil vernil iz razkolništva v zgodnji mladosti in je bival potem vedno v tej naši hiši. Nadjamo se, čast. gospod, da z milostjo Božjo in s podpiranjem od strani vernikov, bode to naše delo za spreobračanje razkolnih gerkov od dne do dne se razširjalo in obilnih zveličavnih sadov rodilo v večjo čast Boga, ki se je včlovečil za odrešenje človeškega rodu Ponavljaje... bivam... Polikarp Anastasiadis. arhimandrit greko-katoliški. Darovanje vencev pri pogrebih. Kljubu vedno veči revščini v mnogih krogih kerščanskega ljudstva kaže se celo pri pogrebih in na pokopališčih potrata, ktera mora zoperna biti vsakemu pametnemu, resno mislečemu človeku. Zoper pošten cerkven pogreb na čast merliču ne more nihče oporekati. Kar se pa dandanes, posebno glede vencev pri pogrebih večkrat zgodi, je že skoro neverjetno. V prejšnih časih bili so cvetlični darovi v navadi le pri otroških pogrebih, ali vsaj pri pogrebih deviških oseb; in še tov majhnem številu; to imelo je še kak pomen. Da se pa nahajajo brezštevilni lavorovi venci in cvetlični darovi pri zakonskih, pri starcih in starkah, celo pri takih, ki so dajali v življenju slabe izglede, ali pri takih, ki so dajali očitno pohujšanje, da, še pri samomorilcih, kakor da bi bili taki zanikarneži največji junaki in dobrotniki človeštva — to je vendar preveč in nima nobenega pomena. To so nekoristni, veliki in večkrat nadležni stroški: posebno za merličeve sorodnike. Na pervi pogled je sicer zanje blagodejno, ako vidijo, kako ljudje častč njih merliča; vendar morajo nato tudi „vračevati," ako pokosi kacega izmed take družine, ki je prej smert merliča počastila z vencem, mora ji poverniti; tako se stvar nadaljuje, kakor pri kervnem maščevanju; ni ga konca. K temu še lepo ni, ako je rakev pokrita s 10, 20, 30 venci; to je žaljivo za estetičen čut.*) Poleg tega je darovanje cvetlic in vencev pri smerti prav :za prav nezmisel. Cvetlični venci so namreč podoba veselja, ne pa žalosti; rabiti jih pri pogrebih odraslih ljudi kaže kljubu nove „mode- spriden okus, in to tembolj, ako se zanje prosi, kar se dandanes večkrat pripeti. Pri slovesnih pogrebih vozijo vence celo na posebnih vozovih ter jih na grobu obešajo na palice, da jih potem veter razterga in raznese; kajti v grob ne morejo vseh stlačiti. Molčim pa o tej priliki o suhih vencih. Vsak misleči človek je menda že precej časa moral opazovati, kaka zloraba da se v tej zadevi razšiija ter z vsakim letom narašča takorekoč neka cvetlična strast, ki prinaša sicer vertnarjem dobiček, pa nikomur drugemu ne, najmanj pa merliču. Želeti bi bila v tej zadevi po pravici pametna omejitev v •cerkvenem duhu. Po cerkvenem mnenju dobč cvetlični venec le otroci, ki so umerli v kerstni nedolžnosti; tudi pri mladih samskih osebah dobrega glasu smč se položiti venec na rakev; pri druzih odraslih osebah bi pa bilo bolje, odpovedati se tej stvari gledč resnobnosti, ktero naj zbudi smert pametnemu človeku. Venec, kot podoba življenja po smerti, imel bi še kaki pomen; zraven še blagoslovljene svetilke in molitev po fctarokerščanski navadi — to se prilega kerščanskemu in cerkvenemu duhu. Včasih že beremo v nekterih mertvaških listih pametno opombo: Venci se hvaležno odklanjajo, venci se ne sprejemajo. Na Dunaju mislijo v prihodnjosti mesto vencev „vi-zitnice- v hiše merličev pošiljati in zanje kaj podariti, kar naj se za reveže porabi. Bog