OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Leto XI številka 6/7 cena 1,46 EUR 24. junij 2009 Leto XI številka 6/7 cena 1,46 EUR 24. junij 2009 Ob zaključku šolskega leta................................str. 8, 9 Jadralo pet tisoč udeležencev..............................str. 16 Čestitamo Nogometnemu klubu Žalec za preboj v 2. slovensko nogometno ligo. Novem Car Interior Design, d.o.o., Žalec Slovesno ob stoletnici gasilstva Mogočne parade seje udeležilo 600 gasilk in gasilcev Prejšnjo soboto so v Levcu praznovali stoletnico tamkajšnjega gasilskega društva in z veliko parado, ki se je je udeležilo šeststo gasilk in gasilcev Gasilske zveze Žalec, počastili tudi dan gasilca. Gasilci iz Levca so ob tem dogodku prevzeli novo vozilo, veterani Gasilske zveze Žalec pa so razvili nov prapor. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Dr. Ljubica Jelušič je poleg osnovnega poslanstva pomoči ljudem v stiski poudarila izjemno vlogo gasilstva na Slovenskem tudi za narodnostni, kulturni in jezikovni obstoj. Na Friderik Širca - Risto Savin vojak, general - skladatelj IT.7.1859 - 15.12.1948 'fr, . 9 jtaae na Žalec praznuje in odpira svoja vrata 10. in 11. julij 2009 _0> CO g •M I- XL M prireditvi so najzaslužnejšim gasilcem podelili odlikovanja, jubilantu, Gasilskemu društvu Levec, pa odlikovanje za posebne zasluge in srebrni znak Civilne zaščite RS. Več na str. 6. K. R„ L. K. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Pražama In kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Vesna Zavšek, Arja vas 41a, Petrovče 2. Marija Zupanec, Ipavčeva 11, Žalec 3. Adi Golavšek, Migojnice 70, Griže Presnet' je dober majster bil... Odkar smo se prejšnji mesec nazadnje srečali na teh straneh, seje ponovno zgodilo toliko, da komaj sledimo. Pri nas imamo kar privilegij, da veliko tudi zapišemo, da čez nekaj dni sploh vemo, kaj vse je ta svet sposoben sproducirati. Zapisano ostane. Včasih razmišljam, da si bodo naši vrli slavisti in jezikoslovci počasi morali izmisliti kakšen močnejši, širši, bolj pravi izraz od »pestro«, saj je gostoto dogajanj v najširšem smislu, pa še kakovost naših občutij v vseh njihovih različicah zelo težko zavesti v eno, zadosti bogato besedo. Poglejmo najbolj obrabljen primer, vreme. Včasih smo pač imeli štiri letne čase, pa smo po koncu pomladi pospravili jakne in dolge rokave v »zgornje predale« omar, še prej pa po zimi bunde in plašče ter oblekli za tri mesece kratke. Zdaj so tako rekoč skozi vse leto različne variacije vseh letnih časov. Naše omare so zelo slikovita podoba kaotičnega vremena: bunda, pa majčke z izrezi in kratke hlače, pa puliji so običajna modna kombinacija. Kar poglejmo zadnji mesec. Ne le da se je pomlad prevesila v poletje, že nekajkrat se je to zgodilo. In naprej. Bolj ko se leto preveša v tople mesece, bolj jih bogatimo in obremenjujemo z aktivnostmi, z opravki. Kar nekaj spreminjamo, obnavljamo, urejamo. Tisti, ki imamo šoloobvezne otroke itak včasih sami sebe srečamo, saj nas posebej maja in junija dobesedno zasujejo z dogajanji, zaključki, nastopi, da ne govorimo o kakovostnem delu tega odnosa. Za poslovni svet se pa itak ve, da poskuša od spomladi do začetka poletja stiščati vse dejavnosti, vse akcije, vse prodati, kar se je namenil v prvem polletju poslovnega leta. Potem pa je letos še kriza, ko itak ni nikomur nič jasno in vsi bolj kot ne delujejo po sistemu »reši se, kdor se more«. Stihijsko funkcioniranje je bolj kot kdajkoli na pohodu. Gospodarska kriza ima tudi vse hujšo gostoto socialnih problemov, stisk. Rdeči križ in Karitas komaj uspeta pogasiti najhujše požare in koliko je tistih, ki sploh ne pridejo do njiju. Potem pa je še tista bolj prijetna gostota, za dušo, kot pravimo. Kulturna dogajanja, koncerti, predstave, prireditve, svečanosti... Pozdravljamo poletje, pa še vse drugo, pa športni dogodki, noge gor, noge dol, pa ajd v majski krog z glavo na zabavo, z vetrom v laseh, razpnimo vse, kar imamo... Če temu dodamo še vso gostoto informacij, s katero nas vsakodnevno bombadirajo različni mediji, klasični in virtualni, ki nam ponujajo instant senzacije in vsiljujejo ne tegole informacije, pač pa polemike v barvi, ki se najbolje prodaja, potem je kolobocija popolna. Presnet'je dober majster bil ... smo včasih kakšno domačo zapeli in seje nadaljevala sicer malo drugače, jaz pa jo uporabim za to, da ugotovim, da je presneto dober tisti, ki uspe racionalno tak kaos vsega predelati in pri tem ostati vedno in povsod trezen in normalen! Dragi moji, poskušajte ostati trezni, naj vam poletje vseeno prinese nekaj odklopa od ponorelega sveta, da se uglasite in spet najdete svojo notranjo frekvenco. Tisto, ki jo sicer prepogosto preslišite. Danes je zadnji šolski dan, jutri je prvi počitniški dan, jutri je praznik. Že to so zadosti dobri razlogi za nov začetek. Lucija Kolar pamtite z naročilom Da bo vai užitek ob kopanju resnično ostal užitek, vam bomo bazen posesali mi! Podvin 223,3310 Žalec - tel.: 03 710 37 90 - GSM 051669 237 ___________www.mimeks-trade.si - info@mimeks-trade.si OPEČNA STREŠNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s GARANCIJO lm2 že od 8,06c z ddv dalje posebej primemo za zamenjavo salonitnih kritin Informacije na tel. 03 710 09 50 in 031 637 213 www.creatim.si OSREDNJO KNJ. CELJE Letos več odličnjakov •V1 Sempetrani praznujejo S podelitve priznanj odličnjakom Župan Občine Žalec Lojze Posedel je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil tradicionalni sprejem ob koncu šolskega leta. Na sprejem je povabil učence, ki so vsa leta osnovnega šolanja končali z odličnim uspehom, in tiste, ki so v tem šolskem letu na državnih tekmovanjih prejeli zlata ali srebrna priznanja. Letos je v žalski občini 63 odličnjakov, kar je dvanajst več kot lani. Župan Lojze Posedel je učencem čestital za dosežene uspehe in se jim zahvalil za trud, staršem in učiteljem pa za spodbudo in podporo pri učenju. 'Zaželel jim je veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi bili zdravi in zadovoljni v življenju. V generaciji, ki letos končuje osnovno šolanje v žal- ski občini, je 63 odličnjakov, kar je dvanajst več kot lani, od tega na OŠ Griže in OŠ Šempeter po 11, na OŠ Petrovče 21 in na I. OŠ Žalec 20. Vseh tistih, ki so prejeli zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije zgodovine, zemljepisa, slovenščine, tujega jezika ter z glasbenega področja, pa je skupaj 80, kar je prav toliko kot lani. Posebno nagrado je prejelo tudi 17 učencev II. OŠ Žalec za učne uspehe in uspešno tekmovanje na državni ravni in 12 učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec za državna in mednarodna priznanja na glasbenem področju. Župan se je zahvalil tudi mentorjem in ravnateljem posameznih šol za dosežene uspehe učencev v šolskem letu 2008/2009. V kulturnem programu je nastopila tolkalna skupina Šus, ki jo vodi Dejan Tamše. T. Tavčar Tudi na II. OŠ Žalec, medobčinski šoli s prilagojenim programom, je bilo to šolsko leto precej razgibano. Kot nam je povedala ravnateljica Danica V. Veligošek, so bili njihovi učenci letos še posebno dejavni in tekmovalni, seveda z veliko podporo učiteljev in staršev. "Že peto leto smo z različnimi dejavnostmi nadgrajevali ekoprojekt in s tem pripravili dobro osnovo za izvajanje vzgojnega načrta šole. Učenci so svojo tekmovalnost stopnjevali in osvojili številne nagrade, priznanja in medalje na področju kulture, računalništva, matematike, tehnike, tehnologije in športa. Tu se je šolskemu programu z vidnimi dosežki , na državni ravni pridružil še posebni program z igrami specialne olimpijade. Naši učenci so se dobro izkazali tudi pri nacionalnem preverjanju znanja v 6. in 9. razredu, čeprav za tovrstne šole ni obvezno. /.../ Veseli smo uspehov, saj so odraz dobrega sodelovanja zaposlenih, staršev, občin ustanoviteljic ter druge strokovne in laične javnosti,« je povedala ravnateljica Danica V. Veligošek, ki se s tem šolskim letom tudi poslavlja, šaj odhaja v pokoj. Svet zavoda II. OŠ Žalec je namreč za novo ravnateljico za petletni mandat potrdil Sabino Korošec, profesorico defektologije iz Celja. L. K. Prostori RK v Levcu Prostovoljci KO RK Levec pred novimi prostori Krajevna organizacija RK Levec je ob desetletnem delovanju (prej je delovala v okviru KO RK Petrovče) končno pridobila tudi svoje prostore. Do njih so člani organizacije prišli po zaslugi PGD Levec, ki jim je v svojem domu odstopilo sobo, ki so jo že primerno uredili. Izidor Tolič je ob slovesnem odprtju poudaril, da bodo lastni prostori zagotavljali še uspešnejše delo, in se iskreno zahvalil gasilskemu društvu za posluh in razumevanje. Zahvalo je na srečanju starejših nad 70 let, ki je sledilo po predaji prostorov, potrdil s posebnim priznanjem Območnega združenja RK. Priznanje so prejeli tudi donatorji. Priznanja, ki sta jih skupaj s predsednikom KO RK Levec Izidorjem Toličem podelili predsednica Območnega združenja RK Žalec Olga Hočevar in sekretarka združenja Majda Pilih, so za dolgoletno delo prejeli tudi nekateri aktivisti KO RK Levec. Ob tej priložnosti je zbranim spregovorila predsednica združenja Olga Hočevar in izrekla vse priznanje in zahvalo vsem, ki kakor koli pomagajo pri delu te njihove humanitarne organizacije. Posebne čestitke je namenila vsem dobitnikom priznanj in Izidorju Toliču, ki KO RK Levec uspešno vodi že ves čas njenega obstoja. Izidor Tolič je v svojem nagovoru izrekel zahvalo tudi sekretarki združenja Majdi Pilih, ki si je vsestransko prizadevala za uspešnost njihovega dela. D. N. Vsem prebivalkam in prebivalcem Spodnje Savinjske doline, ter bralkam in bralcem Utripa čestitamo od dnevu državnosti. Projekt izgradnje ceste Šempeter-Podlog je vreden 520 tisoč evrov, od tega bo 30 % pokrila občina, ostalo pa so evropska sredstva; na sliki je sobotno odprtje V KS Šempeter so prejšnjo nedeljo v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter pripravili osrednjo prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga Šempetrani praznujejo na god sv. Petra in Pavla, 29. junija, kot župnijski in krajevni praznik. O pomenu praznovanja in delu je govoril predsednik krajevne skupnosti Silvo Udrih. Med glavne uspehe je uvrstil razširjeno in asfaltirano cesto Šempeter-Podlog v dolžini 1300 m s krožiščem in avtobusno nadstrešnico, v izgradnji je kanalizacija, obnovili pa bodo tudi zastarelo vodovodno omrežje. Pohvalil je društva, ki skrbijo za kulturno, športno, vzgojno in družabno življenje v kraju. Čestitke je izrekel tudi žalski župan Lojze Posedel. V nadaljevanju so podelili krajevna priznanja: grb Krajevne skupnosti Šempeter sta prejela Silva Črepinšek, ki že vrsto let uspešno vodi in dela v Planinskem društvu Šempeter, v katerem je združenih več generacij, in Turistično društvo Šempeter, ki deluje že 45 let in je pomemben dejavnik turizma ne le v krajevni skupnosti, temveč tudi v žalski občini; priznanje so prejeli Marta Kač, ki je duša naselja Zgornje Roje in je vedno odprta za vsakogar, KUD Grifon - Petrovi tamburaši, ki delujejo od leta 2006 in so dosegli vidne uspehe doma in v tujini, Šahovski klub Savinjčan Šempeter, ki je lani praznoval 60-letnico delovanja, in Olga Cotič, ki je že vrsto let dejavna na različnih področjih KS Šempeter. Posebno priznanje za posebne zasluge pa je prejel študent četrtega letnika medicine Uroš Četina. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili Petrovi tamburaši, naj mlajši iz vrtca, učenke OŠ Šempeter ter Mešani pevski zbor upokojencev Šempeter. V okviru praznika so v antičnem parku pripravili modno revijo oblikovalke Maje Štamol, pohod po mejah KS, teniški turnir izžrebanih parov, srečanje petih generacij OŠ Šempeter (1976-1980) in razstavo likovnih del Veronike Grešak. V sredo, 24. junija, se bodo šahisti med sabo pomerili na hitropoteznem šahovskem turnirju, v Cafe Salsa pa bodo pripravili Skok v poletje. V petek, 26. junija, bodo poskrbeli za športno srečanje društev upokojencev Občine Žalec na igrišču Rega v Podlogu, v nedeljo, 28. junija, bo po deseti maši v župnijski cerkvi koncert MPZ Savinjski zvon, ob 16. uri pa blagoslov obnovljene kapele ob cesti Šempeter-Podlog. V ponedeljek, 29. junija, na sam praznik, pa bo v župnijski cerkvi slovesna sv. maša. T. T. Letošnji dobitniki priznanj s predsednikom sveta KS Šempeter Silvom Udrihom Predstavili 47 raziskovalnih nalog Komisija za natečaj Mladi raziskovalec 2008 pri Občini Žalec je v sodelovanju z Osnovno šolo Griže v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila prireditev, na kateri so predstavili letošnje razlikovalne naloge. Uvodoma sta zbrane pozdravila ravnatelj Osnovne šole Griže Franci Žagar in podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, ki je med drugim izrazila veselje nad številom raziskovalnih nalog, saj je predstavitev potekala kar v dveh delih. Letos je bilo razpisanih šest tem, največ od skupno 47 raziskovalnih nalog jih je bilo na temo živeti zdravo, in sicer dvajset, pet nalog je prestavljalo planinske postojanke v Občini Žalec, deset znane osebnosti v našem kraju, štiri so obravnavale medkulturni in medgeneracijski dialog, dve inovativnost mladih in šest nalog odpadni material in kako ga koristno uporabiti. Največ raziskovalnih nalog, kar šestnajst, je na natečaj poslala I. OŠ Žalec, devet OŠ Šempeter, po sedem OŠ Griže in OŠ Petrovče, dve II. OŠ Žalec in šest žalski vrtci. Naloge so recenzirali na Inšti- tutu Erico Velenje. Ob tej prilo- avli Doma II. slovenskega tabora žnosti so izdali tudi zloženko in v Žalec pripravili razstavo. T. T. S predstavitve naloge Živeti zdravo (najmlajši z Vrtca Ponikva in mentorica Suzana Raševič) VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, BRALKAM IN BRALCEM UTRIPA SAVINJSKE DOLINE ČESTITAMO OD DNEVU DRŽAVNOSTI. Župan s sodelavci in občinski svet Glasba ob uspešni vojaški karieri Zbranim je vojaško kariero Friderika'Širce na kratko orisala kustosinja Vojaškega muzeja Simona Porš V Žalcu sta lansko in letošnje leto posvečeni skladatelju Frideriku Širci - Ristu Savinu. Lani je namreč minilo 60 let od njegove smrti, letos pa 150 let od rojstva. