10. štev. DPo Irozifislracijl d-aru-gra, izd-aja. I V Trstu, v sredo 15. julija 1908. Leto I PROSTA POT K NAPREDKU ŽELEZNIČRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570. Upravništvo Dunaj V. Zentagasse 5, Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrnnkirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo- Naročnina za celo leto 0.40 K. za pol leta 4.70 K. 1’nznmczmt štev. 18 vin. lili 11 v plenarni seji. Prosenetilo nas je, ko smo meseca marca t. 1. prejeli vest iz seje proračunskega odseka, da je bil Dr. Ellenbognov predlog za dvajset-milijonsko zvišanje proračuna za železniško ministerstvo, v svrho izboljšanja gmotnega stanja železniških uslužbencev, odklonjen s celokupnimi glasovi zastopnikov vseh meščanskih strank. Toda vsega upanja' takrat še nismo izgubili. Ožigosali smo to izdajstvo nad železničarji ter dokazovali in tudi dokazali v vseh proletarskih glasilih, da je bilo postopanje meščanskih poslancev . naravnost sramotno in neodpustljivo ozirom na njihove sladke obljube ob času državnozborskih volitev. Dokazali smo nepobit.no upravičenost te malenkostne zahteve, ki bi se bila imela razdeliti mej okoli lbO.OOO želežniških vslužbeneev in nadali smo se, da ti «tudi'» — ljudski prijatelji uvidijo nepoštenost svojega koraka, ter delajo na to, da v plenarni seji državnega zbora popravijo, kar so zagrešili v seji proračunskega odseka. Toda, tudi tukaj je šla naša nada po vodi. Omeniti moramo v prvi vrsti, da je naš*' tarnanje našlo odziva pr' nekaterih liberalnih poslancih. Nemški nacijonalec Wolf glasoval je za predlog, dočim je pa gosp. Kroy kot zastopnik železničarjev izdal parolo, da bode njegova stranka glasovala proti predlogu. Ni se pa otajalo srce krščanskih parlamentarnih bratcev. Kol en mož so zopet nastopili krščanski sosija.fis// s cs era/ tir tujimi klerikalci proti predlog n, luko, da je bi/ odbit z 270 proti, IJS glasovi. Toda nek strah vendar prekinja tudi meščanske poslance. < )dbili so pač predlog, s katerim je Dr. Ellenbogen zahteval direktno denar za železničarje, a sprejeli so jedno-f/las no njegov drugi predlog, v katerem je označil potanjko vse posamezne zahteve državnih železničarjev, kakor so jih sestavile personalne komisije in delavski odbori. Razven tega sta predlagala poslanca Dober ni o in Dr. Splvester, da se vladi «zavkaže», da za prihodnje leto 1000 zviša proračun za lij nii/i-jonov kron, v svrho zvišanja plae železniškim in poštnim vslazhencem. S tem svojim predlogom hočejo meščanski zastopniki železničarje zopet malo pogladiti, češ, pa vendar skrbimo Klic na žene! Piše Muriju Kukovec. Žene, vzdramimo se iz svojega stoletnega spanja. Dvignimo se! Posezimo po orožju in stopimo v vrste svojih mož, da se bojujemo z njimi vred za svoje pravice ! Toda orožje naj ne bo ono, ki ga rabi kapitalizem, orožje krvavo. Jezus je rekel Petru : vtakni meč v nožnico, in mu ni pustil dotakniti se svojih sovražnikov, ki so prišli ponj, da ga umorijo. To nekrvavo orožje naj bode združitev in s tem orožjem bodemo premagale svojega sovražnika. Žene, kdo se nas je prvi spomnil, da nas reši iz brezpravne sužnosti in kclo nam je prvi podal roko, da naš reši iz terpljenja, v katerem živimo! Klerikalizem gotovo ne, ker le-ta nima nikakih pravic za žene, a istotako tudi ne liberalizem, ker tudi slednji rabi le sužnje za svoj razvoj in napredek. Prvi, ki nam je dotekel na pomoč, bila. je socijalna demokracija; ta je prva zahtevala za nas žene človeških in meščanskih pravic. Dolžnost nas vseh jg tedaj, da se z vso močjo oprimemo roke, ki nam jo je ponudila socijalna demokracija v pomoč, ker jedina ta nas more tudi rešiti. Zahteva se od nas, da z državljanskimi pravicami prevzamemo tudi državljanske dolžnosti. Pravi se- nam, da s pridobitvijo volilne pravice moramo tudi prevzeti dolžnost, iti za za nje. Ob jednein pa hočejo tudi dati svetu videti, da le oni kaj premorejo in da železničarji le z njihovo pomočjo morejo kaj doseči. Ali mi vemo, da pred vlado vsem meščanskim poslancem korajža hitro upade in da bi v tem slučaju bili prisiljeni k glasovanju za tak predlog le vsled ugleda, katerega so si železničarji v zadnjem času pridobili. Sicer pa nam ni na tem, kaj pravzaprav ta meščanska gospoda s to svojo taktiko namerava. /.elezničarji pričakujejo z vso napetostjo, da se čimpreje v resnici za njih kaj stori. Struna je napeta prav do skrajnosti in poči gotovo, ako se prav v kratkem vlada ne izkaže, da ima. res pravo voljo za železničarje nekaj storiti. Le še poldrugi niesec hočejo čakati, a dalje nikakor ne in vlada ima dosti časa, da se odloči za mir ali pa za boj. /.a to jej jamčimo, da ne odnehamo do zadnjega ztlililjeja, ker sleherni bode. na svojem mestu. Svoje zmage smo gotovi, ker. naša armada je krepka nje orožje tako, da ga ne premagajo ne ostri meči niti kanonske kroglje. Torej, slavna vlada vzdrami se in (javori, tvoji Železnikarji poslušajo! '■ za železničarje, kadar r: volitev. Dne 6. junija t. 1. so se zbrali ljubjanski železničarji v »Narodnem domu* na jako številnem shodu, da tam javnosti povedo svoje težnje, v trenotku, ko je bilo vsaki dan pričakovati v državni zbornici razprave o dr. Ellenbognovem in Becrovem predlogu manjšine glede sredstev za zboljšanje plač železničarjem in poštnim vslužbencem. Shoda so se udeležili tudi službe prosti poštni vslužbenci in železničarske deputaeije Iz vseh večjih postaj. Shod je soglasno sklenil, naprositi potom predsedništva, vse slovenske poslance, da se zanesljivo udeleže omenjene razprave, in da za stavljene predloge glasujejo. Predsedstvo je takoj odposlalo na vsacega posameznega poslanca tozadevno pismeno prošnjo in nekateri železničarji, ki še niso popolnoma pozabili obljub nekdanjih kandidatov in sedanjih poslancev, so bili morda mnenja, da te prošnje zadostujejo spomniti slovenske prvake na svojo dolžnost. Sedaj vidimo iz zapisnika državnega domovino v boj in se tamkaj izpostaviti smrtni nevarnosti, kakor se to zahteva od možkih. Toda, neupravičena je ta zahteva. Hujši boj bojujemo me žene v življenju, nego je boj z ostrim orožjem in z nabitimi puškami. Ne enkrat ali dvakrat smo izpostavljene v svojem življenju smrtni nevarnosti, da desetkrat in tudi še večkrat, ko rodimo sinove, od katerih morda niti vsaki deveti ne bode imel prilike, bojevati se v vojski, dočim bode pa vendar imel volilno in druge državljanske pravice, ki se nam ženskam odrekajo. Na