daj, da se ta zdrava misel vresniči! Čas bi že bil konec napraviti tej cvetlični strasti. Po vsaki ceni bo z molitvijo združeni dar merliče bolj -častil, in pa jim več pomagal, kakor največji in najdražji cvetlični venec, kterega položč na mert-vaško rakev, ali na grob. Naj bi se vse kerščanske •družine potrudile, to že razširjeno zlorabo odpraviti. Te zdrave nauke je prinesel listič sv. Jožefa: „Sendbote des heil. Joseph," ki je vsega priporoče-vanja vreden. (Monatsschrift, vrednik: Dr Joseph Deckert, Pfarrer in Weinhaus bei Wien. Cena 95 kr. na leto.) K temu bi utegnili le še to pristaviti, kar vsak previden vernik mora poterditi: da noben venec duše pokojnega tudi za eno samo minuto poprej ne bo iz vic rešil. Sveta hišica v Loreti. (Prosto poslovenjena.^ Naj serce groza te prešine. In sveti strah obhja te? Oj sveti kraj, svetč zidine Dvigujejo krog tebe se! Svetišče samem Bogu ljubo. O sveti prag! kak hrepenim. Spolniti zvesto tu obljubo, Od šumnega sveta bežim. Zidovi srečni! — sim vložila Vas kdaj je truma angeljska, V sredini vaši zasvetila, Mariji milo luč sveta. Tu angelj Gabriel pozdravlja Marijo. — Ona mu potem: „Zgodi naj se" — lepo izjavlja — „Gospodova glej! dekla sein.u On, ki sedi tam na desnici Očeta, kralj moči, časti, Je bil kot človek — v tej stanici In živel skrit, v ponižnosti. — Nad vse si hišica! mi dična; Palača kraljev ktera kdaj. Katera cerkev ti je slična? Vse zmaga tvoj sloves, sijaj! Vas, svete stene! poljubujem, Jaz grešnik, solznih tu oččs, Rokč pa k Tebi povzdigujem, Kraljica zemlje in nebčs! O glej Devica name milo. Čuj Mati glas otroških ust: Kar serce — slušaj — bo prosilo; Pridobi grehov mi odpust! O nada grešnikov vesela. Rešnika Mati! tudi nas Pod križem si za svoje vzela, Zato povzdigam k Tebi glas. Ozdravila si temu ude, Rešila onega z morja; Otčla tega ječe hude. Zahval obilno tu se zna. Bolezen moja bolj je resna, Čolnič serca, ah! bolj razdjan, Veriga grehov trč me tesna. Oj reši me okovov, ran! Vesel Ti slavo bodem speval, Da vslišala si mi prošnjo Hvaležen čast Ti razodeval. Dokler mi serce bo živo. lladoslav. *) Za merličem Košutom so menda vlekli 20 vozov vencev! Kolika potrata, ako bi bili tudi iz same ..ajdovice!" Razgled po svetu. Bruselj. Princesinja Klementina, hči beljgiškega kralja, bode pristopila v gospejski red Jezusovega presv. Serca. To željo je imela že od otročjih 16t, toda kraljevi oče je privoljenje določno odrekoval. Blaga princesinja pa je določno odklanjala več snubitev, med drugimi zlasti tudi ponudbo italijanskega kronprinca. Materino dovoljenje za samostan je že delj časa imela, zdaj pa se je tudi kralj udal, ter je blaga kraljčva hči marsikterim mladim devicam dala lepi in ginljivi izgled: „Iščite najpoprej Božjega kraljestva." Ogtrsko. (Košutovanje, vertoglava narodnost, čudna svoboda.) Kterim je narodnost perva briga, vera pa komaj druga ali pa nobena ne, tisti naj študirajo in prevdarjajo traparije. ktere je počenjala na Ogerskem — ne previdni Ogri, ampak po večem kalvinska in framasonska stranka Umeri je v Torinu na Italijanskem Ljudovik Košut, ki je veliko rogovilil zoper cesarja in katoliško Cerkev na Ogerskem, in zdaj po njegovi smerti so prenapetneži na vse kriplje tiščali na to, da bi vsa dežela — tudi katoličani s svojo Cerkvijo — žalovali za tem nesrečnim kalvi-narjem in rovarjem! Hotli so, da bi po vsih