Težko je pisati o centrali, ki je del Ijudi, ki delajo z njo. Stara po tehnologiji, glede na tisto, ki se danes uporablja v svetu, pa ven-dar še mlada in živahna — to je RATC Moste, lokalna polelek-tronska centrala telefonskega tipa Metaconta 10 C, prvenec v tem sistemu v Jugosiaviji in ena prvih tako velikih v Evropi izven Belgije, kjer so prve na stari celini začele obratovati.
Otvoritev je bila 4. junija 1974. leta, torej letos mineva deset let. Ne bom toliko pisal o samem si-stemu. saj je bilo o tem že dosti napisanega; napisal bom nekaj vrstic o Ijudeh, ki jim je in jim še reže kruh, q težavah in trenutkih veselja.
Začeli smo v njej štirje: Milan, Sašo, lvar> in jaz. Zvesti smo ji še vedno, čeprav sva samo z Mila-nom v Mostah, Sašo ie v KDIC. Ivan pa pri Iskri.
Čeprav je vse skupaj le »kup železja«, nam je zlezla pod kožo in verjetno ji bomo še dolgo zvesti.____
Učili smo se, PTT in Iskra in te-lefonski naročniki. Marsikatero pikro smo slišali na svoj račun, pa velikokrat nismo bili krivi. Nam-
reč, -iiko nedodelanega je bilo s strani proizvajalca; od programov za preizkušanje, ki žal še danes niso v redu, do težav pri naših zahtevah pri proizvajalcu Iskri, ki je kupila licenco od BTM, do vča-sih »hladnega« sprejema delav-cev na starejših sistemih.           *
Dogajalo se je, da smo imeli kakšno pomembno vezje po več let v tovarni Iskra v Kranju in tre-
petali,  kdaj  nam  bo nastopila
dihala«. Kako smo se takrat po-čutili, je težko opisati, kot bi zadeli na loteriji! In takih trenutkov se je v desetih letih nabralo veliko, od otvoritve, ko smo garali cele dneve in noči (v desetih mesecih smo popili 35 kg kave, res pa je da je bilo dalj časa petnajst Ijudi, Belgijci in Iskraši), mi v centrali, montefji na terenu, tri dni jih je pral dež! Ali pa, ko so nas ob ka-terikoli uri dežurni iz drugih cent-
Deset let RATC Moste
okvara in bomo brez rezerve. Nešteto urgenc, nešteto sestan-kov! Drži, dogovorili smo se, a šlo je počasi in še dandanes ni pre-tirane naglice.                            _
Pa predpisi! Ni bilo varovanja glavnega delilnika (naročniškega dela) in smo imeli v mesecu dni šeštkrat strelo na obisku. Dobro se spomnim, bil je 21. julij; ob 22. uri me je prišel Milan z avtomobi-lom pome domov in odpeljala sva se v Moste. Pridružil se nama je še Jaro, simpatičen Ceh iz Iskre, eden glavnih strokovnjakov na sistemih M 10 C in po devetnaj-stih urah naporov je centrala »za-
ral »metali« iz postelj in smo mo-rali popravljati okvare.
Po toliko letih lahko rečem, da je to odlična centrala, ki pa zah-teva veliko naporov in tudi veliko da, kar pa pri PTT še vedno ne znamo izkoristiti. Mislim, vse njene prednosti pred centralami kiasičnega tipa.
Vzdrževalci tudi opažamo, da je kakovost materiala, ki ga sedaj vgrajujemo pri popravilih ali raz-širitvah centrale. vedno slabša. Veliko zamenjamo sami in še več bi lahkc, zato razmišljamo, da bi bilo ceneje, če bi imeli lasten »center« v okviru našega centra
za popravilo zahtevnih enot za vse Metaconte v Ljubljani, ki bi tudi nabavljal potrebni material in bi bil bolj ekspeditiven, kot je veli-kokrat proizvajalec. Prihranili bi velike vsote denarja. po grobih računih milijardo ali dve starih dinarjev.
V Mostah se je izšolal skoraj ves kader na lokalnih centralah tipa M 10 C v Ljubljani, ki je tudi pripomogel k temu, da je centra-la danes tisto, kar mora biti, in naj bo ob tej priliki zahvala tudi njiho-vemu delu in fudu, čeprav nas včasih »mučita« klima, ki je pošastna in imam zaradi nje revmo, nekateri pa stalne prehla-de, celo vnetja oči smo že imeli, čeprav imamo na vezjih saje, ker si po toliko letih nismo zaslužili poštenega filtra za prečiščevanje najbolj umazanegfa zraka v Ljub-tjani, se ne damo in se ne bomo.
Nešteto malih Ijubezni, precej rojstev pa tudi žalostnih trenut-kov smo doživeli in to je težko po-zabiti Postali smo tovariši v dob-rem in slabem in tako je prav.
Mi in centrala RATC Moste.
»•¦>                  Oušan Vrtačnik
PTT NOVICE ŠT. 9-10/84