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je ob pomoči Občine Žalec pripravil številne prireditve, ki bodo vrhunec doživele v začetku julija s simpozijem o tem pomembnem Žalčanu in Slovencu, ki mu bodo na simpoziju dodali tudi evropsko skladateljsko razsežnost. Friderik Širca je tudi med domačini poznan predvsem kot skladatelj, z razstavo v Savi-novem likovnem salonu, ki so jo odprli 4. junija, pa so želeli poudariti tudi njegovo več kot 38-letno poklicno pot častnika avstro-ogrske vojske. Friderik Širca je v vojsko stopil zlasti zaradi slabšega finančnega položaja družine po finančnem zlomu leta 1878. Njegova kariera, ki ga je vodila po različnih krajih tedanje Avstro-Ogrske, pa je bila precej uspešna, saj se je upokojil kot generalmajor in dobil tudi dedni plemiški naziv. Razstavo je pripravila kustosinja Vojaškega muzeja Slovenske vojske Simona Porš ob pomoči Ladislava Mesariča. Na ogled so mnoge fotografije iz Šircove zapuščine, katerih skrbnik je Pokrajinski muzej Celje, njegova uniforma, odlikovanja, prvič pa sta na ogled listina o podelitvi čina generalmajor in diploma o dednem plemiškem naslovu. Kot je povedala Simona Porš, je bil Friderik Širca precej ambiciozen. Vojaško kariero je pričel leta 1879 kot prostovoljec v 6. artilerijskem polku v Gradcu. V artilerijskem štabu 15. korpusa v Sarajevu je opravljal naloge pribočnika, kar mu je odprlo pot do najvišjih dolžnosti. Izkazal se je tudi kot odličen pedagog na Terezijanski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Med prvo svetovno vojno je poveljeval 10. polku poljske artilerije v Budimpešti. Z enoto so ga poslali na bojišče v Srbijo, od tam pa v Galicijo. Njegova enota je leta 1916 sodelovala v zadnjem spopadu v Galiciji. Zatem se je umaknil z bojišča, nekaj zaradi vedno večje kratkovidnosti, predvsem pa zaradi ocene nadrejenih, da ni primeren za vodenje večje artilerijske enote zaradi premajhne odločnosti in iniciativnosti. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil predčasno upokojen marca leta 1917, že aprila istega leta pa ponovno aktiviran zaradi potreb mobilizacije. Do 30. septembra 1918 je bil namestnik vodje pritožbene komisije v Leobnu. Plemiški naslov (ki se je podeljeval na osnovi prošnje oziroma vloge) je prejel 4. januarja 1918, čin generalmajorja pa ob upokojitvi 1. novembra istega leta. Ob vsej tej karieri seje glasbeno izpopolnjeval in ustvarjal. Kot je zapisal njegov prijatelj, prav tako skladatelj, Slavko Osterc, je za glasbo vedno našel vsaj toliko časa kot malokateri poklicni glasbenik. Friderik Širca je največ ustvaril po vrnitvi v Žalec, kjer so njegovo posestvo doleteli še ukrepi agrarne reforme. Umrl je 15. decembra 1948 v S celovečernim koncertom Dekliške tolkalne skupine ŠUS prejšnji petek je za nami polovica izmed letošnjih šestih junijskih in julijskih petkovih Savinovih večerov v atriju Savi-nove hiše. zagrebški kliniki. Čeprav je bil poudarek razstave na vojaški karieri Friderika Širce - Rista Savina, pa ob odprtju ni šlo brez njegove glasbe. Sonja Alatič, Aleksander Kuzmanovski in Melita Estigaribia so zaigrali Savinov klavirski trio v G molu. Poleg programske direktorice za kulturo pri ZKŠT Žalec Lidije Koceli in avtorice razstave Simone Porš je zbrane pozdravil tudi župan Lojze Posedel. Med gosti sta bila načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik Tomaž Kladnik in podpolkovnica Mojca Pešec iz kabineta Generalštaba Slovenske vojske. Kot smo že omenili, bo 10. julija v Žalcu simpozij o življenju in delu Rista Savina. Kot pa je povedal župan Lojze Posedel, bo dan prej Žalec najbrž obiskal predsednik republike dr. Danilo Türk. Lidija Koceli je ob tej priložnosti povedala, da bo družina Šegedin iz Ljubljane za Savinovo spominsko zbirko podarila oljni portret skladatelja, delo akademskega slikarja, zavod pa se pogovarja tudi o odkupu Savinovega klavirja. K. R. Dekleta Dekliške tolkalne skupine Šus so se predstavila na svojem zadnjem letošnjem koncertu pred poletnimi počitnicami in po naporni ter uspešni sezoni, ki so jo okronale s prvo nagrado na majskem tekmovanju v Belgiji. Letošnji Savinovi večeri so se začeli že 5. junija s koncertom skupine LAVERS' in nadaljevali 12. junija s koncertom instrumentalnega kvinteta Gamma. Ta petek bodo koncertirali Lucija Lavbič, Simona Kropeč in Erian Karlovič ali na kratko skupina Lusier, končali pa se bodo s komedijo v izvedbi Jožice Ocvirk in Olge Markovič Čaj za dve 17. julija. L. K. Pemovo4/a, 3310 Zalet t: 03/713-29-00 f: 03/713-29-10 e: domjine_pokom.zalec@siol.net spletna stran: www.ss2-sl0.si Jz**“* ITorvt üktine pO KO RKt ■ g, m n r n Grmovje posebni socialnovarstveni zavod išče za najem urejeno in takoj vseljivo manjšo hišo v okolici Žalca, Polzele in Petrovč za obdobje najmanj desetih let. Kontaktna oseba za vse dodatne informacije je ga. Nevenka Janež, dosegljiva na tel. št. 03 713 29 47 oz. 051 390 913. Savinovi večeri na polovici Šusice v atriju Savinove hiše Žalec praznuje in odpira svoja vrata PETEK, 10. JULIJ 2009 9.00- 19.00 Mednarodni simpozij v glasbeni šoli 20.30 Poslednja straža, opera v Domu II. slovenskega tabora 22.00 Voden ogled Savinove hiše in druženje v atriju - SOBOTA, 11. JULIJ 2009 8.00- 21.00 - vodeni ogledi trških znamenitosti - razstava starodobnih vozil - otroške delavnice - športni program - pestro kulturno dogajanje - kmečka tržnica - degustacije na Šlandrovem trgu in pri obrambnem stolpu 21.00 Zaključek z zabavnim programom ansambla T' pravi muzikantje pred obrambnim stolpom Vabljeni! Na vse prireditve je VSTOP PROST. Podroben program prireditev v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, www.zkst-zalec.si Po kanalizaciji še cestišče Obnova Komende napreduje Pri asfaltiranju odseka ceste Na Polzeli je že od februarja dalje veliko gradbišče. Gradijo namreč kanalizacijo, in sicer po dveh glavnih do- voznih cestah skozi naselje. Občina Polzela je sprejela odločitev, da z deli zaključujejo po odsekih cest in takoj tudi asfaltirajo. Najprej so asfaltirali odsek na relaciji cerkev-Jelen v dolžini približno 300 metrov. V tem delu so zgradili kanalizacijo, razširili vozišče, v enem delu ob bloku pa zgradili tudi pločnik. Veliko so k tako hitri realizaciji tega odseka prispevali lastniki zemljišč, saj so bili z željo po izboljšanju prometnih razmer takoj pripravljeni sodelovati. T. Tavčar Udeleženci pred dohodom v grad Odličnjaki pri županu Za slovo še posnetek Žnidar poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi bili tudi pri nadaljnjem šolanju tako uspešni. Zahvalil se je tudi ravnateljici, učiteljicam in staršem. Vsem odličnjakom, vodstvu šole in učiteljicam je izročil Monografijo Polzele. V imenu odličnjakov sta se za sprejem zahvalili ravnateljica Valerija Pukl in predsednica šolske skupnosti Anja Škof, ob torti in soku pa so se sproščeno pogovarjali o nadaljevanju šolanja, o tem, kam na počitnice ... Z obnovitvenimi deli Gradu Komenda v prvi fazi počasi končujejo. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je na voden ogled po gradu povabil občinske svetnike, člane delovnih teles, odborov in bližnje sosede. Na začetku je povedal, da so bile dolgoletne želje po obnovi gradu z namenom ohranjanja okolja in obvarovanja kulturne dediščine leta 2006 prenesene na papir, in sicer je šlo za izdelavo projektne dokumentacije. Ker so bili cilji in namen obnove jasno opredeljeni, je bila Občina Polzela uspešna na javnem razpisu za pridobitev evropskih sredstev. Projekte za prenovo in rekonstrukcijo je izdelalo pod-Letos je vseh 67 učenk in učencev jetje Premica, d. o. o., podjetje v treh oddelkih uspešno končalo za inženiring iz Celja. Obno-devetletno šolanje. T. Tavčar vo gradu ves čas spremlja Ivo Tudi v braslovški občini Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je z direktorico občinske uprave Alenko Kočevar pripravil sprejem za učence Osnovne šole Polzela, ki so končali devetletno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Teh je letos štirinajst. Sprejema so se udeležili tudi ravnateljica Valerija Pukl, njena pomočnica Simona Tomšič, psihologinja Tatjana Kroflič in razredničarke 14 odličnjakov Nanika Cvikl, Marinka Jerin in Danica Gobec. V svojem nagovoru je Ljubo Nagrada POŠ Gomilsko V OŠ Šoštanj so na slavnostnem zaključku akcije Ekopa-ket 2009 podelili nagrade najuspešnejšim šolam in vrtcem v zbiranju odpadne embalaže Tetra Pak. V akciji, ki so jo organizirali na širšem štajerskem območju tretjič, so otroci v vrtcih in šolah od marca do maja zbirali odpadno embalažo, kamor sodi predvsem odpadna embalaža mleka in sadnih sokov. Letos je v akciji sodelovalo 37 osnovnih šol in vrtcev, ki so zbrali skoraj 467 tisoč odpadkov. Največ odpadne embalaže na učenca so zbrali v POŠ Šmihel, kjer je vsak učenec zbral skoraj tisoč petsto kosov. Največjo skupno količino, več kot 86 tisoč kosov, so zbrali učenci Osnovne šole Šoštanj. Nagrado v kategoriji šol nad 40 učenci je prejela POŠ Gomilsko, kjer so zbrali po 166 kosov na učenca. Kot so poudarili organizatorji, so z akcijo presegli vsa pričakovanja, mlade pa predvsem opomnili na zbiranje in ločevanje odpadkov. T. T. Pri izgradnji kanala skozi vas Šentrupert Te dni so začeli z gradbenimi deli za izgradnjo primarne kanalizacije tudi na območju Občine Braslovče. Na tem območju bodo zgradili najdaljša kolektorja, primarni kanal Kaplja vas-Trnava-Zakl v dolžini 4.013 metrov in primarni kanal Latkova vas-Parižlje-Bra-slovče v dolžini 5.828 metrov. Celoten projekt izgradnje kanalizacije je vreden 9,4 milijona evrov, od tega na območju Občine Braslovče kar 3,35 milijona evrov, kar predstavlja 35-odstotni delež vse kanalizacije, ki se gradi na območju SSD. EU iz Kohezijskih skladov in Republika Slovenija oziroma ministrstvo za okolje in prostor prispevata 90 odstotkov sredstev, občine kot soplačniki pa morajo zagotoviti nemoten transfer za redno plačilo 10 odstotkov od neto vrednosti in še 20-odstotni DDV, kar je glede na visoke investicije zelo velik zalogaj. T. T. VSEM OBČANKAM IN 6P Ig;» Župan Občine Braslovče OBČANOM OBČINE POLZELA čestita vsem občankam ISKRENO ČESTITAM % in občanom OB DNEVU DRŽAVNOSTI. občina Braslovče ob dnevu državnosti. OBČINA POLZELA ŽUPAN LJUBO ŽNIDAR Gričar, strokovnjak Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje. Župan je pohvalil tudi izvajalca gradbenih del, podjetje Granit, d. d„ iz Slovenske Bistrice, in skrben nadzor, ki ga izvaja podjetje Prizma, d. o. o. S končanjem prve faze obnovitvenih del bo grad statično saniran, zaščitena bo zunanjost, dokončno bodo urejeni tudi prostori v kleti, ki bodo namenjeni gostinski dejavnosti, in del pritličja. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 69/2000, 116/03) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2009 1. Priznanja Občine Braslovče so: zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom, srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom, bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom, naziv častni občan, častni znak Občine Braslovče. I. ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje Občine Braslovče. Podeljuje se za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. II. SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih. III. BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka. IV ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ali društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam. V. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom Občine Braslovče in drugim državljanom RS, pa tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa, ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Občine Braslovče. 2. Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ali s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj, na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu. 3. Postopek podeljevanja priznanj: Pobudniki oz predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko: - občani Občine Braslovče, - politične stranke, - krajevni odbori, - podjetja, t - društva, - druge organizacije in skupnosti. 4. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke, - obvezno obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. 5. Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 22, 3314 Braslovče, do 13. 7. 2009. Prepozno vložene vloge se zavržejo. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rudi Sedovšek, l.r. O lanskem proračunu in letošnjih nagrajencih Doplačilo za samostojne 1 A fi | •'* §|Jj JBf ■» Vi Nova podoba občine Prebold s prizidkom Svetniki Občine Prebold so se na 24. redni seji občinskega sveta 11. junija prvič sestali v novi občinski sejni sobi v pravkar dograjenem prizidku občinske stavbe. Pogoji za delo so zdaj veliko bolj primerni, v 286 tisoč evrov vrednem prizidku pa bodo med drugimi dobila prostore tudi nekatera društva, prav tako sta v prizidku dve stanovanji. Kar tri točke dnevnega reda so bile povezane z lanskim občinskimi proračunom. Državna notranja revizorka Antonija Ločičnik je svetnike seznanila z ugotovitvami notranje revizije poslovanja v lanskem letu. Večjih nepravilnosti revizija ni ugotovila, končno mnenje poročila je, da so v Občini Pre- V Občino Polzela se je v zadnjih letih priselilo kar veliko mladih družin. Po statističnih podatkih iz leta 2007 je število vseh prebivalcev naraslo že na 5.637. To se seveda kaže tudi v vrtcu na Polzeli in v Andražu, saj starši izkazujejo vse večje zanimanje za vpis otrok v vrtec. Trenutno imajo deset oddelkov. Komisija za sprejem otrok v vrtec je morala zaradi prostorske stiske odkloniti kar dvajset otrok. Na Občini Pol- bold notranji nadzori ustrezni, zanesljivi in uspešni na vseh pregledanih področjih, razen na področju javnih naročil, kjer so šibki. Sledilo je poročilo predsednice nadzornega odbora Petre Kobal Šorli o nadzoru zaključnega računa. Nadzorni odbor je podal pozitivno mnenje k zaključnemu računu. V nadaljevanju so svetniki po krajši razpravi potrdili zaključni račun. Vseh prihodkov v lanskem proračunu je bilo 7,76 milijona evrov ali 89,08 % prihodkov, predvidenih v sprejetem proračunu, odhodkov pa je bilo 8,31 milijona, kar pomeni 91,62 % od načrtovanih. Župan je svetnike seznanil tudi s premoženjsko bilanco Občine Prebold na dan 31. 