tisoče in tisoče žensk je že poginilo v ravno omenjenem boju, ali se jih pa pokvarilo na način, da trpijo vsled prizadetih jim ran celo svoje življenje. Ni-li torej tudi žena opravičena, zahtevati možu »jednakih državljanskih pravic!? Ne klerikalizem niti liberalizem nam ne priznavata teh pravic; d h odrekata nam oba celo življenske pogoje, odrekata nam izboljšanje našega gmotnega stanja’. Vedno sta si v laseh te dve stranki, a v jednem sta si jedini. Ko so gre za to, da se oclje ubogemu delavcu košček kruha, si po-dasta roke in nastopita zjedinjeno proti revnemu sloju. Tako se je zgodilo v državnem zboru o sklepanju za zbojlšanje železničarskih plač. Tudi Herod in Pilat sta se prepirala, bila sta drug proti drugemu; a ko je bilo treba spraviti s poti oznanjevalca ljubezni do bližnjega, oznanjevalca jednakosti vseh ljudij na zemlji in svobode, čutila sta potrebo zjedinjenja, spri- zbora, da je bilo tako upanje naivno in da so se gosp. poslanci brigali za želje železničarjev ravno toliko, kakor za lanjski sneg. Troti Beer-ovem predlogu, da naj se dovoli 4-7 milijonov za poštne uslužbence so glasovali sle- . deči slovenski poslanci in sicer: Demšar, Fon„ Gostinčar, tlrafenaner, (Ireporčič, Hočevar. Jaklič, Korošec, T/oj, Pogačnik, Tovše, Roškar.. Šfrehelj, Kakije, Šušteršič in Žitnih. Troti Ellonbognovem predlogu, da naj sc dovoli 20 milijonov za železničarje, so glasovali: Demšar, Fon, (iostinčnr, tirnfenaner. (Ireporčič, Hočevar, Jaklič, Korošec, /‘/oj. Topačnik, Tovše, Roškar, Šlrekelj, Šnklje. Šušteršič in Žitnik. Dobro bi bilo, da si železničarji dobro zapomnijo imena svojih »prijateljev*, ker je gotova stvar, da bodo pri prihodnjih volitvah zopet obljubovali vse mogoče in nemogoče ter beračili naših glasov. Star pregovor sicer pravi, da gre osel le enkrat na led, med tem ko so se železničarji uže večkrat drsali; upamo pa, da so sedaj venci«;r spoznali ljudske sleparje do cela in jim prihodnjič dado pošteno zasluženo brco. Besede enega merodajnih faktorjev slovenskih liberalcev, da se. železničarjem lahko postavi osla za kandidata in oni ga bodo volili, naj nas vzbujajo k vstrajnem delu, da vržemo svojat čim preje raz sedla. Ker mod glasujočimi ne najdemo ljubljanskega poslanca Hribarja, se nodemo potrudili izvedeti, kje ga je pridrževalo njegovo vsestranska delovanje, ker smo mnenja, da bi bil ravno on v prvi vrsti poklican vpoštevati želje železničarjev, katerim ima, zahvaliti svoj mandat. Upamo, da ni zopet klečeplazil okolu petrbuškega krvoloka, ki mu je, kakor zadnji časi kažejo precej bližji kakor njegovi voli le f. Pribiti pa je treba tudi dejstvo, da so vsi njegovi klubovi tovariši glasovali proti predlogom in on iz tega ni izvajal konsekvenc. Akordno delo na južni železnici v Trstu. Na železnici smo slednjič prišli enkrat do tega, da se je tudi pri nas začelo nekaj misliti. Saj pripada jeden tej, drugi zopet drugi organizaciji. Toda dela, katerega opravljamo in pri katerem trpimo vsi jednako, ne razu- jaznila sta se in obsodila sta sporazumno Krista na smrt. Zastopniki klerikalizma nas učijo, da se ne smemo braniti otrok, češ Bog jih bode že preskrbel. isj 93 ha CD b CD b o metno popolnoma, ali pa prav nič. V mislili imam akordno delo, ki ga opravljajo provizorični delavci. Nikomur ni mari, da Iti kedaj malo pomislil o tem suženjskem izrabljajočem načinu dela. Vse kaj druzega čuješ iz ust teh trpinov, če se ž njimi pogovarjaš. Ako govoriš s soci-jalistom, se bo korenjaško trkal po trebuhu, češ, to je moj narod, to je moje vse, ne ve pti. dii bo ra »svoj narod* moral še-le rešili in da živi ravno v boju za to rešitev. Govori pit zopet z narodnjakom in prepričal se boš, da mu ni druzega na jeziku, nego veselica, baba in pitje raznih alkoholnih pijač. Posebno zanimivo je to poslušati kak ponedeljek, ko pride marsikateri teh rodoljubov še z »mačkom* na delo. Trka se ta duševni revček po prsih in sc prepira s svojim tovarišem, kdo njiju je popil več vina ali žganja. In potipa se po žepih : 'Suh sem* ; pravi, »sedaj, ko sem zapravil vse, bomo pa vdarili zopet na delo*. Tako delavec sam opisuje svoje blatno življenje, ki ga živi, katerega dobro pozna in ki je posledica njegovega trpljenja pri akordu. Če bi hotel spoznavati vzrok temu življenju, t. j. akordno delo, bi prišel do zaključka, da jo še vedno neizkušenost njegova vsemu temu kri va. Oglejmo si nekoliko ta akord in delavce, ki ga opravljajo. Mladi so ti delavci ; ljudje so, ki naj Iti imeli bodočnost na tem svetu. Ravno tako mlada in čila pa je tudi moč železničarskih podjetnikov samih, ki izrabljajo delavčevo neizkušenost in njegovo fizično moč. Starejši delavci ne pridejo v poštev; oni so že poskusili to rrplenje, a bi ga danes ne mogli več zmagovati. Delo samo po sebi je tako-le: Vzame se pouajveč fante, ki pridejo po triletni vojaški službi iskat dela. Ne gleda se na njih izobrazbo ; da je le čil in čvrste postave. Vojak po dolgih treh letih zopet rad zasluži kak novčič in zelo vesel je, ko mu je dana prilika, dobiti vsak večer po dokončanem delu denar. Vsako jutro se zbirajo ti mučeniki na svojem posebnem zbirališču, kjer se razvrstijo po pčt mož skupaj, na različna za delo odka-zana jim mesta. Vsak tak oddelek ima svojega pisarja in po jednega iskalca blaga ; ostali trije pa so vozniki. Naj večje zlo je, če pri tem razdeljevanju opravil ali funkcij kak starejši pisar dobi voznike-novinco. Tu se pokaže prava slika sužnosti. Nad vozniki se vpije kot nad živino. Droži se jim z različnimi grožnjami. Zmerja se jih s pastirji, z lenuhi ter se jim preti z ovadbami, češ da lenarijo, ako se vsled velike utrujenosti ne morejo hitro obračati pti delu. Voznika-novinca, ki jo pripadnik nasprotne stranke, ali če je alkoholist, skušajo hitro odstraniti. To se ne opošteva, jeli dotičnik pozna strankarsko življenje, ali ne. Razumljivo je, da na novo došle delavce preprega vedno megla kranjskega klerikalnega duha in socijali-stično misliti jim je vsled tega naravnost nemogoče. dokler se ne seznanijo s socialističnimi načeli in pojmi. Nekaj teh delavcev je sicer organiziranih,) a kake agitacije vsled njihove prevelike utrujenosti njih duševne moči, potrte od prenapornoga dela absolutno ne pripuščajo. Zares, dobro bi bilo, da bi provizorični akordni delavci imeli mej seboj tudi agitatorje, ker se ne bi dogajale v njih gibanju take gluposti, kakor se je to dogodilo v zadnjem železničarskem