hišah, poslopjih, cerkvah, koder so sprevajali iz Laškega prepeljanega merliča Košuta, njemu se zvonilo in celo še služba božja opravljala. Ne vem, če so Turki ali drugi gerčasti divjaki kdaj zahtevali kaj tacega? Prčd — pred, dokler je še živel, naj bi bili zanj molili, da bi se bil spreobernil; zdaj je zastonj. Grozno so počenjale fanatiške druhali, koder se njih volja ni spolnila; škofom, župnikom in drugim duhovnom in poštenim katoličanom so okna razbijali, gerdo zabavljali in kdo vč, kaj še vse? In to so ljudje, ki so se šolali, kteri — češ da — deržč kaj do svobode, prostosti... Lepa svoboda? Od libera-luhov naj svobode v prid bližnjega nihče ne pričakuje, kakor tudi pravice ne. Trinog Neron si je svoje dni pripisoval svobodo ali pravico kristjane, ki niso hotli njegovih malikov častiti, s smolo obliti, in jih razstaviti po njegovem vertu ter junaške mučence zažgati, da so trinogu o večeru svetili, ko se je sprehajal po zagradniku. Ali niso trinogu podobni divjaki, ki terpinčijo katoličane, ker jim njih vest ne dopusti častiti njihovega malika, krivoverca Košuta, ki je rogovilil v življenji zoper tron in zoper oltar. Šolski pobi v Kečkemetu so si prilastovali svobodo in pravico, ondotnemu katoliškemu župniku vse okna pobiti, pa strčho nad župništvom raztergati in na tla metati, ker ni smčl dopustiti v katoliški cerkvi kalvinskemu Košutu in frajmavrarju zvoniti. Lepa svoboda. Toda nezrelim razsajavcem se je manj čuditi, kakor pa odraščenim preklarjem, ki hočejo vso deželo v čemo obleči zarad smerti zagrizenega prekucuha, ki je hotel svojemu vladarju krono z glave stergati, katoliško Cerkev pa zatreti, ako bi bilo mogoče, dasiravno je njegova lastna žena bila katoličanka, katoliško tudi sorodništvo. Bil je za Ogersko Košut to, kar sta bila za Italijo Macini in Garibaldi, pravi „Recreazione;" s tem je dosti povedano. Bil pa je Košut še nekaj druzega, kakor pišejo slovaške „Narodne Noviny," in kar ne Košuti in ne prešlavljavcem njegovim časti ne dela Bil je sin slovaške matere in izhajal je od slovaškega očeta, rodil se je v sercu Slovakije, v vasi Košuta pri tur-danskem sv. Martinu, in njegova sorodovina je bila slovaškega mišljenja. Vender Slovaki v Lajoš-Košutu ne vidijo svojega prijatelja, temveč aposteljna tri-noštva enega naroda nad drugim, kar slavni zgodovinar, guverner v Indiji in bistroumni pravoznanec Babington Macaulay imenuje naj huje med vsimi trinoštvi. Smč se opomniti, da Kossuth ali prav pisano: Košut je čisto slovanska beseda in, kolikor vemof nima v magjarskem jeziku nikakoršne korenine \ „s" ali „ss" se bere za „š" v magjarskem, kakor tudi v starohervaškem pravopisu, tedaj je Kosuth le slovanski, beri po slovaški ali po magjarski. Nesrečni Košut se je bil v naročje vergei novo madžarskemu liberalizmu, ki enako sovraži habsburško dinastijo, kakor tudi katoliško Cerkev. Katoliška Cerkev je deržavi podpora, zato, kakor rVaterland" piše, je Košutova politika težila na tor da opleni habsburško vladno hišo v pervo njene podpore, ki je katoličanstvo, da poropa cerkveno premoženje, seže v bistvene njene pravice s tako imenovanim civivilnim zakonom itd., potem, on menir se doseže zaupljivo tudi drugo, namreč magjarska-samostojnost. In takemu Košutu iščejo „košutarji" zdaj izsiliti, kdo vč, kako češčenje po vsi deželi f Nič ni dvomiti, da za tako pošastno prederznost se