12. zela so zadevo vzeli resno in na pobudo OŠ Polzela, enote vrtec, takoj pristopili k reševanju problematike. Zdaj že proučujejo prostorske možnosti za zagotovitev oblikovanja novega oddelka, ki pa mora ustrezati standardom in normativom, ki jih narekuje zakonodaja. Problematiko bo obravnaval tudi občinski svet na julijski seji. Osnovni cilj, ki si ga je zastavila občina, je, da se v vrtec vključijo vsi predšolski otroci, ki potrebujejo varstvo. T. T. 2008. Premoženje občine je znašalo 13.554.587 evrov in je bilo za 2.911.370 evrov večje kot konec leta 2007. Največje povečanje je pri nabavni vrednosti nepremičnin zaradi velikih vlaganj v izgradnjo infrastrukture oziroma mreže lokalnih cest. V javnih zavodih znaša premoženje še 4.181.872 evrov. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki po daljši razpravi razdelili sredstva za sofinanciranje prireditev v času do marca prihodnje leto. Ponovno je bilo danih veliko pripomb na to, zakaj nekatera društva za pripravo prireditev dobijo visoke zneske, druga pa zelo nizke, katere stroške in kako jih prikazujejo v svojih vlogah. Do roka je prijave za sofinanciranje prireditev podalo petindvajset društev, organizacij in združenj, s področja humanitarne in socialne dejavnosti pa devet. Občina bo sofinancirala prireditve enaindvajsetih društev v skupni vrednosti 14.850 evrov ter vseh devet humanitarnih društev za njihovo dejavnost v skupni vrednosti 1.210 evrov. Preboldski svetniki so v nadaljevanju seje dodelili tisoč evrov invalidki za sofinanciranje nakupa dvigala, eno kadrovsko stanovanje so prekategorizirali v neprofitno in potrdili predlog prejemnikov letošnjih občinskih priznanj. Naziv častni občan Občine Nov oddelek vrtca Izgradnja doma starejših se nadaljuje Novi rok za dokončanje doma starejših je januar 2010 V Občini Prebold nadaljujejo z izgradnjo doma starejših. Dom bi moral biti po prvotnem načrtu že zgrajen, a so zaradi lanskoletnih zapletov okoli zemljišča prekinili z deli. Zaradi zahtev denacionalizacijskih upravičencev se je stvar zapletla, še dodatno pa so k ustavitvi gradnje prispevale likvidnostne težave investitorja, podjetja SG Kovač iz Izlak, ki mu je banka pogojevala odobritev kredita s pridobitvijo koncesije za upravljanje z domom. Kljub temu da podjetje koncesije še nima, pa se mu je očitno uspelo dogovoriti z banko za posojilo in tako nadaljevati z gradnjo. Prebold-čani so veseli, da so se stvari začele premikati, ne nazadnje tudi zato, ker je morala občina iz proračuna dedičem izplačati 200.000 evrov odškodnine za zemljišče. Novi rok za dokončanje doma je januar 2010. Najbrž pa tudi takrat še ne bodo pridobili koncesije, saj je ministrstvo v tem letu ne bo razpisalo. Kaj bo to pomenilo za začetek delovanja doma, ki naj bi sprejel 140 oskrbovancev, pa zaenkrat ni mogoče napovedati. D. N. Prebold bo na slavnostni seji ta petek ob 19.30 v preboldski dvorani prejel Adi Vidmajer. Zlati grb letos ne bodo podelili, srebrnega bo prejel Andrej Zagožen iz Marije Reke, bronastega pa Andrej Kumer iz Svetega Lovrenca, Marta Praprotnik iz Prebolda in Božo Arh iz Prebolda. Kljub razpravi o tem, da veliko število priznanj lahko razvrednoti njihov pomen, so svetniki potrdili vse predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Priznanja bodo prejeli: Boris Potočnik iz Kaplje vasi, Martina Ramšak iz Šešč, Ana Kupec iz Sv. Lovrenca, Miroslava Go-vedič iz Matk, Franc Povše iz Latkove vasi, Manja Holobar iz Sv. Lovrenca, Robi Brinar iz Dolenje vasi, Peter Podgoršek iz Dolenje vasi, Gasilska zveza Prebold, Ju jitsu klub Aljesan Šempeter in Jamarski klub Črni galeb Prebold. Posebna priznanja so se odločili podeliti občanom z doktorskimi nazivi. Prejeli jih bodo dr. Ajda Podgoršek iz Dolenje vasi, dr. Marko Uplaznik iz Prebolda in dr. Miha Nemevšek, prav tako iz Prebolda. K. R. V ponedeljek, 15. junija, so se na svoji 20. redni seji sestali svetniki Občine Tabor. Na sejo so povabili tudi predstavnico Medobčinske splošne knjižnice Žalec, predstavnika Simbio, d. o. o., iz Celja ter predstavnike OŠ Vransko - Tabor in Vrtca Tabor. Med 16 točkami so namreč obravnavali razvojni načrt Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki ga je predstavila njihova predstavnica. Izpeljali so tudi prvo obravnavo odloka o opravljanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo je dodatno pojasnil predstavnik Simbia. Obravnavali so tudi zaključni račun za leto 2008, vendar ga niso sprejeli, ker nadzorni odbor še ni opravil popolnega pregleda poslovanja. Med zelo pomembne sklepe te seje pa nedvomno sodi sklep o financiranju ločenih oddelkov za 1.-3. razred POŠ Tabor v šolskem letu 2009/2010. Glede na premajhno število otrok v posameznem oddelku bi namreč morali oddelke združevati, v nas'protnem primeru pa mora razliko za samostojne oddelke plačati občina, za kar se je odločil občinski svet. Ta odločitev pa bo občinski proračun dodatno obremenila za približno 20.000 evrov na šolsko leto. Svetniki so sprejeli tudi sklep o povišanju cene prispevka za priključitev dovozne poti na kategorizirano občinsko cesto, in sicer s 84 evrov na 150 evrov. Obravnavali in sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi režijskega odbora za urejanje javnih površin ter sklep o določitvi subvencionirane in tržne cene za prodajo dveh občinskih stanovanj v Ojstriški vasi. Prednost pri pridobitvi teh stanovanj imajo mlade družine iz občine. Tudi na tokratni seji ni manjkalo pobud in vprašanj. Tokrat so predvsem posredovali odgovore na vprašanja svetnice Zupančičeve in svetnika Lukmana. D. N. C~bU/UA2/ Telefon: 03/712 12 80 Pri novorojenčkih ni recesije Na leto se v Občini Prebold povprečno rodi 40 do 45 otrok V času od 1. oktobra 2008 do 1. maja letos se je v Občini Prebold rodilo kar 31 otrok. V sredo, 17. junija, so se novorojenčki s starši udeležili tradicionalnega srečanje z županom Vinkom Debelakom, ki so ga tudi tokrat pripravili v preboldskem hotelu. »V povprečju se v občini rodi na leto od 40 do 45 otrok, kar zagotavlja šoli dva oddelka otrok,« je na srečanju z zadovoljstvom povedal tudi župan Vinko Debelak. Staršem je čestital za starševstvo, nato pa na kratko predstavil delo in načrte občine. Povedal je, da naj bi kmalu začeli z gradnjo novega vrtca, kar je tudi ena od prednostnih investicijskih nalog Občine Prebold v tem mandatu. Starše sta v nadaljevanju nagovorila ravnatelj OŠ Prebold Oton Ra-čečič in vodja vrtca Milica Podgoršek. Vsem sta zaželela veliko veselja s svojimi otroki in uspešno pot v življenju. Ob koncu je župan Vinko Debelak, skupaj s sodelavko Tjašo Skočaj Klančnik, vsem novorojenčkom oziroma-njihovim staršem izročil vrednostne bone. D. N. OBČINA TABOR Na dan državnosti, kije največji slovenski praznik, spomin na 25. junij leta 1991, koje Slovenija postala neodvisna, čestitamo vsem občankam in občanom Občine Tabor. OBČINA PREBOLD VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE PREBOLD ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Zupan Vinko Debelak Gasilci pomagajo in združujejo ljudi Prostovoljno gasilsko društvo Levec praznuje letos stoletnico, zato so tudi dan gasilca Gasilske zveze Žalec pripravili v Levcu. S svojim obiskom je savinjske gasilce počastila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Gasilci iz Levca so prevzeli novo vozilo, veterani Gasilske zveze Žalec pa so razvili nov prapor. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je svoj obisk začela v Žalcu, kjer jo je v vinskem Keudru sprejel župan in poslanec Lojze Posedel, nato pa si je ogledala Savinovo hišo. V Levcu se je udeležila slovesnosti ob 100-letni-ci Prostovoljnega gasilskega društva Levec in dnevu gasil- ca Gasilske zveze Žalec. Poleg ministrice so bili med gosti tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, namestnik direktorja Uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel, poveljnik Civilne zaščite RS Janez Bogataj ter predsednik sveta savinjsko-šaleške regije Jože Drobež. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih zvez. V paradi je v ešalonih mladine, članic in članov, veteranov ter občinskih poveljstev sodelovalo kar okoli 600 gasilk in gasilcev. Osrednjo slovesnost so pripravili na letališču v Levcu. O stoletnici društva je zbranim naprej spregovoril predsednik društva Anton Ja- vornik, o delu Gasilske zveze Žalec, ki združuje 35 prostovoljnih gasilskih društev, pa Edvard Kugler. Zbrane gasilke in gasilce ter krajane sta nagovorila župan Lojze Posedel in predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. Igrala je Godba Liboje. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je poleg osnovnega poslanstva pomoči ljudem v stiski poudarila izjemno vlogo gasilstva na Slovenskem tudi za narodnostni, kulturni in jezikovni obstoj. Ministrica je še posebej pohvalila povezanost gasilskih generacij, saj izkušenim veteranom in članom že sledi številčna gasilska mladina. Priskočiti na pomoč v stiski je univerzalna vrednota, ki jo bomo morali vedno bolj poudarjati, saj vse preveč ljudi dandanes le pričakuje pomoč, ne da bi kdaj tudi sami nudili pomoč in podporo organizacijam, kakršna je gasilska. Dr. Ljubica Jelušič je povedala, da je vlada v državni zbor poslala resolucijo o nacionalnem programu zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, v kateri je veliko govora tudi o gasilstvu. Vendar pa nacionalni program ne bo zaživel brez konkretnih opredelitev. Tako še vedno ni rešen status Gasilsko pokalno tekmovanje Prostovoljno gasilsko društvo Žalec je v Športnem centru Žalec pripravilo tekmovanje starejših članic in članov za pokal Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Žalec in prehodni pokal Občine Žalec. Skupaj je nastopilo 32 tekmovalnih enot iz Slovenije, ki so se pomerile v vaji s hidrantom in v raznoterostih. Pokal Gasilske zveze Žalec je pri starejših članih osvojila enota iz PGD Kasaze - Liboje pred Ponikvo pri Žalcu in Žalcem, pri starejših članicah pa enota PGD Vrbje pred enoto iz PGD Grajska vas in PGD Kasaze - Liboje. Pokal GZ Slovenije je pri starejših članih osvojila enota PGD Kasaze - Liboje pred PGD Matke in PGD Hajdoše, pri starejših članicah enota iz PGD Polje pred PGD Prevalje in PGD Vrbje. Prehodni pokal Občine Žalec je pri starejših gasilkah osvojila enota PGD Polje pred PGD Pre- valje in PGD Vrbje, pri starejših gasilcih pa PGD Kasaze - Liboje pred PGD Matke in PGD Hajdoše. Prehodni pokal je podelil župan Občine Žalec Lojze Posedel. T. Tavčar Starejši člani so tekmovali Tekmovalo 690 gasilcev Tekmovali so gasilci petintridesetih društev iz petih občin SSD Gasilska zveza Žalec je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Braslovče pripravila tekmovanje članic in članov. Tekmovanja pri Gasilskem domu Braslovče se je iz 35 društev iz gasilskih poveljstev vseh petih občin Spodnje Savinjske doline udeležilo 69 enot. Vrstni red člani A: PGD Andraž nad Polzelo, 2. Letuš, 3. Dobrovje 1; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Grajska vas, 3. Ločica ob Savinji; člani B: 1. Zabukovica, 2. Braslovče, 3. Letuš; članice B: 1. Gomilsko, 2. Velika Pirešica, 3. Kapla-Pondor. Tekmovanje je štelo za nastop na regijskem in državnem tekmovanju. T. Tavčar Ob stoletnici je PGD Levec dobilo tudi novo vozilo prostovoljnih gasilcev, kot tudi drugih prostovoljnih reševalcev, čeprav je zdajšnja ureditev primerljiva z Evropsko unijo. Pogosto se dogaja, da operativni gasilci in usposobljeni reševalci kljub intervenciji ne smejo zapustiti svojega delovnega mesta ali pa imajo potem velike težave. Ta status bo potrebno čim prej urediti, za kar bodo potrebne tudi spremembe zakona o občinah. Seveda pa je vse to povezano z denarjem. Zadnji rok za ureditev tega vprašanja je ministrica navedla leto 2015. Sledil je prevzem novega gasilskega vozila za prevoz moštva in opreme. Župan Lojze Posedel je poveljniku prostovoljnega gasilskega društva Damirju Lupšetu izročil ključe, nato pa jih je prejel voznik Damjan Ivanek. Kot je povedal Anton Javornik, je vrednost novega avtomobila 85 tisoč evrov. Polovico denarja je prispevala Občina Žalec, ostalo pa botri in donatorji, najeli so tudi kredit. Botrov je bilo kar 57, donatorjev pa 12. V nadaljevanju je predsednik Gasilske zveze Žalec Ed- vard Kugler razvil nov prapor veteranov žalske zveze in ga predal predsednici komisije za delo veteranov Savini Na-raks, ki ga je predala praporščaku Ivanu Antlogi. Sledilo je pripenjanje devetih spominskih trakov (na praporu je kar 87 zlatih žebljičkov). Vozilo in prapor je blagoslovil petrovski župnik Ivan Arzenšek. Sledila je podelitev zahval botrom in donatorjem novega vozila. Anton Koren je v nadaljevanju podelil odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Gasilsko odlikovanje 1. stopnje so prejeli Vlado Božič st., Viljem Pi-žorn in Franc Tevžič, gasilsko plamenico 1. stopnje Jože Marinko, odlikovanje za posebne zasluge pa Prostovoljno gasilsko društvo Levec. Slednje je letos prejelo tudi srebrni znak Civilne zaščite RS, ki ga je društvu podelil poveljnik Miran Bogataj. K. R. PD Tabor praznuje Planinsko društvo Tabor praznuje letos 30-letnico samostojnega delovanja, pred tem je deset let delovalo kot mladinska sekcija PD Vransko - Tabor. Jubilej bodo člani društva obeležili v okviru že tradicionalnih Zajčevih dni 4. in 5. julija na svoji planinski postojanki, na Zajčevi koči pod Krvavico. Osrednje praznovanje bodo pripravili v nedeljo, 5. julija. Ob 8. uri se bodo izpred nek- danje šole v Lokah odpravili proti Zajčevi koči. Pri domačiji Šnep, pri odcepu za Zajčevo kočo, se bodo preizkusili v košnji. Proslava ob 30. obletnici PD Tabor bo ob 11. uri in ob tej priložnosti bodo blagoslovili in namenu predali kozolec ob koči. Blagoslov bo opravil župnik Izidor Pečovnik - Dori. V družabnem delu z dobro glasbo, hrano in pijačo bodo našli čas tudi za pregled dogodkov in obujanje spominov. D. N. V V Požar v OS Šempeter Na srečo je šlo le za vajo reševanja in gašenja. Vaja je pokazala, da so gasilci dobro izurjeni in usposobljeni za takšne