gibanju, v katerem so N £ Km CD J3 CD b o To nam je prešlo v kri in mislimo, da je res to jedino prava resnica in da res ne more biti prav nič drugače na svetu, kakor smo ravno v svoji najivnosti in priprosti pameti od njih culi. Naj nas ne moti, kar nam govorijo oni; prepustimo vse vesti vsakega posameznika. Zavedajmo pa se le jedne prave resnice, ki tare nas vseh, to je. da je revež vsakdo, ki ga tlači kapitalizem in da le-tega samo s združenimi močmi moremo premagati. Klerikalci se danes širokoustijo, da so zastopniki kmečkega ljudstva. A kako ga za- bili oni od narodjaške strani zapeljani tako daleč, da so celo zahtevali nadaljni obstoj akorda, in mesto odprave istega zah.evali po Dr Maiulirereui receptu kape in čeveljčke. Toda preidimo zopet k stvari! Ako se delavca voznika ne more odpraviti s tem. da se mu odkaže druga partija in drugi prostor, se poskusi z mučenjem pri delu. Nalagajo mu toliko, da človek krepke rasti mora opešati in si pokvariti svoje ude. Razlike ni nobene. Novinec mora znati isto, kar zna že vajeni in izkušeni delitve. Dela se vse vedno po starem kopitu ; vsak h pritožba je bob v steno in odgovor delovodje je prav kratek : Oe hočeš tako, ali pa pojdi! V tem pogledu jo prepuščena vs.t pravica starejšim delavcem. Posebno slabo se godi delavcu-socijalistu pri akordnem delu. Le-tega prav gotovo pokvarijo in ga uničijo «do fermenta*. Voziček mu nakladajo tako, da pride vsa teža na roke. Ze vzdigniti ga more le z največjim naporom. Kako pa naj ga potem tiši še 80 do 100 metrov daleč po razjedenem tlaku. Vsak misli le na svoj zaslužek in na denar, ki ga zvečer inkasira in mu ni mari. da bi pomagal svojemu tovarišu potisniti voziček iz najhujših jam. To bi vsaj malo olajšalo njegovo smrtonosno trpljenje. Skladišča so deloma tLakirana. deloma pa imajo deske po tleh. Po deskah je veliko lažje voziti, nego po kameujui, kjer se voziček na sprednjem koncu zavzdiguje in človek večkrat ob takih prilikah misli, da vidi sedem sonc. Najlepša slika srednjeveške sužnjosti je skladišče C. Tam so tla kamenita; tam je tudi nepretrgan akord. Vozi se po sedem do osem kviutalov in še več. Pri taki teži bi se utrudil navadni kmečki konj. ne pa človek dvajsetih let. In kakšen tlak je to ! Dolgi kamni leže drug poleg drugega, ob sklepilt pa so take jame, da je za tujca nevarno. da zgniti trebuh. Mislili smo si. da nam bo popravila ta tlak N. D. O., ki je krumirila za časti zadnjega gibanja južnih železničarjev. Ta čas so bili ti rodoljubi tako dobrohotni, da smo rekli, še Narodni dom dobimo. In tam so bili organizirani provizorični delavci. Zadnji čas pa se je zaupanje v to organizacijo zelo I omajalo, čemur je krivo tudi, da se ni popra- | vil tlak. Slabo uti prihaja, pisati nadalje o trm akordu. Neki delavec mi je celo pravil, kako se j Ijiije delavce, da drug drugemu preveč nakladajo, da drug drugega šikanirajo, ne vedo pa, da tako izrabljajo samega sebe, da zlorabljajo svoje telo in um. Ko bi manj pili. bi tudi več mislili. In ko bi imel v treznem času lastnega, »jaz* pred očmi, bi se lahko tudi prezastare-lemu akordu naplavil v kratkem konec. Ne izpostavljal bi za 20 vin. boljšega zaslužka svoje življenje in zdravijo v nevarnost. stopajo : Priborijo mu na jedili strani novčič, a mu jih vzamejo zato na drugi deset. Sto zanjk je nastavljenih, da vlovijo zadnji krajcar tega trpina. Naj mu pobije toča, vzame povodenj ali suša, žrelo klerikalnega internacionalnega kapitalizma zija vedno in je ne-nasitljivo. Hujši je vojska, boli ko ljudstvo strada, lepši so časi za klerikalizem. Bolj ko je ljudstvo obupano, s tem večjim navdušenjem nosi denar v žrelo klerikalizma. Kar počenja danes voditeljica klerikalizma, duhovščina, s kmečkim ljudstvom, vpije po maščevanju do neba. Socijahia demokracija je poklicana, da odpre oči tem trpinom in ona jih bode tudi rešila, ne s psovanjem in zaničevanjem, nego s pravim, njim razumljivim* naukom. Hudo bode rjula klerikalna pošast, ko jej stopimo na glavo; zvijala se bo, a propad je odprt, kamor jo zavržemo preje ali slej za vse večne čase. Sto in sto ovir je že premagala socijahia demokracija in tudi tega največjega sovražnika se še iznebi in oprosti svet zasužnjenja, v katero ga je dovedel. Zadnji čas je, da so človek osvobodi klerikalne sužnjosti. Svoboda naj mu bode Bog tega in tudi onega sveta. Zene! Naša parola bodi: Bežimo od onih, ki pravijo, da jih smemo samo poslušati, a ne gledati, pojdimo k tistim ki jih smemo gledati in poslušati in ki tudi tako delajo, kakor učijo. In če bi bili vi, provizorični delavci, vsi v strokovni organizaciji, bodite prepričani, da ne bi imeli med seboj toliko pretrganih in na najrazličnejše načine poškodovanih, katerim že danes, še živim, citate na čelu : »Memento mori !» I. IVI... c. Občni zbor [Miklinte zcirciroK(tliti<‘<‘ amMj»kih šrlcziiii- proti iiezi/oilam. Dne 13. junija t. 1. se je vršil občni zbor poklicne zavarovalnice avstrijskih železnic proti | nezgodam. V dvojnem pdgledu nas to letošnje zborovanje mora zanimati. Kakor nam je znano, namerava vlada, kakor povsod, tako tudi pri tem inštitutu oškodovati železničarje s tem. da hoče spremeniti odnosni zakon na njih škodo. Zastopniki zavarovancev uprli so se tej nakani najenergičnije ter s svojo izjavo, ki jo priobčimo spodaj, gotovo prepričali vlado, da naj sploh niti s kakim poskusom ne pride na dan, ker se bode hudo opekla. Povedali so, da železničarji stoje na straži in bodo vsak napad na ta svoj dobrodelni institut odbili s združeno močjo cele organizacije. Na letošnjem občnem zboru so prvikrat poročali socijalno-deinokratični členi načelstva. Z ozirom na odpor, na katerega je naletel vsak njihov predlog v načelstvu pri kuriji imenovanih členov, moramo z njih delovanjem biti popolnoma zadovoljni. Opazimo vspehe že v tem. da sedijo socijalni deniokratje tam. V. zadnjih letih, ko so krščanski bratci gospodarili v zavarovalnici, so se številke od leta do leta neverjetno sumljivo spreminjale. Leta 1906 je bilo za delo popolnoma onesposobljenih 19'7 odstotkov, Ptujskega leta pa 19.2 odstotkov ; onih pa, ki so izgubili le za jedno tretjino na svoji delavni moči j,e bilo leta 1906 29'9 odstotkov, v pretečenem letu 1907 pa 30*7 odstotkov vseli ponesrečencev, ki so dobivali kako rento. Moremo tedaj reči, da so odstotki v teni oziru ostali skoro nespremenjeni, .