namaka tudi pekoča šiba za nesrečno deželo sv. Štefana kralja, naj je že bil Košut pravi framasonr ali samo po načelih. Kar pa Košuta in košutovstvo do kože razodeva,, je to. da je bil ta človek framason. To je svetu naznanil veliki mojster framasonov Lemmi v Rimu, ki je o Košuto vi smerti nekemu senatorju v Torinu berzojavil, da naj prevzame vodstvo vsega framason-skega prestavljanja, ki se bode veršilo v Torinu na čast merliču Košutu; kajti Lemmi ga imenuje „slavnega brata framasonstva." Z drugimi predstojniki framasonskih lož, pravi, naj senator skerbi, da bode „počeščenje vredno tolikega moža, čegar načela so-bila ravno tista, kakor naša (framasonska), in za ktera se je vedno z nami vred boril." Lemmi naznanja poslednjič svojo serčno udanost „Košutovi rodbini in (framasonom) bratom," ki so imeli v Torin priti. rEcce, quem colebatrs!" se smč magyaronom slaviteljem Košutovim klicati, ker s „košutovanjem" so si slabo čast dobili pred svetom. K sreči ni to-večina ogerskega naroda, ne sinovi „Marijanskega kraljestva," ne častivci sv. Štefana kralja! Japonija. V Azaki je bil 30. listopada posvečen novi škof B a s s e 1 o n. Nadškof iz mesta Tokio je bil posvečevatelj, asiscirala sta pa škofa Cousin ifc Nangasaki in Berlioz iz Hlakodate. Veliko množica poganov in kristjanov je bila privabila ta imenitna slovesnost. Pošastno bogokletstvo od judov v Krakovem na Poljskem. Nedavno so judje obhajali svoj Amanov praznik. Eden sovražnikov kerščanstva si je prav satansko mislil, kako bode kristjane napravil za norce; obleče se za mašnika, vzame roket in štolo, obesi žepič okrog vratu, privzame si služabnika z lučjo in zvončkom, ter pri belem dnevu gre za njim po najbolj obljudenih cestah mesta s 60.000 prebivavci. Vse ljudstvo poklekuje, glavna straža in vojni me-megredoč oddelik opravi predpisani pozdrav. Vsak si lahko misli, kako se je temu novemu judežr iškarjotu satanskega veselja serce moralo topiti, da je ljudstvo in celo vojaštvo tako neslišano sleparil in najsvetejšo Skrivnošt tako ostudno zasramoval! Med srečajočimi so bili tudi policisti, ki so enako zapeljani svoje počeščevanje skazovali; eden izmed njih pa je spoznal judovskega potepuha in ko bi trenil, ga je zgrabil in hotel ž njim v zapor. Toda poštenjak bi bil skoraj z življenjem plačal svojo serčnost. ker ni prevdaril, da vrana vrani oči ne izkljuje kajti glumeži in tovarši so gotovo oprezo-vali, da bi se mu kaj ne dogodilo. Tako je res bilo. K sreči so prihiteli drugi policisti in memogredoči, ki so ga otčli izmed judovskih hiš. V rovanji, se v6, je pobegnil bogoskrunež, da nihče ne vč, kam. Da ga bodo j udje na vso moč skrivali, ni dvomiti. V svojih najsvetejših Čutilih tako silovito žaljeni kristjani se niso dali več krotiti in so dva judovska mestna oddelka strašno zdelali in razdjali. „Reichspost" pristavlja, da o vsem tem vse judovsko časništvo potuhnjeno molči. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstys» Nameni za mesec april (mali traven.) a) Glavni namen: Kast v spoznanju in ljubezni do Jezusa Kristusa. b) Posebni nameni: 15. Varstvo »T. Jožefa. Avstrijski cesar. Vravnava delavskega vprašanja po Kristusovih načelih. Katoliške družbe za ■delavce in pomočnike. 16. S. Drogon. Resno čislanje in izpeljavanje razsvitljenih okrožnic sv. Očeta. Berolin in Hamburg. Vdove in sirote. 