primere. Tokratno gasilsko vajo je pripravil gasilski častnik Aleš Laznik. Vzrok za (namišljeni) požar je bila po taktični predpostavki kemična reakcija pri poskusu v kemični učilnici v I. nadstropju. Ogenj se je hitro širil na preostale prostore in močno oviral evakuacijo otrok. Nekaj otrok se je poskušalo re- šiti skozi glavni vhod, nekaj pa skozi stranski izhod za šolo. Nekaj otrok, predvsem iz drugega nadstropja, se je približalo oknom, od koder so gasilci s čelne strani izvedli reševanje z gasilsko lestvijo. Zaradi večjega števila ponesrečenih otrok so klicali po pomoč tudi CZ, enoto tabornikov in enoto prve pomoči, ki je postavila šotore za oskrbo ponesrečencev. Oskrbeli so dva poškodovanca. Gasilci z dvema napadalnima skupinama so vstopili v objekt šole, poskusili pogasiti požar in preiskali prostore, v katerih bi še lahko bili poškodovanci. Zaradi eksplozije kemikalij je prišlo do lažjih opeklin rok. Zaradi dima, ki se je sproščal ob gorenju, se je pri evakuaciji zastrupilo nekaj otrok. Pri tokratni vaji so sodelovali poleg domačih gasilcev PGD Šempeter tudi gasilci iz PGD Žalec, PGD Vrbje, PGD Goto-vlje in PGD Griže. Ob koncu vaje je ravnateljica, ki je tudi na osnovi Požarnega reda OŠ Šempeter odgovorna za organizacijo varstva pred požarom, izrazila upanje, da bi tudi v prihodnje ostalo le pri vajah. D. Naraglav Gasilci so dobro izurjeni, je pokazala vaja na OŠ Šempeter Dan odprtih vrat Podmornice Otroci nas potrebujejo Del udeležencev ob svojih stvaritvah Dnevni center za otroke in mladostnike Podmornica, ki deluje v sklopu Centra za socialno delo Žalec, je v sredo, 17. junija, organiziral dan odprtih vrat. Na ta način so želeli predstaviti svoje delo. Podmornica deluje v kletnih prostorih poslovne zgradbe na Mestnem trgu 5 že od decembra leta 1995. Njihova vrata so odprta od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro ter ob petkih med 11. in 17. uro. Njeno posadko sestavljajo otroci, ki popoldneve preživljajo med učenjem, kuhanjem, risanjem, ob računalnikih, igranjem družabnih iger, sprehodih in izletih, ogledih predstav ... Program Podmornice je namenjen otrokom in mladostnikom z učnimi težavami, katerih starši so popoldne zaposleni in odsotni, bodisi otrokom in mladostnikom, ki želijo prosti čas preživeti čim bolj dejavno. Program v Podmornici izvajajo v sodelovanju z otroki in mladostniki, njihovimi starši, strokovnimi delavci centra za socialno delo, učitelji in šolsko svetovalno službo. Program izvajajo tudi s pomočjo prostovoljcev, z materialnimi in finančnimi prispevki donatorjev. Zelo pomembna pa je nedvomno podpora Občine Žalec in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. In kako poteka dan v podmornici? S skupno pomočjo rešujejo stiske, težave in težavice otrok in mladostnikov ter vedno najdejo čas za pogovor. Krepijo samozavest, pozitivno samopodobo, odkrivajo nova prijateljstva ... Čas med 11. in 13. uro je namenjen pogovoru o osebnih in ljubezenskih težavah, težavah, ki se pojavljajo dom a in v šoli, ter različnim dejavnostim, na primer pospravljanju prostorov, kuhanju, igranju. Med 13. in 15. uro ter med 17. in 19. uro v mirnem okolju naredijo domačo nalogo, se učijo in krepijo učne navade. Med 15. in 17. uro, so vrata Podmornice odprta za vse, ki želijo dejavno preživeti prosti čas. Ustvarjajo na likov- nem področju in ostrijo svojo umetniško žilico. Preizkušajo se tudi v svetu kulinarike in uživajo ob pripravah pic, peki kruha ... Igrajo lahko tudi razne športne in družabne igre, poslušajo glasbo in prepevajo, brskajo pa seveda tudi po internetu in tekmujejo v računalniških igricah. In kako je v času počitnic? V tem času je Podmornica odprta vsak dan med 7. in 15. uro, program pa je usmerjen predvsem v dejavno preživljanje prostega časa, kot so recimo obiski bazenov, krajši izleti, razne delavnice, skupinske igre. Smisel vsega tega je v krepitvi pozitivne samopodobe, v oblikovanju občutka odgovornosti, v prilagajanju drug drugemu in s tem tudi v navajanju na strpnost, sklepanju kompromisov in pozitivnem reševanju sporov. V času poletnih počitnic se otroci in mladostniki skupaj s starejšimi, ki so vključeni v skupine za samopomoč starim, udeležijo poletnega medgeneracijskega tabora. D. Naraglav Tudi Vrtec Tabor med ekovrtci Ekolistina za taborske malčke Vrtec Tabor se je letos priključil mednarodnemu projektu Ekošola kot način življenja. V četrtek, 4. junija, so svoja prizadevanja kronali s podpisom ekolistine. Ob tej priložnosti so pripravili bogat kulturni program. Na izviren način sta prireditev začela Tomaž Avbreht v vlogi Joška Koška in Mateja Todorovski kot Cvetka Smet-ka. Sledili so nastopi otrok iz vrtca, ob vsem dogajanju pa so podpisali ekolistino. Ekokoordinatorica Vrtca Tabor Renata Košiča je povedala, da so s tem dnem potrdili pomembne vrednote in razmišljanja, ki jih pridobivajo otroci v ekovrtcu in naprej v ekošoli. Poudarila je, da so bdi prvi koraki naporni, a jim je ob podpori lokalne skupnosti, OŠ Vransko - Tabor, ekokoordi-natorice na POŠ Tabor Mateje Todorovski in zvestih sodelavk v vrtcu uspelo uresničiti zadane cilje. Veliko lepih besed so otro- kom in njihovim vzgojiteljicam namenili tudi nacionalni ekokordinator vrtcev Slovenije Dane Katalinič, direktorica občinske uprave Občine Tabor Saša Zidanšek Obreza in ravnateljica OŠ Vrnsko - Tabor Majda Piki. S podpisom ekolistine so se zavezali, da bodo v vrtcu gojili spoštljiv odnos do narave in živih bitij, da bodo razvijali in negovali pozitivne medsebojne odnose in nasploh gojili eko-odnos do vsega in vseh. D. N. Generalni tajnik Matej Pirnat in predsednik ŠKC Rok Metličar V prostorih centralnega skladišča Škofijske Karitas Celje v Vrbju pri Žalcu sta predsednik Rok Metličar in generalni tajnik Matej Pirnat sredstva javnega obveščanja seznanila s polletnim delom in z akcijo Otroci nas potrebujejo.-Kot sta poudarila, je letošnje polletje globoko zaznamovala gospodarska kriza. Skriva se nešteto trpkih zgodb ljudi, ki so ostali brez dela, sredstev za preživljanje in dostojanstva, ki ga človeku daje pravica, da s svojim delom preživlja sebe in svojo družino. Sodelavci in sodelavke Karitas so se trudili tem ljudem stati ob strani in jim pomagati. Na Škofijski Karitas Celje so obravnavali 271 prošenj za pomoč, od tega je 133 ljudi prvič zaprosilo za pomoč. S pomočjo prostovoljk in prostovoljcev so pripravili in razdelili 3442 prehrambenih paketov iz sredstev Republike Slovenije v vrednosti 65 tisoč evrov, 694 delavkam in delavcem, ki dolgo niso dobili plač ali so njihova podjetja v stečaju, pa so podelili pakete osnovnih prehrambenih artiklov in toaletnih pripomočkov. V humanitarnem skladišču v Vrbju so zabeležili več kot 200 obiskovalcev, od tega 162 dru- žin, in jim izdali več kot 6.600 kosov oblačil, 290 parov obutve, 1.048 igrač, knjig ... V teh poletnih mesecih pripravljajo akcijo Otroci nas potrebujejo, ki bo potekala do konca septembra. Podarite zvezek ali šolsko torbo, oddate jo lahko na domači Župnijski Karitas ali v skladišče v Vrbju pri Žalcu, lahko pa svoj dar nakažete na TRR SI56 0600 0097 7538 266, namen Pomoč otrokom. T. Tavčar Uspešni akciji Območno združenje Rdečega križa Žalec je junija pripravilo dve krvodajalski akciji. Akcije v Grižah se je udeležilo 33, v Preboldu pa 61 krvodajalcev. Kot je povedala strokovna delavka na območnem združenju, so bili delavci transfuziološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje z odzivom zadovoljni. Naslednjo akcijo, sedmo po vrsti v letošnjem letu, bodo 23. julija pripravili v prostorih Zdravstvenega doma Vransko. Kri boste lahko darovali med 7. in 12. uro. T. T. Starejši počastili krajevni praznik Cvetka Kočevar in Viktor Zorec izročata šopek cvetja Zofiji Mogu V dvorani Kulturnega doma Letuš so praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na množičen odhod Letušanov v partizane v noči z 12. na 13. junij pred 67 leti, združili s srečanjem občanov, starih sedemdeset in več let, kulturnim programom, razstavo likovnih del otrok iz vrtca in Podružnične osnovne šole Letuš ter zborom starejših krajanov Braslovč. Občinstvo je uvodoma pozdravila predsednica KO Rdečega križa Letuš Cvetka Kočevar, nato pa sta zbranim spregovorila predsednik Krajevnega Praznično v odbora Letuš Viktor Zorec in župan Marko Balant. Srečanja se je od dobrih sto povabljenih udeležila polovica, med njimi Preboldu pa je bila največje pozornosti deležna najstarejša na srečanju, 97-letna Zofija Mogu. T. Tavčar Vse od 7. junija, ko je PD Prebold pripravilo tradicionalni Tončev pohod v Marijo Reko, se je v Občini Prebold zvrstilo veliko prireditev, posvečenih občinskemu prazniku. V soboto, 13. junija, so pripravili medklubsko srečanje modelarjev z radijsko vodenimi modeli na vzletišču Aerokluba Prebold v Kaplji vasi. V športnem parku v Latkovi vasi je ta dan potekalo tekmovanje mladine GZ Prebold, čebelarji pa so pri svojem društvenem čebelnjaku pri Aninem domu pripravili prireditev s prikazom točenja medu. V nedeljo, 14. junija, je GZ Prebold v športnem parku v Latkovi vasi organizirala gasilsko tekmovanje. V četrtek, 17. junija, so se upokojenci udeležili medobčinskega tekmovanja v športnih disciplinah, v petek pa so na igrišču v Mariji Reki potekale športne igre med svetniki Občine Prebold, Športnim društvom Marija Reka in Jamarskim klubom Črni galeb Prebold. V soboto so se kolesarji podali na tradicionalni kolesarski vzpon do Doma pod Reško planino. V soboto so pripravili 13. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pojemo in godemo in 3. predizbor harmonikarjev za 29. Zlato harmoniko Ljubečne. Ta dan so ribiči organizirali tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold. V nedeljo je v Mariji Reki potekal še 7. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Včeraj so v OŠ Prebold pripravili prireditev ob koncu šolskega leta, danes pa bo ob 19. uri maša za domovino blagoslov župnijskega parka. Osrednjo prireditev praznovanja bodo pripravili v petek, 26. junija, v Dvorani Prebold, ki jo b6do združili s slavnostno sejo ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj in proslavo ob dnevu državnosti. Z letošnjimi praznovanji bodo končali v soboto, ko bodo v Kaplji vasi pripravili tekmovanje s starimi brizgalnami. D. N. V Grižah že 8. UNESCOV tabor Kaj veš o prometu Udeleženci tabora Na OŠ Griže je od 20. do 22. maja potekal 8. UNESCOV naravoslovni tabor. Delo v taboru je potekalo v trinajstih naravoslovnih delavnicah. Šest delavnic je bilo prilagojenih starostni stopnji in predznanju učencev druge triade, ostalih sedem pa učencem tretje triade. Tokratnega tabora se je udeležilo šestindvajset šol, in sicer dvaindvajset Unescovih in štiri šole savinjske regije. Poleg OŠ Griže kot organizatorke še I. OŠ Žalec, OŠ Prebold, OŠ Vransko - Tabor in OŠ Šempeter. Za delo V ponedeljek, 1. junija, so na OŠ Prebold pripravili bogato in zanimivo kulturno prireditev, posvečeno ekodelovanju njihove šole in ponovni osvojitvi ekozastave. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja in nagrade najboljšim oddelčnim skupnostim in posameznikom, ki so bili najprizadevnejši pri zbiranju odpadnega papirja, kartuš, tonerjev, trakov in baterij. V tem šolskem letu so na OŠ Prebold izpeljali dve zbiralni akciji papirja. Zbrali so ga rekordnih 51 ton in 670 kg. Na razredni stopnji so največ papirja zbrali učenci 3. b-razreda. Količina zbranega papirja v kg na učenca je znašala kar 288 kg. Pri zbiralni akciji kartuš, tonerjev in trakov so bili najuspešnejši učenci 8. a-razreda, ki so zbrali 530 kosov, v akciji zbiranja baterij je bil daleč najuspešnejši 3. b-ra-zred, ki je zbral 2463 baterij, vse oddelčne skupnosti pa lo skupaj zbrale 9515 baterij. Prvi trije oddelki pri zbiranju papirja, kot tudi pri kartušah in baterijah, so prejeli denarne nagrade. Prvo mesto jim je prineslo 50 evrov, drugo 40 in tretje 30 evrov, najuspešnejši posamezniki pa so prejeli praktične v delavnicah je skrbelo več kot trideset notranjih in zunanjih mentorjev. Udeleženci tabora druge triade (4., 5. in 6. razred) so delovali v naravoslovni, rudarsko-etno-grafski, zoološki, gasilski, etnografski in anatomijski delavnici. Učenci tretje triade (7., 8. in 9. razred) pa v biološki, geografski, gozdarski, fizikalni, keramični in tehniški delavnici ter delavnici vodni športi. V okviru delavnic so spregovorili o vodi kot viru življenja, šli po poti vaških vodnjakov, opravljali poskuse z nagrade. Pet najprizadevnejših učencev, ki so največ prispevali k uspehu svoje oddelčne skupnosti in k zbiralni akciji nasploh, pa so prejeli knjižne nagrade. Čudovito knjigo, izdano v lanskem letu, Slovenija danes so prejeli Renja Jančič 1. a, Valerija Gojzdnikar 2. a, Ema Grebenc 3. b, Miha Raz-boršek4. b in Ajda Verdev 8. a. Najuspešnejši razred tokratnih zbiralnih akcij v šolskem letu 2008/09 je postal 3. b-razred (razredničarka je Mojca Šketa), največ pa je k njihovemu uspehu prispevala Ema Grebenc, ki je med drugim zbrala med posamezniki tudi največ baterij (več kot 1100), veliko papirja in kartuš. Vsem dobitnikom nagrad in vsem učencem, ki so vsak po svoje prispevali svoj delež k skupni količini zbranega papirja in ostalih predmetov, med drugim tudi 280 kg plastičnih zamaškov, je izrekel čestitke tudi ravnatelj šole Oton Račečič in izrazil veselje, da so tudi tokrat osvojili ekozastavo, kar je dokaz dobrega dela in osveščenosti učencev. Ekologija v prenesem pomenu besede pa je še posebno pomembna v medsebojnih odnosih, ki so temelj uspešnega dela vsake skupnosti, od družine naprej. D. Naraglav vodo, se seznanili z rudarjenjem in problemom vode v nekdanjem rudniku, se osvobajali predsodkov do živali, govorili o gasilstvu in njihovem delu, se spoznavali z živim svetom ribnika Vrbje, raziskovali bližnji potok, ustvarjali herbarij in merili drevesa, izdelovali izdelke iz gline, izdelovali vodno plovilo in se podrobneje seznanili s potapljanjem. Poleg dela v naravoslovnih delavnicah je UNESCOV tabor spremljal tudi bogat spremljevalni program. Po uradnem začetku, kjer sta udeležence pozdravila in nagovorila ravnatelj Franci Žagar in koordinatorka