število pravd proti zavarovalnici se je znižalo, razdelitev rent na posamezne odstotke nesposobnosti pa je ostalo tudi skoraj isto. Pretresajoče naravnost je poročilo o ponesrečenih. Od leta do leta se nezgode množijo. Leta 1904. bilo je prijavljenih 17.281 nezgod. Vsako leto je to število za nekaj tisoč narastlo, tako, da leta 1907. štejemo že 23.734 nezgod. Zavarovanih je bilo leta 1904. 244.488, pretečeno leto pa 292.711. Ako izvzamemo vslužbence nameščene v pisarnah,, kjer niso izpostavljeni nevarnostim,' pridemo do zaključka, da vsako leto ponesreči 10 odstotkov vseh železniških vslužbencev. To jo naravnost grozno ! Tu vidimo še-le, v kaki nevarnosti opravlja železničar svojo službo in da je vsled tega ta zavarovalni inštitut zanj, kakor tudi za njegovo družino vitalnega pomena. Sodr. (1/ascr je vsled pritožb od raznih st ra 11 ij posredoval tudi za konočno rešitev jezikovnega vprašanja v upravi zavarovalnice. Predlagal je, da se glede uporabe jezika zavarovalnica sporazume s železniško upravo tako, da naj železniški uradi sami prevajajo zavarovalnične odloke v materinski jezik po-nesrečenčev. Nadalje so socijalno- demokratični členi načelstva tudi nasvetovali, da naj se zavaro-valnično premoženje naloži plodonesneje, nego je isto naloženo danes. Vse je naloženo večinoma v državnih vrednostnih papirjih ki nosijo le nizke obresti. Le bi se s tem denarjem zidale železničarske hiše, bi se užitek istega skoraj podvojil, kar bi bilo za zavarovalnico velikanske koristi. Saj je vse njeno premoženje koncem leta znašalo 83,966.687 kron. Protestirali so konečno tudi proti temu, da se posameznih delegatov ne poziva kot zaupnikov k poizvedbam o dogodivših se nesrečah, češ da se takim pozivom upirajo železniški uradi. Priobčimo naj še izjavo, ki jo je sodr. (i laser po nalogu in r sporazum/jenju r set ni (Irlctja/i zavarovancev govoril v obrambo zavarovalnice oziroma zavarovalnega zakona. Ista slove tako-le : Dan na dan čujenio o vladini nakani, da o priliki reformiranja delavskega zavarovanja spremeni odnosni zavarovalni zakon na škodo zavoravanih. Popolnoma upravičeni smo, bati se tega atentata od strani vlade, že ozirom na S 193 preosnovnega načrta delavskega zavarovanja, kakor tudi vsled izjave zastopnika železniškega ministerstva v delavskem svetu. Vsled tega se v imenu delegatov izvoljene kurije kot zakonitih zastopnikov za\ arovanih železniških' vslužbencev štejem v dolžnost, izjaviti sledeče: »Ker železniški vslužbenci v izvrševanju svoje službe trpijo veliko na svojem zdravju, da, žrtvujejo za železnico večkrat vso svojo delavno moč ali celo svoje življenje in ker se število ponesrečencev množi od leta do leta. je odškodnina, ki jim pritiče po zavarovalnem zakonu, vitalnega pomena za vse avstrijsko 3 železniško ,osolijo in mora ostati nje visokost 'kakor tudi oblika, v katere j .se ponesrečencem •odmerja, nespremenjena. Železničarji bodo vsako spremembo tozadevnih obstoječih zakonskih predpisov, ki bi mogla vplivati škodljivo na gmotno stanje poškodovanih ali pa ki bi jim pretila, zmanjšati njih vpliv pri upravi zavarovalnice, odvrnili s vso silo, z« vso eneržijo in z vsemi njim na razpolago stoječimi sredstvi kot napad na življenski obstoj njih, vslužbencev samih in njihovih družin. Načelstvo zavarovalnice naj blagovoli vzeli to izjavo naznanje, da se o prvi priliki, ki se mu nudi, ozirom na reformo delavskega zavarovanja po njej tudi ravna in jo priobči vladi«. Dopisi. Opatija-Matulje. Vsaka potrpežljivost ima •svoje meje. Vojaka, ki je zibal otroka, ga zibal in zibal, je minula koncčno potrpežljivost in je otroka zvrnil. Tudi mi smo se naveličali prenašati hudobno, zavratno, d&, naravnost ostudno počenjanje prožnega železu, čuvaja P. in hočemo napraviti konec njegovemu »delovanju® ; ako no pojde drugače, ga zvrnemo tudi v kak jarek. Njegovo popolno ime za danes še zamolčimo, z ozirom na njegovo puhlo repo» in pa iz usmiljenja do njegovih nedolžnih otročičev. Ce mu pa ta dopis ne bode zadostoval, potem ga seveda opišemo tako, da ga bodo poznali vsi. ki čitajo »Železničarja*. In najizvrstnejše butilje mu ne bodo pomagale iz zadrege, v katero ga spravimo z natančnim popisom njegovih »dobrih del*. Gospoda pri ravnateljstvu bodo kar ostermeli, če zvejo to, kar nam je na jeziku. Gotovo nam na prvi hip niti ne bi vrjeli, dokler se stvari ne bi pojasnile pri ckr. okrajni sodnji v Voloski.... Veliko ima na svoji črni duši, ta delija. Vsakemu železniškemu mojstru se liže in laska,, kakor moker maček, samo da zve od njega če je morebiti kedo gospodov od ravnateljstva na progi, da potem lahko gre brez skrbi po svojih privatnih opravilih, ne mene se za vestno opravljanje svoje službe. Nas bi pa seveda to jako malo brigalo, če bi pustil on v miru svoje tovariše in jih ne denunciral popolnoma neupravičeno. «Mea kulpa, men maksima kul-pa , bi moral ta grešnik cel dan spokorno moliti. a on dela nasprotno. Z denuncijantstvom svojih tovarišev si hoče oprati s\ <>jo zamazano dušo in še na ta način pokazati lepega svetu, kakor oni larizej, kije molil v tempelju : zahvalim te, gospod, da nisem tak kakor jr oni tam za menoj... Nekemu pomožnemu železniškemu čuvaju je toliko časa jamo kopal, da mu jo je baš izkopal. Spravil ga je tako daleč v nesrečo, da je bil vsaki mesec za 24 kron oškodovan, kar za jednega očeta velike družine ni mal vdaree. Vse topa je napravil samo v to svrho, da pokrije samega sebe, ker se je bal. da bi ta pomožni čuvaj izvedel njegove lumparije in jih povedal poštenim ljudem. Ali, hudič nikdar ne miruje, tako tudi naš čuvaj P. ne. Tudi letošnje leto je zopet on največ zakrivil, da je ravno omenjeni pomožni čuvaj zgubil mesečnih 30 kron. ('mil ga je pogolnoma neupravičeno, da je pijanec i t. d. Nobeden čuvajev ali delavcev ga še ni videl nikdar pijanega. .Saj mu že njegova mnogo-brojna družina tega ne pripušča ; svojo pičlo plačo pač lahko uporabi. Da bi si bil ta pomožni čuvaj pokvaril v pijanosti roke ali noge, o tem se ne ve nikdo kaj spominjati. Pač pa se dobro ve o našem deliji, da si je v pijanosti polomil svojo komarjevo taco, tako, da je več časa ležal in na ta način oškodoval mej drugimi tudi železničarsko društvo. Danes nečem o natančno razlagati to stvar, ker nismo tako škodoželjni, kakor je on, delija. Pričakujemo da se poboljša in čas je tudi, ker nas je že sram, da nas ljudje mečejo v isti strgan koš, kjer je čuvaj P., ker mislijo da smo vsi tako nemarni, kot on. Ta »garjeva ovca* preti okužiti nas vseh in treba je, da se temeljito očisti svojih garij, če ne, proč z njo ! Prizadeli Hiti opa zora/ec. Trst (južna železnim). Do danes smo se železničarji bojevali le za naš gmotni obstanek. Mi smo v boj proti odstranitvi raznih sodrugov, pa tudi drugod nismo štedili s svojo močjo. Tako je šlo do danes! A od sedaj naprej, hočemo začeti biti boj tudi proti umazanosti življenja samega. Podkrepeliti hočemo ne samo javne faktorje, ki naj skrbe za red v higijeničnem oziru, temveč naj bo to tudi v prevdarek železničarjem samim. Na delu smo, kakor veste železničarji, določene ure. Med tem časom pa tudi od nas zahteva narava, da potolažimo lužne melodije želodca s tem, kar mu gre, ne sicer bogsigavedi kolikokrat, ker nas je takoj, ko smo prišli k železnici, odvadila tega naša žel. gospoda po inšpektoratih i t. d. In ker smo kolikor toliko odvajeni, si tudi luksusa ne privoščimo: zahte- vamo pa, ga dobi človek po živinskem delu, vsaj za denar, potrebno in snažno hrano. Te pa danes na naši pestaji nimamo. Imamo sicer prodajalce jestvin, ali tem ljudem je glavni interes, slabo blago za dobro prodati in seveda kolikor mogoče po visoki ceni. Tako imamo neko žensko, ki prinese vsaki dan kuhano glavino pa tudi slanino, fižol in kruh. Ne imel bi nič proti temu, ko bi si ne bil že marsikateri železničar pokvaril želodca od teh jedil. Dostikrat ni ta slanina dosti skuhana in mnogokrat se še vidijo one krvave pege, ki so navadne le pri na pol skuhanem mesu in kar stori vso jed še bolj ognjusno, tako, da se človek tudi pri najboljši volji in pri najhujšem gladu ne more dotakniti teh jedil. Pa kaj, ko bi bilo samo to! Prodaja se vse to na prostoru, kjer je po letu najhujši prah, po zimi pa najhujši prepih. Zrak pa je tudi ves okušen, ker dotična prodajalka izliva ostali jesih z ostanki vred v kot, zraven sebe. Na večer hodijo pa še delavci tj e k svoji potrebi, kar potem vse skupaj provzročuje grozen smrad. Muhe in drugi mrčes pa imajo tam svoj semenj in sedajo potem po jedilih, ki jih ta ženska prodaja. Hud atentat je torej na naše žepe, železničarji, posebno pa na vaše, skladiščni delavci, kaj ne?! A vse to bi še prepoleli, ko bi ne bilo še hujših nedostatkov. V poletnem času je posebno delavnega človeka najhujši sovražnik, žeja. In tukaj se začenja pri treznomislečcm železničarju vzbujati misel: Kje dobiti pošteno pijačo? Nekateri pravijo! Pojdimo.k Francu! No, ker že ravno gremo tja, si pa pomudimo nekoliko v njegovih prostorih. V navadni gozdarski koči smo. Vnjej je nastavljen pomočnik, po imenu Franc, ki toči na račun najemnika restavracije na južnem kolodvoru. V to luknjo se navadno zatekajo lačni in žejni železničarji. Liter piva je po ;">() vin., liter vina pa po 88 vin. Take cene so navadno po hotelih in restavracijah, ne pa v barakah za delavce, kjer se stoje zlije v se nekoliko te drage tekočine per tako vslepari tudi svoj že-ledoc in trdo prislužene vinarje. Naštevati še vse druge slabosti pri nata kanju in o snagi, bi bilo odveč. Omenim naj še prodajalce šnopsa. To je namreč družba šestih debeiuharjev, ki prodajajo okoli pa železniškem prostoru žganje na lastno roko (kontrabant i. Nočemo jim škodovati, da bi jih imenovali po imenu, omenimo to sami radi tega, da o zuačimo železničarjem, kako so nam ti možički koristni. Ko greš tli pa tam po kolodvorskem prostoru, naletiš na ljudi, navadno v dolžili suknjah ali v havelokih. Ta suknja ali havelok mu skriva po dve steklenici žganja. Ako ga malo pogledaš, začne ti takoj paiuijati pijačo, kakor čič svoio »suho* gobo. Včasi se spravi okoli njega po 5 ali (j oseb in vsi pijejo iz jednega in istega frnkelea. Potem vtakne prodajalec glažek v žep svojih hlač in gre dalje k drugi grupi, kjer se to zopet ponavlja. Glažek gotovo ni videl vode sedem laških let. En sam glažek pa seveda človeka ne zadovolji. Zato se pije strastno ta špirit in povrhu še na puf. Pivce opaziš posebno lahko vsakih 14 dnij, pri izplačevanju, kako obračunavajo s svojimi upniki-žganjarji. Kolikor kupic si popil tolikokrat po 10 vin. plačaš. Posebni prijatelji te tekočine, plačujejo ob takih dneh kar vsem šestim. Vprašamo pa s tem slavni inšpektorat juž. žel. v Trstu, hoče li preskrbeti potrebni red v vseh treh slučajih, ki so tukaj navedeni; slavcno c. kr. finančno ravnaljstvo pa, odkod imajo ti prodajalci žganja pravico, prodajati ga ?! i Železničarji! V vašem lastnem interesu je, da razmišljate o tem. Koristilo bo to tudi vašim družinam. Človeku, ki ima količkaj ponosa, se morajo take strari naravnost gnjusiti. Stanovsko zavedni tovariši vam bodo gotovo pomagali v vsakem oziru. Vedite, da naš edini sovražnik ni samo podjetnik, ki nam krade na debelo, temveč tudi tisti, ki nak izkorišča na drobno. k — Zidamnost. Že v predzadnji štev. našega lista smo govorili o gosp. Dru. Benkoviču in njegovih pristaših Danes hočemo o nijli zopet nekaj »interesantnega* povedati. Kakor je čitalcem že znano, so dne ;>1. majnika oil vseh krajev došli volilci, Benkoviča in (losi inča rja, prav pošteno izžvižgali. Dr. Benkovič je bil vsled te »netaktnosti* tako užaljien, da se je pritožil na ravnateljstvo južne železnice in ovadil tukajšnje železničarje, češ da so se s tem hudo pregrešili proti njegovi časti in kar je še večje važnosti, proti njegovem »pripoznanem in navdušenem delovanju* v državnem zboru. /,e na shodu v [j>ki nam je obetal, da pridemo kmalu skupaj in nudila • se mu je res hitro prilika, da pokaže svojo možatost. — de nuncija nMrout. Ta gospod državni poslanec se ravna pač po geslu «/Vo-rnetne :-veze», ki jo skuša s svojimi krščanskimi bratci pri nas vsiliti. »Ljubi svojega bližnjega, ko samega sebe*, je geslo te * z reze* in na podlagi tega Kristevega nauka se denun-eirajo železničarji. Zares prav lepa »organizacija* je to! Denuncijantstvo je agitacijsko sredstvo gosp. Dra Benkoviča. Misli, da steni pridobi pristašev za »zvezo krščanskih bratcev*. Mi Vam jako radi verjamemo, gospod državni poslanec, da Vam gode po grlu, ker Vas železničarij na shodih vedno zasledujemo. Hočemo Vam pokazati v pravi luči Vašo namišljeno marljivost v državnem zboru! Ne boste nam vedno pesek v oči metali. Volilci smo in hočemo Vas zasledovati povsod! Sicer pa govorite na shodih kar Vam ljubo, povemo Vam odkrito, da Vam ne verujemo prav ničesar, ker vemo, da v parlamentu ne delate druzega, nego prikimujefe finančnemu ministru. Potegovati