17. S. Rudolf. Severna Češka. Zadeve mnogih novoporo-denih. Dobitev katol. kupčijskih hiš za bodoče kupce. Tovarniški delavci. 18. S. Apoloni j. Duševna in telesna poklicna zmožnost. Pravočasno odvernjenje nespametnih in škodljivih podjetij. Prihodnje skerbi mnogih ljudi. 19. S. Vornor. Virtemberška in Badenska. Obvarovanje ljudstva pred rudečkarsko zagrizenostjo. Pomladanske setve. 20. S. Teotln. Večkratna misel na božjo vsegapričujočnost. Več podjetij v čast presv. Zakramentu. 21. S. Anzelm. Povrat rednih razmer v Braziliji. Odvernjenje strupa novopoganskih časnikov. Vredniki. 22. St. Šotor ln Kaj. Terpljenje sv. kat. Cerkve na Ruskem. Obujenje iz dozdevnega dušnega miru. Ohranitev misijonskih sadov. Zelo zadolženi. (Konec nasl.i H. Bratovske zadeve N. lj. Gtosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na miloštljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca «gv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše de-iele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Poštenjak v neki veliki zadregi se prav živo priporoča vsem udom naše bratovščine, da bi na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Antona Pad. dosegel posebno pomoč Božjo, ter bil rešen iz zadrege. V ta namen opravlja sedemdnevnico in hoče po uslišanji nekaj posebno dobrega storiti v dobre lamene in zahvalo očitno naznaniti. — Na umu bolan mladeneč. Zahvala V zelo nevarni bolezni mojega brata preč. g. Fr. K. d. v 1. iskali smo s farani pervo pomoči pri Bogu po prebl. Devici Mariji, njenemu dev. ženinu sv. Jožefu in sv. Antonu. Opravili smo za njegovo ozdravljenje več devetdnevnic. Naše prošnje so bile uslišane. Gospod nam je ohranil njegovo dragoceno življenje, in terdno upamo, da bode zopet popolnoma ozdravel- Ko s tem objavim svojo očitno zahvalo v „Danici" priporočam preč. g. d. s farani vred prošnjam vsih čast. udov bratovščine N. lj. G. presv. Serca. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Gg. bogoslovci, ki so iz 3. leta izvoljeni za posvečenje tekočega leta: Bleiweis Frančišek, iz Naklega; Čadež Anton, s Trate; Dolinar Jane.., iz Dobrove: Finžgar Frančišek, iz Breznice; Juvanec Jožef, iz Št. Vida pri Cirknici; Oblak Anton, iz Horjula. Novomašniki-četertoletniki so naslednji gg : Frančišek Bernik, iz Št. Vida pri Ljubljani; Feliks Knižek, iz Ljubljane; Andrej Krajec, iz Loškega Potoka; Janez Medved, iz Št. Vida pri Zatičini; Anton Mezeg, s Trate; Janez Pristov, iz Breznice; Janez Štrukelj, iz Št. Vida pri Ljubljani; Frančišek Traven, iz Smlednika ; Jožef Vole, iz Kranjske Gore, in Jožef Vrankar, iz Špitališča. Priporočilo. P. Angelikova „Missa pro de-funetis- je pošla, je torej pri Blaznikovih v drugič natisnjena, in dobiva se po 30 kr. pri č. P. Angelikn, ali pa pri Blaznikovih. Bodi gorko priporočena. Poterdilo. Podpisani s tem poterjuje, da je znesek 50 (petdeset) gld., katere je p. n. gospod prelat Andrej Čebašek za zidanje nove farne cerkve v Žireh daroval, resnično prejel in naznanja za ta velikodušni dar najiskrenejšo zahvalo. V Žirčh, 3. aprila 1894. Jožef Vidmar, župnik. Terst. Prečast. gosp. kan. Peter Sinčic je postal dekan teržaške okolice in oskerbnik stoljne in župne cerkve sv. Justa. Tonzuro in manjši redove so sprejeli v Gorici naslednji teržaški gg. bogoslovci: Antonac Angelj; Fiamin Dominik; Geržinic Nikolaj; Vaselli Viktor; Walker Emil; Dolenec Vincencij; Luch Jan. Marija-Zvezda. Novi