tabora Martina Petelinek, so lahko udeleženci tabora svojo kreativnost in domiselnost izrazili v ustvarjalni delavnici, ki je bila tudi priložnost za medsebojno spoznavanje, zvečer pa jih je zabavala glasbena skupina Kačji pastirji. Drugi dan so se udeleženci, razvrščeni po skupinah, odpravili na teren, po kosilu pa svoje delo nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah. V tem času so med drugim pripravili predstavitev živali v okviru delavnice Odprava predsodkov pred živalmi, opazovali so sonce na dvorišču V vrtcu in OŠ Vransko - Tabor so dan družine praznovali nekoliko drugače. Na šoli izvajajo projekt Vsi radi beremo, s katerim želijo učitelji približati branje vsem učencem. Na prireditvi je ravnateljica Majda Piki uvodoma prebrala zgodbico Nerodna Avguština in z njo povabila otroke in njihove starše, da so popoldne preživeli v njeni družbi. Zbrali so se na nogometnem igrišču za vrtcem na Vranskem, kjer jih je pričakal klovn in jih povedel v številna preseneče- pred šolo, kjer so jim gasilci predstavili tudi gasilsko dejavnost, v telovadnici in zunanjih igriščih pa so potekale športne in ustvarjalne igre. V Domu Svobode Griže so prisluhnili zanimivemu predavanju popotnika in fotografa Arneja Hodaliča Pod ledom, druženje v dvorani pa so udeleženci sklenili z ogledom igre Matilda angleškega dramskega krožka. V šoli so nadaljevali z delom v ustvarjalnih delavnicah, večer pa je s svojim predavanjem Svojevrstni zakladi zapolnil Arne Hodalič. Zadnji dan tabora so ustvarjali v dopoldanskih delavnicah in se pripravljali na predstavitev. Ob 12. uri so se zbrali na zaključni prireditvi, ki so jo tudi tokrat pripravili v dvorani Doma Svobode Griže. V avli dvorane so pripravili razstavo o svojem delu in rezultatih 13 tematskih delavnic oziroma skupin. Letošnji 8. UNESCOV tabor je zelo dobro uspel. Organizatorji so dosegli svoj namen in s temo Voda za življenje opozorili udeležence in ostalo javnost na pomen te življenjske tekočine, do katere moramo imeti odgovoren in spoštljiv odnos. D. Naraglav nja, namenjena zabavi. Zabavali so se v športnih, likovnih, plesnih, lutkovnih igrah ter v bralnem kotičku. In kaj vse so počeli? Izdelovali so žogice iz najlonskih nogavic in riža, s katerimi so žonglirali, konjička za ježo, lutke za igro vlog v lutkovnem kotičku, klobuke za sončenje, hiške, v katerih so se gibali, brali pravljice in sestavljali sestavljanke iz ilustracij, peli, preizkusili so se kot vrvohodci, plesali, se odžejali v kotičku za čaj... Na OŠ Šempeter in na avto-poligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina je potekalo 41. medobčinsko kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je odprla podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik. V teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu ter praktičnem delu z ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah z gorskimi kolesi in čeladami ter v spretnostni vožnji na poligonu se je pomerilo petdeset učenk in učencev petih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline in Šmartnega ob Paki. Med ekipami so se pri mlajših najbolje Tudi na OŠ Prebold dajejo velik pomen kulturi in kulturnemu ustvarjanju. Posebno vlogo pri tem imajo trije pevski zbori. Najmlajše vodi Vanja Kranjc, otroškega in mladinskega pa Bojana Hrovat. Vsako leto pripravijo koncert ob koncu Zabavo je obiskal tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je bil nad ustvarjalnostjo otrok, vzgojiteljic in učiteljic navdušen. Starši in otroci so ugotovili, da lahko vsaka prebrana zgodbica nudi veliko možnosti za igro, petje, gibanje, risanje, skratka domišljija preko branja dobi krila, zato se splača brati. Dan družine je ob sodelovanju vzgojiteljic iz vrtca, učiteljic prve triade in knjižničarke organizirala Polona Vodičar, profesorica razrednega pouka. T. T. izkazali učenci OŠ Griže, pri starejših pa domačini, učenci OŠ Šempeter. Med mlajšimi je v kategoriji posameznikov slavil Matic Pirc (OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki), med starejšimi pa Darko Pra-njič (OŠ Šempeter), ki se je uvrstil na državno tekmovanje. Vsi zmagovalci v posamični konkurenci so prejeli nagrade, varnostne čelade, ki jih je prispeval Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu pri Občini Žalec. Vse tekmovalce je ob koncu tekmovanja nagovorila ravnateljica OŠ Šempeter, magistra Petra Stepišnik, medalje in nagrade najboljšim pa je podelil žalski župan Lojze Posedel. T. T. šolskega leta in tako je bilo tudi letos. Na prijetni prireditvi sta si petje in ples podajala roke in vzbujala v obiskovalcih občutek radosti. Najprej so se pod vodstvom Vanje Krajnc predstavili najmlajši pevci. Najmlajši pa niso samo dobri pevci, ampak tudi dobri plesalci. Učiteljica Ida Strožer je z njimi pripravila domiselno plesno točko, v kateri so raziskovali zapuščeno podstrešje. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora, ki je zapel kar nekaj pesmi, med drugim tudi prekmurske ljudske, južnoafriško uspavanko ter pesem o ljubljanskem zmaju, s katerimi so se predstavili dan kasneje tudi na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Kranju, kjer so prejeli srebrno priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Petošolci so tokratni koncertni večer popestrili s kmečkim valčkom, sedmošolke pa z madžarskim čardašem. Občinstvo je s kakovostnim in z raznolikim programom navdušil tudi mladinski pevski zbor. Učenca OŠ Prebold pa sta zaplesala latinskoameriške plese. Najbolj ganljivo je bilo seveda slovo devetošolk od mentorice Bojane Hrovat, s katero so bogatile svoje pevsko znanje in soustvarjale kulturni utrip šole. Ob slovesu jim je spregovoril tudi ravnatelj Oton Račečič. D. N. Na družinskem dnevu je bilo veselo Ekodan z zaključkom S prireditve Praznovali dan družine Petje in ples z roko v roki Najmlajši pevci OŠ Prebold z Vanjo Kranjc Na odru Šentjakobskega gledališča Naj pesem pove - z Ervinom Fritzem V Šentjakobskem gledališču v Ljubljani je v sredo, 27. maja 2009, v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo srečanje najboljših gledaliških skupin v letošnjem letu. Širšo celjsko regijo je zastopala OŠ Šempeter z opereto Kresniček, ki je bila izbrana kot najboljša predstava na širšem regijskem festivalu gledaliških skupin v Laškem. ' Učenci OŠ Šempeter so že desetič uprizorili opereto in z njo navdušili tudi ljubljansko občinstvo in ocenjevalce. Glavni igralec, Kristjan Terglav v vlogi Kresnička, je suvereno odpel vse songe, prav tako mu je sledil celotni operetni zbor v zasedbi šestinpetdesetih igralcev in pevcev. Učenci OŠ Šempeter so dokazali, da jim tudi nastopi na osrednjih gledaliških odrih v Ljubljani ne delajo prav nobenih preglavic, saj so s čudovito uprizoritvijo dostojno zastopali ne samo kraj Šempeter, temveč celotno Savinjsko dolino. V predstavi, ki so jo na šoli pripravili ob 190-letnici, sodeluje 56 nastopajočih. Vaje so potekale v popoldanskem času, tako da so učenci in učitelji namenili opereti zelo veliko prostega časa. Simona Kučer in Valerija Dolar, ki sta imeli največ zaslug za uvrstitev med najboljše v državi, sta enotnega mnenja, da je bilo v opereto vloženega ogromno truda, ki pa se je obresto- val z možnostjo uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča. Ravnateljica OŠ Šempeter, mag. Petra Stepišnik, pa je ob tej priložnosti dejala: »Novembra, ko smo bili priča premieri, nismo niti slutili, da bo naša opereta postala tako odmevna. Glede na to, da so bili tudi celotna scena in kostumi izdelani v šoli, naredili so jih učitelji sami, je projekt resnično naš. Menim, da je Kresniček dokaz več, da znamo v Šempetru strniti vrste tako učitelji kot starši in učenci, kajti v opereti nastopajo v posameznih vlogah poleg učencev tudi učiteljice in starši. Je pa res, da je takšen uspeh na kulturnem področju težko kmalu ponoviti.« D. N. Uspešni mladi ustvarjalci šempetrskega Kresnička Angleška čajanka na OS Petrovče Telovadnica OŠ Petrovče je bila v torek, 2. junija, v znamenju angleškega jezika. Celotna prireditev, ki je bila mešanica kulturnih zvrsti z elementi petja, plesa, gledališke igre, pa tudi športa, je namreč potekala v angleškem jeziku. Rdeča nit prireditve je bila angleška čajanka, tradicionalno pitje čaja ob 17. uri, takrat, ko si tudi Angleži vzamejo čas za čaj in piškote. Že dolgo je znano, da učenje tujih jezikov prinaša izjemne dosežke, pridobljene na otrokom prijazen in spontan način. Ravno zato na OŠ Petrovče in POŠ Trje izvajajo pouk angleškega jezika že od 1. razreda naprej. To jim omogoča ustanoviteljica Občina Žalec, ki sofinancira učenje angleškega jezika v prvi triadi devetletke. V Petrovčah se lahko pohvalijo, da so ena redkih šol, ki ponujajo program an- gleščine že v tako zgodnjem starostnem obdobju. Da bi otroci svoje znanje in napredek predstavili tudi staršem, sorodnikom in ostalim, so 23. aprila na POŠ Trje izpeljali pravo angleško čajanko. Glede na dober odziv prisotnih so prireditev v nekoliko večjem obsegu pripravili tudi na OŠ Petrovče. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice OŠ Petrovče Irene Kolar in predstavnice Zavoda za šolstvo RS Simone Cajhen so najmlajši ob spremljavi glasbe zapeli in zaplesali, z različnimi točkami so jim sledili učenci predmetne stopnje, ki se jim je pridružila tudi angleška kraljica. Učenci so staršem in drugim obiskovalcem v nabito polni telovadnici petrovške šole predstavili tudi ekskurzijo v London in ogled muzikala "Feel the beat". Za konec so skupaj zapeli If you're happy (Ko si srečen ...) in se družili ob muffinih in angleškem čaju z mlekom. V želji po čim kakovostnejšem osvajanju tujega jezika si bodo tudi v prihodnje prizadevali razvijati ljubezen in veselje do tega predmeta. D. N. Ob spodbudi mladim pesnikom je Ervin V Preboldu so pripravili prireditev Naj pesem pove in tako končali z natečajem poezije osnovnošolcev, ki je bil tokrat že 14. po vrsti. Prireditev je potekala v prijetnem okolju parka OŠ Prebold, v hladu dreves, zelenja in dehteče narave. Letošnji gost prireditve je bil priznani slovenski pesnik in preboldski rojak Ervin Fritz. V pogovoru s knjižničarko Marjeto Strožič je obudil spomin na čas, ko je tudi sam nabiral osnovnošolska znanja v preboldski šoli, v stavbi, ki bo prihodnje leto praznovala 100-letnico. Spoštovani gost je izrazil tudi vse priznanje zdajšnjemu šolskemu kolektivu in izrekel čestitke za organizacijo natečaja, ki spodbujan mlade k pisanju poezije. Ob tej priložnosti so organizatorji tudi letos izdali poseben bilten, v katerem so objavljena dela mladih avtorjev iz desetih osnovnih šol (Petrovče, Vransko - Tabor, Polzela, Šempeter, Žalec, Na- Fritz obujal spomine na svoja osnovnošolska zarje, Mozirje, Šmartno ob Paki, Rogaška Slatina in Prebold), ki so sodelovale na letošnjem 14. natečaju poezije osnovnošolcev. V uvodu biltena je glavna organizatorka natečaja Marija Smerke med drugim zapisala: »Vsaka pot, ki jo hodimo skozi življenje, je samosvoja, enkratna, neponovljiva ... tudi pot pesnika, ob kateri znova in znova vzklijejo čudežne cvetke -njegove pesmi. Seje jih, sadi, neguje in podarja vsem, ki jim zadišijo. Mladi pesniki so pronicljivi opazovalci vsega, kar jih obdaja. Razmišljajo o marsičem. Postavljajo vprašanja. Sanjajo svoje sanje. V pesmih hočejo veliko govoriti o sebi - tako spoznavajo sami sebe in naklonjeno srečuje- Gozdna učna pot Angleška čajanka za kakovostno osvajanje angleškega jezika na OŠ Petrovče Trak so prerezali vila Leja, palček Leon in V okviru Galiških dni so pri Podružnični osnovni šoli Trje odprli gozdno učno pot. Ta zamisel se je porodila med učiteljicami že takrat, ko so se preselili v novo šolo, saj učni programi vsebujejo številne teme, ki so izvedljive prav v gozdu. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program, o gozdni poti in njenem pomenu so govorili vodja POŠ Trje Nada Jelen, predsednik KS Galicija Jože Kruleč, strokovni sodelavec - gozdar Edvard Kugler, izvajalka tabel Nives Dolinšek gozdar Edi in ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar. Na začetku učne poti, na kateri je dvanajst postaj, je panoramska tabla, ki predstavlja pokrajino, gozdna tla, gozd, fosile in parkovna drevesa, obnovo gozda, živali v gozdu in vloga lovcev, orientacijo v gozdu, gozdni rob, višinsko koto in ptice, merjenje dreves, škodljive vplive in zeliščno gredo. Začetek in konec poti sta pri šoli. S prerezom traku so vila Leja, palček Leon in gozdar Edvard Kugler predali gozdno učno pot njenemu namenu. T. T. leta v Preboldu jo druge. Iščejo svoje mesto in ravnotežje v svetu, ki je vse bolj zapleten. V njihovem svetu še ni hinavščine in sprenevedanja. Zavedajo se svojih talentov. So samozavestni ustvarjalci. Upajo si biti to, kar so.« Na prireditvi so izpostavili pesmi, ki so jih napisali že pravi mladi mojstri poezije (Irena Labohar, 9. razred OŠ Vransko - Tabor; Lucija Hrastnik, 9. razred OŠ Mozirje; Barbara Melanšek, 9. razred OŠ Polzela; Ana Logar, 4. razred I. OŠ Žalec; Maša Strožar, 9. razred OŠ Prebold in Manuela Petek, 9. razred OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki). Če bodo s svojim pisanjem nadaljevali, bomo o njih zagotovo še slišali. D. Naraglav Energija telesa, srca in duha Na OŠ Polzela so pripravili osrednjo zaključno slovesnost, s katero so učenci, delavci zavoda, starši, predstavniki lokalne skupnosti in drugi gostje počastili desetletni jubilej okoljskih prizadevanj v okviru mednarodnega projekta ekošol. Pred petimi leti so se pridružili mednarodnemu projektu FIT vrtcev in šol za zdravje, gibanje in veselje, zadnje leto pa tudi zdravim šolam. Vodilni misli EKO-FIT-ZDRAVE šole in vrtca sta energija - iskanje harmonije med človekom in naravo ter razvijanje oz. soustvarjanje ekovrednot. Ta dan so pred šolo vihrale eko- in fitzastave, slovesnost pa so najprej počastili z zaključ- nim koncertom vseh pevskih zborov vrtca in šole in ob tej priložnosti podelili bronaste, srebrne in zlate pevske značke. Pevci so se zahvalili zborovodkinji Miji Novak in ravnateljici Valeriji Pukl, mladinski pevski zbor pa je zasijal v novih oblekah. Množica staršev in drugih obiskovalcev si je ogledala izvirno razstavo otrok iz vrtca ter podružnične in centralne šole. Vsi so prejeli jubilejno zloženko, lahko pa so kupili tudi privlačno tematsko glasilo. V veliki športni dvorani so si ogledali plesni venček in prisluhnili predstavitvi ustvarjalnih dosežkov ter raziskovalnih nalog, katerih rdeča nit je bila Darwinovo leto in energija telesa, srca in duha. T. T. Plesni venček Razvojna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija: tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64: fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ 2009 JAVNI RAZPISI V TEKU Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Javni razpis »Znanje uresničuje sanje« (UL RS, št. 38/09). Roki za oddajo vlog: za leto 2009 - 10. 