bi se imeli za svoje revne volilce, zastopati njih interese in pa jih izobraževati, pa ne hoditi na Kranjsko burke uganjat. Lotite se v svojem volilnem okraju poštenega dela. Povedati moramo še Vašim štirim zaslepljenem čuvajem na Zidanemmostu da so-eijalni demokratje niso takšini ogarci, da bi se jih moglo kar zobati. Preveč Iti jim ropotali po trebuhu, dragi »tovariši* S. M. V. Mr. K sklepu pa Vas gosp. Dr. Benkovič, prav prisrčno pozdravimo, tako namreč kakor pri-stoja denuncijantom. Fej-fej-fej denuncijanstvo! Sodrugi! Sedaj poznate denuncijante. Ne občujte z njimi in ogibljite se jih kot garjevih ovc in živite za svojo organizacijo, ki sčasom gotovo ves ta gnoj iztrebi. Ljubljana juž. kolodvor. Gospodu Starmanu partijovodji prožnih delavcev) Verjamemo, da Vas je zadnji članek v »Železničarju*, kjer smo Vašo osebo i'ii Vaš značaj nekoliko osli-kali. hudo razburil. Se bolj pa Vas jezi, da delavci dobivajo vedno več zaupanja do organizacijo nego do Vašega ..ajmohtarskega društva1* v katerem funkcionarite! Sedaj ho so Vam za sekature premalo prožni delavci, si hočete ohladiti jezo nad centralnimi čuvaji. Le hodite za gospodom, postajenačelnikom in denuncirajte te čuvaje, da slal o snažijo o gibe in da strjeno olje (šmir), katerega z nekim železom opraskajo, potem ob eno zvezno š tango ostrgajo. Kam ga pa vendar hočejo ostrgati? Morda v hlače!? Do sedaj so bile spremembe vedno dobre, brez Vašega nadzorstva. Samo ob sebi jo razumevno, da čuvaji sami na to gledajo, da so spremembe snažne; kajti če so spremembe zamazane sc veliko težje prestavljajo v stolpu, in to bi se reklo, težiti delo samemu sebi. Vani pa gosp. Starman svetujemo, da Vaš nos rajši tj e vtikate, kamor je treba in pustite reči pri inisu, ki Vas ne brigajo. Si morda mislite s Svojim postopanjem pridobiti kakšno medaljo ali križec ali pa pričakujete, da se Vam priredi kak poseben jubilej. Jubilejne razglednice bodemo že mi preskrbeli, okoravno ne slikane. Od Vaših let in od Vaše dolgotrajne službe, bi mogli pač več možkega postopanja zahtevati. Hodite tožiti kakor solski otročaji! Z Vami se bo tudi še pometlo, ako ne bodete Svojo avtoriteto kot »partifirar* znali drugače rabiti. Torej, gosp. S/are — a 'parthm g. Starman, pamet, pamet na stare dni! Gostinčar — obljubljen prerok železničarjev. Naš bratski list »Rdeči prapor* proročal je pretečeni teden o železničarskem shodu, ki naj bi se vršil v največjem ljubljanskemu hotelu »Union*. Sam železničar, sem so seveda za stvar zanimal, ter nesel svoj radoveden nos tja, da vsaj malo bližje spoznam fuki-kolege in postanem deležen, če uže ne druzega, vsaj Jegiič-evega «ž6gna ’. Ker je Rd pr. detal tako »reklamo* in sem pri nastopu komičnih figur pričakoval vsaj polovico avstrijske zbornice, sem se podal — seveda s potrebnim rešpektom — v veliko dvorano, kjer so me tam navzoči natakarij z vso častjo sprejeli, in mi na vpra-šanie, kje zborujejo železničarji (?) s pomenljivim nasmehom pokazali por do sobice K. S. Z. Takoj mi je pogum zopet vzrastel in vstopil sem. pričakuje velicih presenečenj. In res sem bil presenečen, ne samo radi velikanske udeležbe — bilo je s farji vred celih i>h železničariev v krilih ii>. talarjih —, temveč bolj radi duševne višine, v kateri so je debatiralo in reševalo železničarje. Olaviio vlogo je igral seveda znan alkoholist Milavc. ki je z znanstvenega stališča razmotrival vsebino pred njim stoječe čaše, med tem ko se je Gostiničar z vso vnemo trudil, železničarjem dokazati, da jih edino dobro izvežbano denuncijanstvo lahko reši današnje bede. Ne podjetje in uprava sta, ki sta vzrok žalostnih razmer, temveč strojevodja, vlakovodja, premikači i t. d., ki ne opravljajo dovolj vestno svoje službe in na katere se mora od slej vreči vso pozornost. Naznaniti in denun-cirati se mora vsako najmanjšo stvar in potem se zboljša življenje železničarjem v obče. Take in enake tirade sem poslušal nekaj časa in ker mi je počelo prihajati slabo radi različnih antialkoholnih tvarin in dahov sem jo odkuril, žele gosp. Gostinčarju še dolgo živjenje. I)o spoznanja sem prišel, da se naša organizacija v nobenem oziru ne more »meriti*, s «plodo-nosnim delovanjem* Gostinčar-jevim in njegovi!) tovarišev ; spoznal sem pa tudi, da za take duževne višine nimam potrebnih zmožnosti in da mi tudi sam Jegličev žegen ne pomaga. _t_ Razne stvari. V zadnjem trenutku nam je došla vest, da j'(‘ komisija za proračun sprejela vladin načrt za zboljšanjejilač železniških in poštnih vsluž-bencev. Zapisnik podržavljenja prog, pripadajočih društvu državnih železnic, potem severno-zapadne zeleznice in severojužne zvezne nemške železnice, je bil podpisan včeraj 14. julija zvečer. Glasom tega zapisnika da društvo državnih železnic državi za potrebne poprave in zboljšanja ze'ezniških naprav Ki miljonov kron v denarju. Akcijonarjem severnozapadne železnice se je država obvezala plačati kupone po 20 kron. Vse zelezniško premoženje postane pa last države. Severnojužna zvezna nemška železnica odstopa državi v last vse svoje premoženje proti prevzetju nekaterih dolgov. Zanimiv zakonski načrt za železničarje predlagajo v državnem zboru znani poslanci Krov, IVlichl in Weidenhott'er. Krov je sam železniški uradnik in že davno lovi železničarje na svoje limanice. Načrt, ki so ga izdelali, je grozovita krpanja. V njem ne najdemo ne poznanja železničarskih razmer, ne pravnih načel. Zanimivo je le, kakšne dobrote namenjajo ti ljudski prijatelji železničarjem. V S 124. predlagajo sledeče : «Z ječo od šestih mesecev do štirih let se kaznuje oni, ki ovira ali pa skuša ovirati nasilno železniške nadzornike, člane Osebnega prometa ali organe generalnega nadzorništva v izvrževanju njih dolžnosti. «Z ječo od enega do šestih mesecev se kaznuje ki ščuje (?) na mezdni boj ali zapeljuje vanj, predno je potekla doba ugovora«-. Železničarjem in delavcem sploh ni treba razkladati, kakšno infamno sovraštvo do njih tiči v teh predlogih. In taki ljudje hočejo, da bi jih železničarji podpirali! Podpisali so ta brezdušni prsdlog poslanci Kroy, Michl, Wei-denhoffer, Taltschick, pl. Stranskv, »Stolz, Grossi, Kraus, LOssl, Rasper, Herzmanskv, Kesehmunn, Kindermann, Bernt, Scliilder, Wolt‘, Luksch, Bendel, Hofmanu in Wagner. Zelozničarji naj si zapomnijo te junake! Edinost« nadaljuje z lažmi. Piše namreč v svoji številki od 2f>. junija t. 1. pog. «F oči jih bode*, o uslužbencu južno železnice 1. Ozbiču, ki je član naše soc. dem. železničarske organizacije, češ da je po o mesečni bolezni, vložil prošnjo na organizacijo, na katero prošnjo za podporo bi se mu bilo baje odgovorilo, da za take svrhe ni denarja. Nadalje pravi, da se nahaja dotičnik v veliki bedi in da je plačeval udnino celih šest let, ter da so ga naši sodrugi poslali v N. D. O. češ, tam dajejo podpore. Toliko iz »Edinosti*! Da ne more »Edinost* brez lažij izhajati, to vč že danes vsak človek ki čita več listov. Da pa še enkrat povemo javnosti, kako pertidno zna lagati nazadnjaško trobilo, ne moremo te stvari zamolčati. I. Ozbič je bil član dve leti in ne šest let. kakor poroča »Ed.