opat preč. o. Dominik, iz Grundsheima na Virtemberškem, bode IG. aprila posvečen; ta dan je varstvo sv. Jožefa in pa 9. obletnica od njegove nove maše. — List „Leo- tudi piše. da so sv. Oče blagovoljno sprejeli Album foto grafij, ktere je priravnal trapiški brat Frtdolin Teller v Marija-Zvezdi, ki obsega trapiški samostan in okolico bosansko, podobe o življenji in djanji tra-pistov in njihovih sirotinskih dečkov. Razodeli so namestnik Kristusov veselje zarad blaženega vspeha redovnikov Trapistov, jih svoje zadovoljnosti zagotovili, ter so vsej napravi in njenim udom in dobrotnikom podelili sv. blagoslov. Za ciborij k Mariji D. na Breiji: Močno razveselil nas je lepi dar, 1 dolar, iz Amerike od g. tergovca s temle pripisom v „amerikanski slovenščini:" „Častiti gospodje! Bral sim v Danice, de nabirate za Ciborium k Marie pomagaj; sprejmite tudi od mene en majhen dar, en Dollar. kir bi tudi rad se prikupil sv. Marie-pomagaj ne Brezji — vaš vdani Math. Kotschevar." (Prav lepa hvala in prijazen pozdrav čez široko morje!»— Iz Idrije: Neimen. razne zlatnine in srebra, cena kacih 15 gld z namenom: Bog naj se na prošnjo prečiste Marije Device usmili vseh darova-teljev in jim dodeli vse. kar potrebujejo za se, za svoje družine v dušni in telesni blagor; posebno priporoča neki oče svojo hčer v neki potrebi, jaz pa svojega sina. — Urša Ferjan 1 vel. tolar. — J.. a K. težak srebern pas v zahvalo za izprošeno ozdravljenje. Nekaj čertic o pokojnem profesorji Vonbanku. Jan. lur^Vonbank je bil rojen 1. 1824 v Braksnu na Predarlskem. Študiral je x Padovi in tam se je so-znanil z znaninTP. Frapcem Pfannerjem in ijčiJL_se italijanščine. Č^atKjfi^s^ad^a^ j» in bil sgm spreten pesnik. Tudi v stavbarstvu ie bil izurjen in pisaal o Kuftji v Zadru itd. Bil je namreč gimnazijski profesor v Inomostu, potem v Zadru. od koder je prišel v Ljubljano, kjer je bil od 1859—1861. Lotil se je dalje pisanja, vredoval „Deutsches Volksblatt". govoril po katoliških shodih, bil zopet domači odgo-jitelj princev Isenburg-BissteinskihT na ^Nemškem, od k^dgr se je 15oral umakniti vsledvbi^markov^va, ter bil do T 1889 kot^drifiovni pastir na Tirolskem. £fit živ, nepokgjen značaj je zmeraj dalje silil in se podal F~oo.^TrapisTom v Mariannhill v južno Afriko; vernil pa se čezTnekaj časa v ^Evropo, in o tlitem času se je zopet v Ljubljani mudil nekaj dni, imel tudi v Eeduti govor o afrikanskih zadevah pred odličnim . i>oslušavstvom. (Konec nasl ) " Maribor. Letošnji novomašniki četrtoletniki bodo naslednji gg.: Jan. Čemažar. iz Selc, loške dekanije; Jož. Janžekovič, iz Polenšaka; Fort Končan, iz Žalca; Fr. Kavčič, iz Veržeja; Mart. Pirovšek, od sv. Martina na Paki; Kar. Treskar. s Polja; Al. Rožman, Ljuto-merčan; Mih. Sket, od Sv. Križa pri Slatini ; A. Si-janec, od Sv. Križa na Murskem p.; L. Slambergar, iz Hajdiva; E. Terstenjak, od sv. Barbare. Tretjeletniki, gg.: Jož. Cede, iz Griž; Rud. Ja-nežič, od sv. Nikolaja pri Ljut.; Ant. Novak, iz Šoštanja; Jak. Palir, iz Zibike. Ljubljana. Notranja in vnanja meščanska dekliška šola v Ljubljani pri čast. gospčh Uršulinaricah je dovoljena od vis. c. kr. ministerstva. Umeri je č. g. Luka Jeriša, župnik v Gomilskem, rojen v Smledniku 1. 