7. 2009, za leto 2010 - 11.9. 2009,11. 12. 2009, 12. 3. 2010, 11. 6. 2010, za leto 2011 - 27. 8. 2010. Informacije: zarko.markovic@ess. gov.si. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (Ul. RS, št. 40/09). Rok: 10. 7. 2009. Informacije: sonja.bozic-trsten@gov.si. Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva v okviru četrte razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in prednostne usmeritve 4.1 »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti« Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (Ul. RS, št. 44/09). Rok: 17. 8. 2009. Informacije: Polona Samec, tel. (01) 369 76 52. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrepe: A) Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel v letu 2008, B) Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel v letu 2009 in C) Nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi. (Ul. RS, št. 44/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do zaprtja za posamezen ukrep. Informacije: aktrp@gov.si ali tel. (01) 580 77 92. Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost Javni razpis za zbiranje vlog za državno nagrado za kakovost priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2009 (Ul. RS, št. 42/09). Rok za oddajo: 30. 9. 2009. Informacije: alenka.krebs@gov.si ali tel. (01) 244 27 00. Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/pdf/razpis_23_natecaj.pdf. Informacije: člani odbora ali na tel. (03) 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije: Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska cvžu SAVINJSKA REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za Šolstvo in Sport —v* Naložba v vašo prihodnost Oteraciio deino financira Evrotskaunua Evropski socialni sklad Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na volio tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: (03) 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršna koli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu (03 713 35 65), po elektronski pošti (isio@upi.si). Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. Razvojna agencija Savin ja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: - pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, - hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, - storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. POVABILO V MESECU JULIJU 2009 Obveščamo vas, da bo julija 2009 na spletni strani http://www.ra-savinja.si objavljeno povabilo za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline za leto 2010. man cn ® ® ® svaiiiani instalacije pomagajmo naši naravi z EKOloškimi viri energije toplotne črpalke 4» kondenzacijske peči JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade CiJenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. Vložna številka: Okr. sodišče v Celju, 1/00146/00 Osnovni kapital: 43.910.403,00 SIT Identifikacijska številka za DDV: SI94086362 Davčna številka: 94086362 T.R.: 06000 - 0045266125 pri Banki Celje d.d. Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, tel.: (03) 713-67-50, fax.: (03) 713-67-70, ČN Kasaze, tel.: (03) 713-67-90, fax.: (03) 713-67-96 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. NADE CILENŠEK 5, 3310 ŽALEC tel. 03 713 67 50, telefaks 03 713 67 70 ČN KASAZE tel. 03 713 67 90, telefaks 03 713 67 96 Vsem občankam in občanom občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, ki so lastniki greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), namenjamo naslednje OBVESTILO ZA JAVNOST Na osnovi 11. člena Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. I. RS, št. 109/07,33/08) mora Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., (JKP) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi (KČN), prevzem blata iz MKČN in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta. prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja za MKČN, prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo po potrebi oz. najmanj enkrat na štiri leta (22. člen). 1. GREZNICE (13., 15. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. I. RS, št. 109/2007, 33/2008) Storitev praznjenja greznic lahko opravijo naslednji prevozniki, ki imajo registracijo za opravljanje dejavnosti in sklenjeno pogodbo z JKP: Simbio, d. o. o., Teharska 49, Celje, Lednik&Lednik, d. o. o., Arja vas 51 b, Petrovče, Ceste-kanalizacija storitve, d. o. o., Lava 42, Celje, Franc Zupanc, s. p., Grameh, Žagarjeva 10, Celje, Oskar Kolenc, s. p., Podlog 41, Šempeter, Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, Griže. Komunalno odpadno vodo in blato iz greznic (greznična gošča) bo prevzelo JKP in ju obdelalo na čistilni napravi Kasaze. Prevoznik bo uporabniku zaračunal storitev praznjenja (po svojem ceniku) in storitev čiščenja grezničnih gošč (po ceniku JKP). Na osnovi cenika komunalnih proizvodov in storitev je trenutna veljavna cena čiščenja gošč za gospodinjstva 15,96 EUR/m3 (brez DDV) in za gospodarstvo 26,27 EUR/m3 (brez DDV). Pravne osebe morajo pred prvim dovozom grezničnih gošč z JKP skleniti ustrezno pogodbo. Vsako količino grezničnih gošč (s strani pravnih in fizičnih oseb) mora spremljati tudi ustrezno izpolnjen evidenčni list o ravnanju z odpadki (3., 12. člen Uredbe o ravnanju z odpadki). Kopije evidenčnih listov niso veljavne. Prevzete greznične gošče bomo po sprejemu na ČN Kasaze (na odjemni postaji grezničnih muljev) mehansko in biološko (primarno in sekundarno) očistili. Prečiščeno vodo bomo odvedli v vodotok (Savinja), odvečno blato po biološkem čiščenju pa dehidrirali ter oddali pooblaščenemu prevzemniku. 2. MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE (11. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. I. RS, št. 109/2007, 33/2008) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora zagotoviti izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. I. RS, št. 98/2007) ter prve meritve in obratovalni monitoring. Lastniki MKČN morajo JKP predložiti izvedbeno dokumentacijo (PID, POV, GN, kemijske preskuse), na osnovi katerih bo JKP pripravilo ustrezna potrdila in ocene. 3. ODVAJANJE PADAVINSKE VODE (16. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur.l.RS, št. 109/2007,33/2008) Upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, obveščamo, da morajo: na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj in čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene odvajanju padavinske vode. 4. KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK (12. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. I. RS, št. 109/2007,33/2008) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Navedeni objekti so v upravljanju upravljavcev ali lastnikov stavb. Lastniki ali upravljavci morajo sami zagotoviti: redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter MKČN, občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter MKČN najmanj enkrat na 20 let. Priključni revizijski jaški so v lasti občin in v upravljanju JKP Žalec d.o.o. in ne smejo biti zasuti ter morajo biti zaradi nadzora dostopni upravljavcu javne kanalizacije. Odpadna jedilna olja je prepovedano odvajati v javno kanalizacijo, MKČN, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode in jih izpuščati v tla ali na tla (Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi, Ur. I. RS, št. 70/2008), kuhinjske odpadke pa je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, MKČN, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode (Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, Ur. I. RS, št. 68/2008). Prav tako je v vode ali v javno kanalizacijo prepovedano izpuščanje živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz greznic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih tekočih odpadkov. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D. O. O. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 330I PETROVCE Tel.: 03/714 Oi 00, faks: 03/714 oi oi, CSM: 041 690 023,041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN * Z vami že 28 let * PODJETNIŠTVO IN TURIZEM junij 2009 11 Tokrat brez dividend Vse lepša podoba nekdanje tovarne V delniški družbi Juteks z Ložnice pri Žalcu so 10. junija pripravili skupščino delničarjev, na kateri so delničarji podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za preteklo leto 2008 ter potrdili sklep, da ostane celotni dobiček družbe za lansko poslovno leto nerazporejen ali drugače, da dividend ne bo. Izvolili so tudi nov nadzorni svet družbe. Direktor Milan Dolar je delničarjem predstavil revidirano letno poročilo Juteksa in konsolidirano poročilo skupine Juteks za leto 2008, predsednik nadzornega sveta Dolfe Naraks pa poročilo nadzornega sveta za preteklo leto. Delničarji so potrdili predlog sklepa, da bilančni dobiček družbe na dan 31. 12. 2008 v vrednosti skoraj 31 milijonov evrov (natančno 30.918.312 EUR) ostane nerazporejen, torej da se tudi dividende delničarjem ne izplačajo. Takšen predlog je namreč uprava utemeljila s trenutnim poslovnim položajem, saj družba v vseh segmentih znižuje stroške in varčuje, v tem sklopu pa je že znižala plače vsem zaposlenim za 10 %, vodstvenim delavcem pa za 20 %. Uprava in nadzorni svet sta se tudi v celoti odrekala izplačilu kakršnih koli nagrad za delo v preteklem letu. Delničarji so torej tudi na tej osnovi sklep o nerazporeditvi bilančnega dobička sprejeli, hkrati pa podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu in z njo potrdili, da odobravajo njuno delo v letu 2008. Glasovali so tudi o spremembi statuta v delu, ki se nanaša na nadzorni svet družbe, in sicer so potrdili sklep, po katerem nadzorni svet družbe od zdaj šteje štiri člane, ki zastopajo delničarje, in če je v družbi izvoljen svet delavcev, še dva, ki ju imenuje V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je trend upada prodaje pokazal tudi v podjetju Juteks. Prodali so namreč 2,72 milijona m2 talnih oblog, kar je za 46,6 % manj kot v enakem obdobju lani. Glede na to, da je načrt izdelan linearno, je v tem rezultatu potrebno upoštevati tudi neugodni sezonski značaj prodaje, so sporočili na spletni strani. Trend njihove prodaje se je aprila vendarle začel obračati v pozitivno smer in ocena uprave je, da se bo to nadaljevalo tudi naprej. vanj svet delavcev. V tem primeru šteje nadzorni svet šest članov (kot je bilo število članov NS tudi do zdaj). Svet delavcev je na seji 24. aprila za predstavnike delavcev v nadzornem svetu imenoval Igorja Goronjo, Zdenka Jazbeca in Igorja Robido, ki bo to vlogo opravljal samo do konca leta, ko se bo. skupno število članov NS zmanjšalo na šest. Kot zunanji člani so bili v nadzorni svet za mandatno obdobje štirih let imenovani še dr. Borut Bratina, Boštjan Drevenšek, Davorin Zavašnik in dr. Boštjan Aver. Mandat začne novim članov teči 30. 12. 2009, ko se izteče mandat sedanjim članom NS. Na skupščini so imenovali tudi revizorsko družbo BDO EOS Revizija, d. o. o., Ljubljana za novega revizorja družbe za prihodnje poslovno leto 2009 in sklenili, da zunanjim članom komisij, ki so ustanovljene v skladu z veljavno zakonodajo, pripada plačilo v višini, ki ga za svoje delo v nadzornem delu prejme predsednik nadzornega sveta. L. K. Lansko poslovno leto so tudi v Juteksu zaznamovale visoke cene nafte, surovin, v zadnjem tromesečju pa tudi že svetovna gospodarska kriza. Prihodki od prodaje so znašali 47,54 milijonov evrov, kar je sicer za slabega pol odstotka več kot leta 2007. Količinsko gledano so prodali skoraj 15,9 milijona m2 PVC-talnih oblog ali za 8,6 odstotka manj od leta 2007. Lani so kupcem ponujali preko 100 različnih vzorcev v štiristo različnih barvah. Povečal se je delež prodanih artiklov za zahtevnejše uporabnike, zato tudi ugodnejše razmerje med vrednostno in količinsko prodajo. Po prodanih količinah so ostali njihovi najpomembnejši trgi dežele nekdanje Sovjetske zveze, ki pomenijo v strukturi prodaje kar 55 %. V državah Evropske unije so bile po prodanih količinah najmočnejše Češka, Poljska, Nemčija in Italija. Na domačem trgu so prodali slabe 3 % lanskih količin PVC-talnih oblog. Čisti prihodki od prodaje v lanskem letu so sicer znašali dobrih 48,5 milijona evrov, kar je za 0,7 % manj kot v letu 2007, pri čemer je delež prodaje PVC-talnih oblog v tej vrednosti skoraj 99 %. Med inovacijami tudi savinjske Regionalna gospodarska zbornica Celje je letos pripravila deveti izbor najboljših inovacij. Na razpis je prispelo petnajst predlogov inovacij iz desetih družb, kar ni veliko glede na razsežnost regije, je povedal direktor RGZC Jože Pušnik in izrazil prepričanje, da lahko vsak dober primer dobi posnemovalce, zato je vredno še bolj promovirati inovativno uspešna podjetja in inovatorje. Med najboljšimi inovatorji so tudi Savinjčani. Pomen inovativne dejavnosti v podjetjih je v kriznih gospodarskih razmerah še bolj izražen. Gospodarstva, ki so visoko inovativna, bistve- no hitreje in laže premagujejo krizne razmere kot gospodarstva z nizko stopnjo inovativnosti. Za gospodarstvo je zelo pomembno, da se v kriznih razmerah ne pozabi na razvoj. Gospodarska kriza bo izsilila nove premisleke glede prihodnjega razvoja, uporabe virov, varstva okolja, varčevanja in vsega, kar je povezano z razvojem, je med drugim izpostavil Jože Pušnik, ki ga bo s 1. julijem na mestu direktorja zamenjal Drago Polak. Komisija