*; s prispevki je zaostal šest mescev in ni imel v sled tega do podpore nobene pravice, ker se po pravilih izbriše že samo tri mesce zaostale člane; Ozbič ni bil torej niti več član organizacije. Kar je pa še hudobnejšeje to, da se trdi, da se je dotičnik obrnil do vodstva za podporo. To je povsem neresnično. Kar se tiče bede, v katerej hi se bil baje nahajal omenjeni delavec, kakor piše »Edinost*, moramo omeniti, da je Ozbič neoženjen, torej brez družine, da je bil za časa bolezni v bolnišnici, ter da je imel še vrhu tega pravico do podpore od bolniške blagajne na južni železnici. Da ni trpel bede, je razvidno iz tega, daje naprosil svojega tovariša, naj denar, ki ga je dobil iz bolniške blagajne vloži njemu v hranilnico. Kje je torej tista velika beda, o katerej pripoveduje »Edinost* ? Sicer se pa itak razvidi iz notice, da ne gre tukaj za delavca, temveč da hoče ta brbljav list vse skupaj zlorabljati za reklamo v prid N. D. O. S tem pa, da je dala N. D. O. v začetku svojega obstanka nekaterim delavcem malenkostne podpore, je še prokleto malo storila za delavca. Dr. Mandiči in krumirji Jakliči morajo biti enkrat prepričani, da ne bodo mogli nikdar tekmovati z mednarodno delavsko organizacijo, in da jih bo vse poprej 54 krat vrag vzel, nego bodo imeli v svoji krumirski organizaciji včlanjenih b4.000, kakor jih imamo mi. rudno in smešno pa je vsekakor, da »Edinost* nikdar ne zadene pravih strun ; posebno, kadar hoče delati reklamo drugim, se gotovo blamira. Pa kaj še to ! Škoduje sama sebi in blamira povrbu še one, katere hoče zastopati. Socialnodemokratičen terorizem ljubljanskih železničarjev. Pod tem zaglavjem je primeslo Gostinčar & Milavce,vo glasilo »Nasa moč» povsem koiifuzno notico, iz katere je razvidno da gospodo (iostinčarjevega kalibra neznansko boli, ker so se ljubljanski železničarji spametovali, in nočejo več črne garde podrepnikov bratsko podpirati v slučaju bolezni. I)a je prišlo do tega sklepa, je vzrok edino le njih nekolegijalno postopanje napram svojim tovarišem. Ljudje, ki žive od podlega denuncijantstva in ki izdajajo ob vsaki jim dani priliki interese svojih sodelavcev, niso vredni dru-zega, nego da se pošten železničar, ki krepko sodeluje na tem, da se izboljša gmotni položaj vseh tovarišev, z gnjusom obrne od njih, trotov', ki se rede od znoja drugih — kaj še, da bode v slučaju bolezni podpiral svoje najhujše nasprotnike. Ne, -- te potrpežjlivosti mora bili ■enkrat konec ! Kdor ni z nami, ta je proti nam ! To je geslo, po katerem bodemo v naprej vredili svoje postopanje, pa naj kriči glasilo idiotov in abstinentov, kolikor se mu zljubi. Gostinčarju pa svetujemo, naj zapiše v svoji «\Ioči . kako je v državnem zboru izdal železničarje in poštne vslužbence in naj ne far h a javnosti z neresničnimi poročili, o njegovem političnem delovanju. Sapionti sat! Iz organizacije : Organizirani železničarji v Ljubljani pri rede dne 2. augusta t. I. ob 10. uri dopoldan velik manifestacij skl. shod, na katerem povedo in utemelje še enkrat svoje želje, ki bi po uže pred leti danih obljubah, imele biti davno uresničene. Ker je shod za vse slovenske železničarje velevažen, zato upajo sklicatelji, da se ga vdeleže vse, tržaškemu tajništvu pripadajoče podružnice in vplačevalnice v kar največje in številu. Popoldan istega dne, bo velika ljudska veselica, h kateri so tudi vsi železničarji naj-uljudneje vabljeni. Sodrugi ! Vsi. ki vam dovoljuje služba, vdeležite se te manifestacije, da z njo dokumentirate solidarnost vseli jugoslovanskih železničarjev, ravno v trenotku, v katerem je to najbolj potrebno. Oe bo vsak na svojem mestu, potem je naša stvar gotova in naši sovražniki se bodo morali prepričati, da je v organiziranih železničarjih nepremagljiva moč, ki jo bo treba vpoštevati kar najhitreje. Zidanmost. — Dne 11. julija t. 1. se je vršil jur ni železničarski shod, da protestira proti postopanju sekcijskega načelnika Sterna in kurilniškega vodje, gospoda Lauterja. Shod je ob burni debati enoglasno sklenil in sprejel sledečo resolucijo: »Dne 11. julija 1(.)08, v gostilni gospoda Juvančiča zborujoči železničarji, ozirom na neznosno postopanje gosp. sekcijskega načelnika Sternu in gosp. kurilniškega vodje Lau-terja napram njima podrejenim delavcem, posebno napram sotrudnikom pri železničarski organizaciji, katera šikanirata, odpuščata iz službe brez vsakega opravičenega vzroka, jih premeščata z boljših mest na slabejše i t. d.-— izjavljajo najodločneje, da nočejo prenašati več naprej teh neznosnih razmer in zahtevajo, da centrala nemudoma ukrene vse potrebno in napravi takoj konec temu sramotnemu počenjanju. Konečno zahtevajo tudi, da se tekom treh dnij prekliče neupravičeno odpuščenje Zupančiča, in se v istem času Knolme-ju da zopet nazaj prejšnje službeno mesto, ker bodo sicer radi tega izvajali konsekvence, za katere odvračajo vsako odgovornost*. Dne 16. junija se vrši v Gorici ustanovni shod krajevne skupine 111. s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo vplačevalničnega načelnika; 2. volitev odbora; položaj železničarjev in njihova organizacija ; 4. raznoterosti. V Mariboru se je vršila dne, 1-1. junija v gostilniških prostorih »Pri belem zajcu« konferenca mojstrov in nadglednikov premikul-m službe na južni železnici. Osrednje vodstvo železničarske organizacije je zastopal sodr. I Veigel. Sodr. Schober otvori zborovanje s kratkim pozdravom na navzoče. Nato se, volijo v predsjedništvo sodr. Schober predsednikom, sodr. Pičinin pa zapisnikarjem. Naznani se tudi dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje konference ; 2. poročilo ; i>. predlogi k volitvam v personalno komisijo in 4 raznoterosti. Predno pa preidemo k poročanju o zborovanju, naj