1831». Bog mu daj večni mir. Za pirhe. Pomladni glasi, posvečeni slovenski madini. Vredil J. Štrukel 1894. Prijazn^tggk „Katol. tiskarne". Teh prijetnih zvezkov je fSi ravnokar prišel na svitlo, ki bode razveseljeval in likal mlada serca. Precej v začetki ima mično popisavo življenja barona Valvasorja. Drugi spisi so: Bela kača. Hudi dnevi. Materina pesem. Pastir. Najlepši dan. Pomni. Materina luč. Poslanka. Pri bužah. Od hiše. Cena 25 krajcarjev. — V Kat. bukv. ali pri g. bogosloven J. Štrukeljnu. — Vzemi ; in čitaj. Vesela novica se razširja, da naš rojak preč. g. Jak. Trobec postane škof v Št. Klavdiju, v severni Ameriki. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. župnik Val. Bernik lep znesek starega denarja in Se 2 kroni. — BI. gospa B. Abačičeva 7. gl.. da bi se molilo za pokojnega sina in za blagoslov Božji pri opravilih. — Č. g. benef. Jak. Strupi 5 gl. — Č. g. kapi. Karol Lenasi 1 gl. — Prečast. g. J. S. o. gl. — Dobrotnica M. K. 10 gl., da bi dijaki zanjo molili. — t. g. župnik Mat. Tavčar iz St. Oselice 2 gl. — Neim. 2 gl. za mladenča slabega uma. — Č. g. kapi. Fr. Birk o gl. — t g. župnik Ant. Hočevar 2 gl. — Neimen. 1 gl. — Preč g. zlatomašnik Frid. Hudovernik nekaj obleke. — Č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gl. HO kr. — Nabirke blag. g. učitelja Andreja Cvara «za pridne dijake» 3 gl. 70 kr. — Gospa N. Jasenic. (Število pregledali zaznamjali. sicer je že med darovi. Vr.) — G. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. — Čast. gosp župnik Jan. Karlin 5 gld. Za *c- Detinstvo: Č. g. Janez Hladnik, vikar v Cernem Verhur 5 gi. _ g. Ignacij Podobnik, župnik v Preserji, 3 gl. 93 kr. — G. g. kat R. Marčun 5 gl. — lz Ihana č. g župnik Ant. Lenasi 7 gl. 57 kr. — Neimen. 1 gl. — lz Smlednika po č. g. župnik» 10 gld. — Fr. Lovšin 24 kr. Za pogorelce v Zajčjem verhu, jare Stopiške: Prečast. g. dr. Jož. Dolenec 6 gl. — Neimenovane dobrotnice 5 kron. — G. Martin Trilar 2 kroni; — Gašpar Pokoren 1 krono; — Neimen 2 gl. — G. g. Serafin 4 krone. — Č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gl. — Gsdi. Ivana Bosja, 5 gld. — G. g. kapi. Fr. Birk 5 gl. — «G.» 3 gl. — Neimen. 3 gl — Č. g. župnik Mart. Narobe 2 gl. Za varhe božjega gnia: Po pr. g. dek. dr. J. Sterbencu: Leskovec 3 gl. 30 kr.; S. Križ 3 gld. 80 kr.! Cerklje 1 gl. 80 kr.; Studenec 1 gl.; Št. Jernej 4 gl. — Z Brezovca po «. g. župnika Ant. Hočevarji 12 gl. — Od Sv. Trojice zbirka 3 gl. 70 kr. po č. g. župniku Jož. Gerčarji. — Žabnica po č. g. duhovnem pastirji J. Demovšku 4 gl. — Smlednik po č. g. župniku Jan Karlinu 4 gl. 37 kr. Za misijone: Neim. 1 gl. Za upraov ubožnib cerkev: Iz Vipave 25 gl. — Iz Zagorja na Notranjskem 22 gl. — lz Lesec 22 gl. 28 kr. — Iz Moravč 51 gl. 70 kr. — Iz Vodice 26 gl. — Z Dražgoš 25 gl. — Iz Go-ričan 27 gl. — Iz Ternja 8 gl. — lz Mozeljna 21 gl. - Iz Suhorja pri Metliki 10 gl. 47 kr. - Iz Starega Loga pri Kočevji 50 gl. — Iz Št. Janža 8 gld. 12 kr. — S Preloke 3 gl. 80 kr. — S Koroške Bele 22 gl. — Iz Št. Vida nad Ljubljano 35 gl. — Od Sv. Katarine 20 gl. - Z Vač 17 gld. 35 kr. -- Marijana 30 kr. — Neimenovana 30 gl. — lz Studenega 25 gl. — Z Ježice 36 gl. — Iz Nevelj 25 gl. — lz Dol 24 gl. — Iz Podlipe 10 gl. — Iz Žaline 10 gl. — Po čč. gg. Uršulinarcah v Ljubljani 91 gl. 24 kr. Za cerkev sv. Jožefa r 1'rjtdoru v Bosni: Dobrotnica M. K. 30 gl., da bi za njo molili. «G.» 1 gl. Za oltar sv. Jo.efa v Prjedoru: Neimenovan 5 gl.. da bi molilili za mladenča slabega uma. Za Maredonijo: Neimen. 1 gl