za izbor inovacij je podelila štiri diplome, štiri bronasta, štiri srebrna in tri zlata priznanja. Med prejemniki srebrnega priznanja so tudi Anton, Tevž in Miha Štrajhar iz podjetja Miha Štrajhar, s. p., z Gomilskega z inovacijo betonskega sidra za sidranje hmeljske žičnice. Inovacija omogoča manjšo porabo lesa pri gradnji oz. obnovi hmelj-skih žičnic, za trikrat daljšo življenjsko dobo sider in manjše vzdrževalne stroške. Zlati inovatorji pa prihajajo iz podjetij Comet, d. o. o., Cinkarna, d. d., in SIP, d. d. Za zlato priznanje šempetrskemu podjetju je ponovno poskrbel Verner Perin, tokrat z avtomatiko razsvetljave, ki skrbi za optimalno osvetljenost delovnih mest. Sistem skrbi za avtomatske izklope skupin svetilk v primeru zadostne jakosti naravne svetlobe v prostoru, v času delovnih odmorov in med prazniki oziroma dela prostimi dnevi. Sistem že deluje in je še presegel načrtovano zmanjšanje porabe energije za 400 MWh na leto in posledično zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Podjetje SIP je pridobilo javno priznanje Evropske komisije in je postalo partner v evropskem programu GREENLIGHT. K. R. Slikopleskarstvo - fasaderstvo SLIKODESICN Karlo Florjančič s.p. Sv. Lovran« 87 3312 Prebold Prenovljena zgradba nekdanje tekstilne tovarne Podoba nekdanje Tekstilne tovarne Prebold skorajda ne bo več prepoznavna. Na čase nekdanje proizvodnje tkanin danes spominja le še dimnik, iz katerega se že dolgo ne kadi več. Vse, kar je ostalo od mogočne tovarne, ki je več kot 160 let dajala kruh mnogim generacijam, je proizvodnja ženskih nogavic. Ob pogledu na sedanje objekte so Preboldčani le nekoliko veseli, saj objekte obnavljajo enega za drugim in tako lepšajo podobo tega industrijskega kompleksa, v katerem je danes več kot petindvajset novih podjetij. Zastavo vsekakor nosi nemško podjetje Odelo, ki zaposluje že okrog 450 ljudi in je tudi največje podjetje v preboldski občini. Kot kažejo njihovi na- črti, se bo podjetje še širilo. Prejšnji četrtek je prinesel stečajnemu upravitelju Branku Djordjeviču in njegovim sodelavcem še eno zadoščenje, saj so namenu * predali obnovljeni objekt nekdanje vratarnice, v katerem je bila pozneje trgovina. Zasluga za obnovitev tega objekta gre pravnici Meliti Pratnemer, ki je pred časom pridobila tudi ustrezno izobrazbo za izvrši-teljico. V obnovljenem in lepo urejenem objektu bo zdaj opravljala svoje poslanstvo, s katerim bo lahko veliko pripomogla sodiščem pri njihovih nalogah, kar so ob odprtju poudarili tudi sodniki. D. N. Agencija Lev Zavarovanja za vse primere Agencija LEV Zavarovanja, zavarovalna zastopniška družba, d. o. o., je ekskluzivna agencija za zavarovalniško hišo Generali, d. d. V novi pisarni v samem središču Žalca, na Šlandrovem trgu 33, vam ob sklenitvi avtomobilskega kaskozavarovanja ponujajo 15 % popust na vsa premoženjska zavarovanja. Njihova agencija tudi ostaja najcenejša pri avtomobilskih zavarovanjih za izkušene voznike, kar velja izkoristiti. Pisarna je odprta vsak delavnik od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Stranke, ki jim je bližje svetovanje na domu, pa jih lahko pokličejo na tel. št. 0599 568 05 ali 041 721 197 in z veseljem se bodo odzvali vabilu. Danes ima agencija dve pisarni, in sicer matično na Bregu pri Polzeli, ki obratuje že od leta 2006, in z letošnjim aprilom tudi novo poslovalnico v Žalcu.Tako v pisarnah kot zastopniki na terenu sklepajo vse vrste avtomobilskih, premoženjskih in osebnih zavarovanj. Njihova prednost je v znanju, hitrem posredovanju pri sklenitvi zavarovanja in svetovanju pri reševanju škodnih primerov. DOBER NAMIG OB PRIJAVI ŠKODNEGA PRIMERA V primeru kakršne koli nezgode oz. škodnega dogodka, za katerega menite, da ste upravičeni do odškodnine, se oglasite v eni od dveh pisarn agencije, kjer vam bodo brezplačno svetovali, pomagali pri izpolnitvi prijave in pri nadaljnjem poteku reševanja škodnega primera, vse do izplačila odškodnine. Če vas kar koli podrobneje zanima v zvezi z zavarovanji, jih lahko vsak delavnik od 9. do 17. ure pokličite na tel. št.: 0599 568 05 ali 04018 60-29. EP-DN Promocijsko besedilo GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, ft' MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, I G PS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si junij 2009 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Proslavili 10. obletnico Tri gozdne učne poti Med nagovorom Alenke Žnidar pred Planinskim domom na Gori Oljki Vodja projekta Urban Jeriha in Ana Lazar, sodelavci Sara Zupan, Mitja Rak, Judita Grenko in Jernej Jeriha S pohodom na Goro Oljko, kulturnim programom in družabnim srečanjem so člani Turističnega društva Občine Polzela proslavili deseto obletnico delovanja društva. Predsednica Alenka Žnidar je povedala, da so bili cilji delovanja društva usmerjeni Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos pripravilo rekreativno kolesarjenje po Občini Polzela, in sicer po kolesarski progi 10. Zbrane kolesarje, letos jih je bilo zaradi slabega vremena nekoliko manj, je na parkirišču pred občinsko stavbo pozdravila v promocijo novonastale občine, njenih naravnih in kulturnih zanimivosti. Zametke turističnega društva najdemo že y osnovni šoli, saj so učenci z raziskovalnimi nalogami s področja turizma na različne načine skušali predstaviti svoj kraj. predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar in vsem zaželela varno vožnjo. 28 kilometrov dolgo pot, ki je bila primerna za različne starostne skupine in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti občine, so prekolesarili v dobrih dveh urah. T. T. O desetletnem delovanju je predsednica povedala: »Kot vsak začetek je bil tudi začetek delovanja našega društva zahteven in težak, vendar prežet z optimizmom in veliko voljo po uspehu. Upravni odbor je iz leta v leto sprejemal zahtevnejši in razvojno naravnan načrt dela, ki smo ga uspešno realizira- li. V času delovanja društva je bilo 133 članov. Z delom članov in z dobrim sodelovanjem z drugimi društvi in ustanovami v občini in izven nje so nam uspele številne akcije, prireditve in projekti, kot so ureditev učne poti v parku Senek, občinske kolesarske poti v povezavi z drugimi v Spodnji Savinjski dolini, otroška maškarada, vsakoletne okrogle mize ob svetovnem dnevu Zemlje, trije sejmi, ki pa niso zgolj prodajnega značaja, temveč imajo vsak svojo vsebino in tematsko ponudbo, martinovanje po različnih zaselkih občine, sodelovanje v republiškem projektu Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna, kjer je bila Polzela najuspešnejša v letu 2008, saj smo dosegli priznanje za I. mesto v kategoriji manjših mest, pa tudi druga leta smo bili med najboljšimi v tej kategoriji. V zadnjih letih smo zelo odmevni s prireditvijo Malteška poroka, ki jo organiziramo z društvom Malteška konjenica Polzela. Ta prireditev se nadaljuje v celostno prireditev Malteški pozdrav poletju, ki nas povrne v čas dogajanja v srednjem veku. Letos smo uredili svojo spletno stran, na kateri smo objavili vse občinske zanimivosti in naše prireditve, hkrati pa smo se povezali tudi z drugimi spletnimi stranmi društev, občine, šole in župnišča. V času sodobne komunikacije je bilo to nujno, saj nas na ta način turisti lažje najdejo. Zelo pomembna dejavnost našega društva je vodenje turistov, ki želijo spoznati naše kulturno in naravno bogastvo. Srečanje na Gori Oljki ob 10-letnici je namenjeno vzpodbujanju družabnosti med člani in drugimi udeleženci, ki smo jih povabili. Poskrbeli smo za hrano, pijačo, sladke dobrote z naših kmetij, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Hopsi s prijatelji, ki so glasbeni gostje na naših prireditvah. Želimo si, da bi bilo takšnih srečanj več, žal pa način življenja in časi, v katerih živimo, niso več toliko naklonjeni družabnosti med ljudmi.« Zbrane sta nagovorila tudi župan Ljubo Žnidar in eden od ustanovnih članov društva Stanko Novak. T. Tavčar Projekt Gozdnih učnih poti z žepnim herbarijem je navdušil Evropsko komisijo, ki je projekt finančno podprla. Zdaj skupina prostovoljcev poskuša obstoječim turističnim potem dodati zabavne in učne vsebine, ki bi pritegnile ljudi na interaktivne sprehode v naravo. Projekt sta zasnovala arhitekt Urban Jeriha in študentka biologije Ana Lazar. Prijavila sta se na natečaj programa Mladi v akciji, kjer izbrane projekte finančno podpira Evropska komisija. Njuna zamisel je bila ustanoviti tri različne poti, na katerih bi lahko vsak posameznik svoj sprehod dopolnil z nabiranjem rastlin za herbarij, prebiranjem različnih zgodovinskih in kulturnih zanimivosti ali pa skušal najti sledove delovanja različnih živali. Herbarij naj ne bi zajemal vseh rastlin, ki rastejo ob teh poteh, temveč le dvajset najpogostejših različnih drevesnih vrst. Nabirali bi le liste teh rastlin, ob listih pa zapisali nekaj zanimivosti o posameznih vrstah. Da bi knjižico z vsemi temi informacijami kar najbolje napolnila, sta k sodelovanju povabila več ljudi, ki delujejo na različnih področjih, od biologije do zgodovine. Vsi sodelujoči poskušajo kar najbolj optimalno prispevati in dopolniti knjižico s svojim strokovnim znanjem. Projekt podpirata tudi Občina Braslovče in turistično društvo. Poti, vključene v projekt, so z dovoljenjem lastnikov na voljo vsem zainteresiranim. Prva pot vodi okrog braslovškega jezera, druga se začne pri drevoredu, ki vodi proti žovneški graščini, tretja pa je pot na Žovneški grad. Za vse te poti bodo izdelali žepne herbarije z veliko zanimivimi informacijami, ki bodo aktualne v vseh letnih časih. Knjižice bodo na voljo brezplačno v za to namenjenih nabiralnikih za herbarije na začetku vsake poti. Želja vseh je, da bi te poti postale trajne gozdne učne poti brez postavljanja informacijskih tabel. Tako bi postale nova točka v turistično izobraževalni ponudbi Savinjske doline. Sprehodi po poteh so na lastno odgovornost in namenjeni vsem obiskovalcem, ne glede na starost. Ker je projekt finančno podprt le za leto dni, poteka med februarjem 2009 in februarjem 2010. Odprtje poti je načrtovano julija, ob tej priložnosti bodo predstavili delo in popestrili program z mnogimi zanimivostmi, aktivnostmi in tudi igrami. Od takrat naprej bodo žepni herbariji na voljo na začetku vsake poti. Če bodo odzivi javnostima projekt pozitivni, se lahko kasneje še podaljša. Vsi sodelujoči upajo, da bodo gozdne učne poti dobro sprejete in da bodo na voljo še kakšni poznejši generaciji. T. Tavčar PONIRKOV INFO CENTER Odpiralni čas v juliju in avgustu: PONEDELJEK-PETEK od 15. do 20. ure SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI od 9. do 20. ure ZAPRTO med 12. in 14. uro ■rfROs* * % PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE, VSAKO SOBOTO in NEDELJO, med 17. in 19. uro. Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto. Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 9. in 16. 7.2009 K ÈÌ J m ii ^ inu ‘y Gotovinski popust od 10 do 30 % I na vsa sončna očala! ZA VAS PRENOVLJENA OPTIKA SIMONA. Z v / ami že 7 let obiščite nas *» in videli boste bolje Polzelani kolesarili Del udeležencev rekreativnega kolesarjenja Sedem novih, med njimi trije stari Udeležba na evropskih volitvah je bila v SSD nekoliko nad državnim povprečjem Na volitvah v Evropski parlament 7. junija smo izvolili sedem novih evropskih poslancev, ki bodo zastopali Slovenijo v 736-članskem evropskem parlamentu naslednjih pet let. V Spodnji Savinjski dolini je volilo 10.367 izmed 35.589 volilnih upravičencev, kar skupaj pomeni nekaj malega nad 29-odstotno udeležbo in slab odstotek nad državnim povprečjem. V celotni Sloveniji je namreč glasovalo le 481.559 volilnih upravičencev, kar je 28,33-od-stotna volilna udeležba, ki Slovenijo uvršča precej pod pov- prečje udeležbe v Evropski uniji, ki je bila dobrih 43 %. Največji odstotek glasov je dobila SDS (26,65 %), sledijo SD z 18,45 %, NSi s 16,53 %, LDS z 11,50 % in Zares z 9,77 %. V Evropskem parlamentu nas bodo torej naslednjih pet let zastopali po dva poslanca iz SDS (Milan Zver in Romana Jordan Cizelj) in iz SD (Zoran Thaler in Tanja Fajon) ter po en poslanec iz NSi, LDS in Zares (Lojze Peterle, Jelko Kacin in Ivo Vajgl). Trije od sedmih, Romana Jorda Cizelj, Lojze Peterle in Jelko Kacin, so tako dobili že svoj drugi mandat v Evropskem parlamentu. Ob tem je zanimivo, da so bili prav vsi izvoljeni poslanci, z izjemo Romane Jordan Cizelj, izvoljeni s t. i. preferenčnimi glasovi, kar pomeni, da so volivci poleg izbora liste na volilnih lističih volili tudi neposredno njih. Po številu zbranih preferenčnih glasov je bil tako daleč najuspešnejši Milan Zver, ki je zbral kar 70.015 preferenčnih glasov. Sledijo mu Lojze Peterle s 43.361 preferenčnimi glasovi, Zoran Thaler s 38.849 glasovi, Jelko Kacin s 36.868, Ivo Vajgl z 21.031 in Tanja Fajon z 12.947 preferenčnimi glasovi. Če bi šteli samo preferenčni glasovi, bi se v evropski parlament uvrstil tudi Karl Erjavec, ki je zbral 24.786 preferenčnih glasov in po tem kriteriju zasedel 5. mesto. In kako se je odrezal edini spodnjesavinjski kandidat, Žal-čan Borut Cink, ki je kandidiral na listi LDS? Dobil je 364 preferenčnih glasov in na listi vseh 81 kandidatov iz 12 kandidacijskih list po preferenčnih glasovih zasedel 52. mesto. Če bi veljali rezultati 5. volilne enote (Celje), kamor spada- Kolesarili po Savinjski dolini ta oba spodnjesavinjska okraja (Žalec 1 in Žalec 2), bi se SDS, ki je tukaj skupno dobila kar 30,53 % glasov, odrezala še bolje kot na državnem nivoju in bi bržkone dobila celo tri poslanska mesta, medtem kot bi SD imela enega manj (16,84 %). Po odstotkih bi se med tistimi, ki so prišli v Evropski parlament tudi na tokratnih volitvah, v 5. volilni enoti Celje bolje odrezala še Zares z 10,63 % (še vedno en poslanec), slabše pa še NSi (13,38 % in še vedno en poslanec) in LDS (10,38 % in še vedno en poslanec). Med slovenskimi strankami, ki na teh volitvah niso dobile nobenega poslanskega mandata, pa so se mu v skladu z voljo volivcev 5. volilne enote še najbolj približale, je DeSUS z 8,99 %. Volilna udeležba je bila v naši volilni enoti skupno pod državnim povprečjem za