objavimo imena zastopnikov, ki so zastopali različne postaje. In ti so : Sodr. Siegelbauer in Schiel, ki sta zastopala Dunaj. Delegat postaje Gloggnitz je bil sodr. Schober Ivan, postajnega osobja, v Beljaku pa sodr. ITofer. Sodr. Kikhl je zastopal Božen, sodr. Anserhofer pa postajo linic k ob Muri. Tudi osobje na postaji Ala je bilo zastopano po sodr. Pa ha; tržaško osobje pa je zastopal sodr. Schivarz. Sodi'. K la ura ie bil odposlanec svojih tovarišev na postaji Franzensfeste; sodr. Mader je, bil zastopnik za Kufstein, sodr. Devjak pa za burnost. Posebno častno so bile zastopene postaje Gradec po odposlancih sodr. Jenko, Kovačič, Praznič in Poltsch, potem postaja Zidanmost po sodr. nchaub, h*ozir in Stelle, postaja Pragersko, katero so zastopali sodr. Leiner in Picinin in postaja Maribor, ki je štela sodruge Schreiver A., Pajner, Schniderschitz, Xen, Schenner, Gum sej, Jugo-litsch, Slomšek, Moser • in Schreiner K. Nadalje to bile zastopane postaje : Lienz po sodr. Koleritsch, Ljubljana po sodr. Suppan ; postajo Opčina je zastopal sodr. Pust Izostala seveda ni postaja Leoben, katero je zastopal sodr. IIW.s'.v, in Dunajsko Novo mesto, katero je zastopal sodr. IVinelbichler. Pri razpravi smo ! Sodr. Pičinin prečita zapisnik zadnjo konference. K drugi točki : poročilo, sc oglasi za besedo sodr. Siegelbauer, ki natančno precizira koncesije, ki so dovoljene v okrožnici 385. a in pojasnjuje, kako težko je bilo doseči vsaj nekaj zahtev, ki so bilo stavljene v zadnji splošni spomenici. Potem je govorila cela vrstil delegatov, ki so vsi izrekli priznanje in zahvalo članom personalne komisije, za njih neumorno delovanje. Pomen tretje točke dnevnega reda razloži sodr. Schiel, na kar izvolijo kandidatom, v personalno komisijo mojstra sodr. Siegclbauerja. in njegovim namestnikom sodr. Schoberja. Kategorijo nadglednikov pa bi naj zastopala sodr. Iteger in sodr. Dalantind, kot njegov namestnik. \ etrta točka se reši s tem, da se obvežejo vsi odposlanci, poročati prej ko mogoče o lokalnih razmerah kandidatom personalne komisije ; druge stvari pa, kakor priprave za prihodnjo konferenco, se iz roče. za to določenemu pripravljalnemu odboru. Konferenca, se je pričela ob !). uri zjutraj in je končala v zadovoljstvo vseh, ob 2l 2 uri popoldne. Orpanizacija je storila s tem spet. en korak naprej. Poslano „Naši moči“ v album. Studi se mi sicer, odgovarjati na tak članek, kakor ga je prinesla «Naša moč» >■ 29. štev. od dne li). junija t. 1., ali čast mi ne dopušča, da bi molčal. V prvi vrsti moram obžalovati neumnost dopisana, kit jo v stanu kaj takega napisati, v drugi vrsti pa se čudim budalosti urednikovi, da take bedastoče more sploh staviti v list. .le pač «Naša moč», klerikalen list ; druzega itak ne bi imeli pisati, ako no osebnosti. Naša moč» pravi, da sem berač, češ da sem nosil darovane suknje. Res je to in še danes bi jih, če bi mi jih kedo hotel darovati. Tudi od dopisana Naše moči« bi jo vzel, če no bi pri rokavih kamolči ven gledali in če ne bi imela kakih prijateljic \ sebi. Mislim, da nikakor ni sramotno, če nižji uslužbence z veliko družino, sprejme od svojega predpostavljenega suknjo v dar. Nadalje se me obrekuje, da sem z loncem hodil v gostilno juhe prosit. Tu se vidi, da je laž in obrekovanje geslo klerikalnih listov. To je nesramna laž in umazani dopisan naj se prepriča o tej svojej ihudo-bnej laži pri dotični gospodinji llalner«, ki mu bode, povedala«, da sem jaz juho pošteno plačal. Pripomnim pa k tej laži, da tako brezznačajen še nisem bil. da bi bil od revnih delavcev kedaj jemal piske, race, šunke, zajce i t. d., za različne usluge, ne kot uslužbenec in ne kot poduradnik. Dopisnik se, tudi zaletava v tisočake moje žene. Verjamem, da so 11111 zelo napoti. Tudi moje glaze-ro-koviee ga grozno bodejo v oči. Nekaj parov ponošenih mu lahko darujem, če. pa želi nove. naj pa govori z mojo soprogo, saj je «darežljiva ; morebiti mu odstopi toliko od svojih tisočakov, da si kupi nove glaze-roko-vico. najbrže pa dobi le — z metlo po grbi. Da nisem višješolec, kakor menda tildi dopisnik 'ne, je razvidno iz mojega pisanja. Da sem pa na možganih bolan, kar bi človek lahko sumničil o dopisniku, se mi pa vendar ne more reči. Naj gre na Studenec prosit, da ga preiščejo, če je v njegovi glavi vse v re.du. Dopisniku - Naše moči« tudi 111 všeč, da bi bil agitator za soc. dem. stranko. No, iu če bi pra\ bil ; bolj častno bi bilo na vsak način, nego da bi se potegoval za opravljivo »prometno zvezo« ajmohtarjev. Da vsak teden na komando svoje soproge, k govedi hodim, more trditi le dopisnik. Precej Ljubljaneo je že steklo v Savo, odkar sem bil zadnjikrat : toliko 11111 povem, več o tein govoriti se mi pa zdi neumestno. Potrebno bi pa bilo za dopisnika, da bi hodil kani vsak dan prat svojo dušo, ker mora imeti grozno zamazano ! Oe pa grom kako nedeljo ali praznik v cerkev, pa s tem še nisem zatajil socijalno-demokratičnega programa, ki veroizpovedanje prepušča vsakemu posamezniku kot popol ioma zasebno stvar in ne predpisuje, ako so-cijalni demokrat sme hoditi v cerkev ali ne. Da pa hodim dan na dan k gosp. načelniku tožit in deimncirat delavce, je druga nesramna laž umazanega dopisana. In dokler mi 011 tega sodnijsko ne dokaže, je v mojih očeh naj večji lump, obrekovalec in opravljivec. Anton Trunk reete Prunk skladišni mojster južne železn. v Ljubljani. VABILO K KONJERENCI prožnih čuvajev iu prožilih delavcev, ki se vrši v Sv. PETRU na KRASU due 19. julija t. 1. DNEVNI RED: 1. Položaj prožnih čuvajev in prožnih delavcev ; 2. organizacija; 51. raznoterosti. K lej konferenci so robljeni vsi 'prožni čuvaji in prožni delavci jušne železnice : vsemi postranskim prof/ami od Zagorja ob Suri do Krmi na. Začetek konference je ob 2. uri popoludne. Istega dne zvečer se pa vrši javen železničarski shod. Poroča sodi'. Kopač iz Trsta.. Železničarji! Ne zamudite teh dveh toliko važnih zborovanj. t'as, v katerem ravno živimo, je za nas železničarje vitalnega pomena.. Sovražniki nam pretijo od vseh stranij in treba je, da se oborožujemo in pripravljamo na '»"j ! Na svidenje ! Goatilnu „CASA DEL PO POLO (Zadružna delavska gostilna) Trst, ni. S. Lazzaro 111 ul. S. Catteriiia Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. — Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodrugov. Kavarna INIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Carlo Priora v Kopru