dober odstotek in pol (26,55 %), v obeh spodnjesavinjskih okrajih pa je bila s skupnimi malo več kot 29 odstotki nekoliko nad državnim in tudi nad povprečjem volilne enote Celje (Žalec 1 - 27,84 % ali 4.890 volivcev, Žalec 2 pa 30,38 % ali 5.477 volivcev). Naj povemo še to, da bo sedem izvoljenih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu postalo del treh najmočnejših skupin (strank), med njimi Milan Zver, Romana Jordan Cizelj in Lojze Peterle Skupine evropske ljudske stranke (Kr-ščansko-demokratske skupine), ki je s 36,7 % ali 264 poslanci v evropskem parlamentu najmočnejša stranka. Zoran Thaler in Tanja Fajon bosta del druge najmočnejše Skupine socialdemokratov, ki ima 27,6 % ali 161 poslancev. Jelko Kacin in Ivo Vajgl pa del Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo z 10,9 % ali 80 poslanci inje tretja najmočnejša stranka, če pa štejemo še skupino nepovezanih poslancev, je četrta po vrsti. L. K. Na obisku evropska poslanka Dan pred volilnim molkom pred volitvami v evropski parlament je svoj domači kraj Prebold obiskala takrat še kandidatka za evropsko poslanko na listi SDS Romana Jordan Cizelj. Kot je sedaj že znano, je dobila tudi svoj drugi mandat evropske poslanke. Druženje z njo je organiziral Občinski odbor SDS Prebold pod vodstvom predsednika Marjana Golavška in ob pomoči strankarskega podmladka SDM, ki ga vodi Jernej Kruleč. Častno občanko Romano Jordan Cizelj je na srečanju Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj na shodu v Preboldu pozdravil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. D. N. Borut Cink, edini kandidat za evropskega poslanca iz SSD Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže s 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Pred dnevi smo tudi koledarsko zakorakali v poletje, toda glede na vreme tega skoraj ne bi mogli verjeti. Narava ne izbira časa in tudi vedno bolj preseneča, saj takšnih vremenskih nihanj v preteklosti nismo bib toliko vajeni, še manj pa naravnih katastrof, ki smo jim priča zadnja leta. Posegi človeštva v naravo so bili nepremišljeni in danes se nam vse to vrača kot bumerang. Upajmo, da še ni prepozno in da bodo nadaljnji postopki in človekov odnos do narave vzpostavili primerno in potrebno ravnovesje. Vsak posameznik lahko k temu pripomore svoj delež, ukrepi množic pa lahko prinesejo želene rezultate. Tudi v našem kolektivu se trudimo delovati čim bolj ekološko osveščeno, saj se zavedamo posledic nespametnega ravnanja z naravo. Ob vsem tem pa se vedno trudimo razvijati dobre medsebojne odnose in se čim bolj približati našim kupcem in gostom v vseh trgovskih in gostinskih lokalih. V teh vročih poletnih dneh so še posebno priljubljene naše slaščičarne, kjer vam ponujamo res široko izbiro sladoledov, osvežilnih pijač in slaščic. Marsikaj za te vroče dni pa lahko kupite tudi v naši trgovini s tekstilom in drugimi dodatki na Vranskem. Zahvaljujemo se Vam za zaupanje! Ob jutrišnjem dnevu državnosti Vam čestitamo in želimo čim lepše dni ter veliko lepih in veselih trenutkov. GQEEE SDS (Slovenska demokratska stranka) je teden pred evropskimi volitvami pripravila drugo tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Začeli so na Vranskem, nadaljevali mimo Gomilskega do Braslovč čez Parižlje do Polzele, mimo Šempetra v Žalec in nato v Petrovče, od koder so pot nadaljevali v Griže, Prebold, skozi Grajsko vas v Tabor in nazaj na Vransko. S člani' te stranke so kolesarili tudi kandidati stranke za evropske volitve, Romana Jordan Cizej, Zofija Mazej Kukovič, Mirko Zamernik in Anže Logar. Ujeli smo jih na Polzeli pred občinsko zgradbo, kjer so se okrepčali. T. T. SDS SLOVENIJA na mori pot! Slovenska demokratska stranka Slovenian demokratic party Občinski odbor SDS Žalec Mestni trg 7, p. p. 2,3310 Žalec VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI.* Hkrati seVam zahvaljujemo za izkazano zaupanje na volitvah v Evropski parlament. Vaša Slovenska demokratska stranka Kadar hočemo ustvariti nekaj velikega, moramo tudi sanjati in ne le delovati; treba je verjeti in ne samo načrtovati. (Anatole France) IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. FASADERSTVO 040 42 73 11 davor zagožen SLIKOPLESKARSTVO tel./fax:03 705 33 44 www.slikopleskarstvo.« info@slikopleskarstvc ZAPOSL1A4P PLESKARJJ|j - NAHRBTNIKI IN TORBE od 6,00 - Eminentne blagovne znamke torb,zvezkov PAPIRNICA TARA junior LOTERIJA ŠEMPETER pri SPARu - DO 80% CENEJŠE KARTUŠE ZA TISKALNIJ Vabljeni v papirnico in loterijo TARA juni< \ 30* E geodetske storitv . urejanje mej parcelac urejanje mej parcelacije^ vriši objektov GPS meritve \ geodetski načrti 03/710-38-10 Šlandrov trg il, Žalec Nočni pohod na Bezovec Po južnem delu KS Galicije Del udeležencev pohoda S pohoda Planinsko društvo Braslovče ima v svojem koledarju več pohodov in izletov. Med njimi je tudi tradicionalni nočni pohod na 837 metrov visok Bezo- vec na Dobrovljah. Letos je bil že 21., pripravili pa so ga prvo junijsko soboto. Pohoda seje kljub slabemu vremenu udeležilo okoli sto pohodnikov, med njimi je bilo tudi nekaj pohodnikov iz drugih slovenskih krajev. Zbrane je pred pohodom na trgu Braslovče pozdravil predsednik PD Braslovče Jože Marovt in vsem zaželel varno pot. Pohod je trajal dve uri in pol, v lovski koči na Bezovcu pa so se okrepčali s tradicionalnim golažem. T. Tavčar Planinsko društvo Galicija je prvo junijsko nedeljo pripravilo 21. pohod po obronkih Krajevne skupnosti Galicija. Približno dvesto pohodnikov se je zbralo pred POŠ Trje, kjer so zbrane pozdravili predsednik Planinskega društva Galicija Viktor Furman, predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Kruleč in planinska vodnika Sebastjan Ašenberger in Ivi Brežnik. Tokrat so se na pot podali izpred POŠ Trje in krenili do kmetije Podpečan, kjer so pokušali sire in si ogledali novozgrajene sirarne, drugi postanek na poti je bil ogled vrtnarije Žolnir, končali pa so z okrepčilom na planinski koči na Gori. Za 12 kilo- metrov dolgo pot so potrebovali slabe štiri ure, vreme pa je bilo v drugem delu deževno. T. T. Pohod in proslava v spomin talcem Žalski veterani zmagovalci V nedeljo, 31. maja, seje izpred Starega piskra v Celju na pot proti Gozdniku podalo nekaj pohodnikov, ki so želeli obuditi spomin na čas vojne in streljanje talcev. Ob Savinji so se mimo Kasaz in Porane podali pod Gozdnik, kjer je potekala proslava v spomin na deset talcev, ki so jih Nemci na tem mestu pod Gozdnikom postrelili 29. maja 1943. Tokratni pohod je bil drugi po vrsti in naj bi postal tradicionalen. Glavni organizator pohoda in proslave je ob so- delovanju Občine Žalec, Planinskega društva Zabukovica in krajevno organizacijo NOB Griže Združenje borcev za vrednote NOB Žalec. Pohoda se je udeležilo več kot štirideset pohodnikov. V Starem piskru sta pohodnikom spregovorila kustosinja muzeja in Janez - Ivan Grobelnik, eden izmed šestih partizanov, ki so s 14. na 15. december 1944 izpeljali drzno akcijo z osvoboditvijo talcev iz tega zloglasnega zapora. Na proslavi pri spomeniku pod Gozdnikom je pohodnike in ostale zbrane pozdravil predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, ki je poudaril pomen ohranjanja spomina na NOB. Zbranim je spregovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je bil med pobudniki tega pohoda in tudi med pohodniki. Spominsko slovesnost, ki jo je vodila Danica V. Veligošek, so s kulturnim programom obogatili Godba Zabukovica, Ubrane strune, Olga Markovič in učenci OŠ Griže. D. Naraglav Pohoda se je udeležilo preko 40 pohodnikov Koncert v braslovški cerkvi V počastitev 10-letnice delovanja Pevskega zbora starejših občanov Braslovče so v cerkvi Marije Vnebovzete v Braslovčah pripravili koncert z gosti. Že leta 1997 je s petjem pod vodstvom Francija Kumra začelo šest pevcev, dve leti pozneje pa je nastal zbor, ki ga že vsa leta vodi Tjaša Ribizel. Zbor sodeluje pri svetih ma- šah na različnih prireditvah, kjer dogajanje popestrijo tudi z igranjem na ljudske instrumente. Ker imajo glasbo radi, jim kljub letom v srcu sije dih pomladi in jih spremlja misel, da kdor ima rad glasbo, je v srcu srečen in bogat. Gostje koncerta so bili tenorist Sebastjan Podbregar, vokalna skupina Glas srca, Tjaša Konovšek na flavti in Ana Rudnik Pavlica na klavirju in orglah. Številni ljubitelji te zvrsti glasbe, ki so napolnili braslovško župnijsko cerkev, so nastopajoče nagradili z bučnim ploskanjem, predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Pergar pa je ob koncu jubilantom izrekla zahvalo in čestitke ter jim zaželela še mnogo let ubranega petja. T. Tavčar Uredili pot V akciji urejanja dohodnih poti do plezališč na Kotečniku je sodelovalo petnajst udeležencev, največ iz Maribora. Predsednik odbora za ureditev plezališča Kotečnik Franček Pungerčič je bil zadovoljen, čeprav bi si vsekakor želel, da bi bilo zanimanje za ureditev tega velikega kompleksa še večje. Pevski zbor starejših občanov Braslovče med svojim nastopom Družina Žohar osvojila 1. mesto Veterani zmagovalci Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje je tudi letos organiziralo spominsko tekmovanje v streljanju s puško MK. To je bil že VI. memorial nekdanjega veterana vojne za Slovenijo Vilibalda Škrta. Tekmovanje so pripravili na strelišču Petriček, kjer je leta 2003 potekalo tudi prvenstvo ZVVS. Tako kot vedno se je tekmovanja udeležila tudi ekipa Območnega združenja ZVVS Žalec, ki so jo sestavljali Dani Zagoričnik, Mladen Melan-šek in Matjaž Turnšek. Ekipa je osvojila prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal Vilibalda Škrta. Pokal je zmagovalcem podelila njegova žena. Prehodni pokal so osvojili že drugo leto zapovrstjo, tako da se bodo drugo leto borili za osvojitev pokala v trajno last. Uspeh žalske ekipe je dopolnil Mladen Melanšek, ki je bil najboljši med posamezniki. D. N. Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije in planinska društva podravske • orientacijske lige so pripravili slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Spot Pohorje 2009. Tekmovanja so se udeležile tudi ekipe planinskih društev iz Savinjske doline. V kategoriji A, v kateri so tekmovali učenci do vključno 6. razreda osnovne šole, je ekipa PD Polzela zasedla četrto, ekipa PD Dobrovlje Braslovče osmo in ekipa PD Žalec dvanajsto mesto. V kategoriji B, v kateri so nastopile ekipe učencev 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, je ekipa PD Dobrovlje Braslovče osvojila drugo, ekipa iz Zabu-kovice pa deveto mesto. V kategoriji C, v kateri so nastopili mladinci od prvega letnika sre- Kljub vročini je vse potekalo po načrtih, za malico pa sta na koncu poskrbela gospodarja kmetije Tratnik, Albina in Rajko. Načrti so veliki, navdušenosti je še, ob zadovoljivi podpori lokalne skupnosti in uspešnem kandidiranju na različne razpise pa so vsi sodelujoči prepričani, da bo to območje kmalu dobilo svojo veljavo. T. T. dnje šole do vključno 26. leta starosti, je ekipa PD Zabukovica pristala na četrtem, ekipa PD Dobrovlje Braslovče pa na enajstem mestu. V kategoriji E, starejši člani, je ekipa PD Polzela zasedla četrto mesto, v kategoriji F, družine, pa je družina Žohar iz PD Žalec osvoji- Družina Žohar (PD Žalec) la prvo mesto. V kategoriji G, lažje odprti, je ekipa Metuljčki PD Zabukovica osvojila drugo, Šempetrani tretje, Polzelani peto in ekipa Dober bograč PD Zabukovica šesto mesto. V kategoriji H, težje odprti, je ekipa PD Polzela osvojila tretje mesto. T. Tavčar Slikopleskarstvo, parketarstvo, fasaderstvo GSM: 051 335 200, Sašo Zebec SGM ZEBEC d.o.o. Ločica ob Savinji 126 3313 Polzela www.sgm-zebec.si zebec.s@volja.net Tek - hoja za življenje V prvi tekaški vrsti je »za življenje« tekla tudi Jolanda Čeplak Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je 12. junija pripravilo že osmo celodnevno prireditev Tek -hoja za življenje. Z njo želi v ljudeh vzpodbuditi skrb za zdravje, bolne za rakom in njihove svojce pa vzpodbuditi k optimističnemu razmišljanju o tej bolezni. Program, ki je potekal v Športnem centru Žalec, je bil živahen in pester. Pokrovitelja prireditve sta bila minister za zdravje dr. Borut Miklavčič in evropski poslanec Lojze Peterle, prireditve pa se je med drugim udeležil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje RS dr. Ivan Eržen. Dopoldne so v delavnicah s pomočjo glasbe in plesa premagovali stres in krepili zdravje v žalskih vrtcih in osnovnih šolah. Popoldanski program se je začel z mašo za bolnike v žalski župnijski cerkvi, ki jo je daroval Viktor Arh, nato pa so z aktivnostmi nadaljevali v žalskem športnem centru. Prireditev je odprl župan Lojze Posedel, na čelu teka oziroma hoje za bolnike in zdrave pa je bila slovenska atletinja Jolanda Čeplak. V nadaljevanju so se predstavili nekateri bolniki, ki so premagali raka, prireditev pa so s plesnimi točkami popestrili najmlajši iz žalskih vrtcev in osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, Zdravstvene šole Celje, mažoretke iz Levca, pevci, ansambli in drugi. T. Tavčar Obiskali devetdesetletnici Pri slavljenki Antoniji Šoster Antonija Šoster in Alojzija Leskovšek iz Občine Tabor sta v prvi polovici letošnjega leta praznovali 90-letni jubilej. Z obiskom ju je počastil tudi župan Vilko Jazbinšek skupaj s predsednikom Društva upokojencev Občine Tabor Milanom Blatnikom in sekretarko občine Tatjano Kovče. Skupaj so nazdravili in v prijetnem pomenkovanju obudili spomin na njuni življenji. Alojzina - Slavkina življenjska pot se je začela 12. junija 1919 v Kamenčah, v družini Juhartovih. Rodila seje mami Luciji, kije bila Taborčanka, in očetu Jakobu Juhartu kot predzadnja od šestih otrok. Kljub težkemu življenju na mali kmetiji so starši doživeli častitljivo starost, 90 oziroma 94 let. Spominja se lepih družinskih in sosedskih zgodb. Iz otroških let ji je najbolj v spominu ostalo pešačenje. Vsakodnevno, leto za letom pešačenje v 8-letno osnovno šolo iz Kamenč v Braslovče, nato še tri leta iz Kamenč v Ojstriško vas, kjer se je pri Marjeti Žibret učila za šiviljsko pomočnico. Usoda pa ji je pripeljala naproti soseda Lojzeta, ki je bil takrat že krojaški pomočnik, pozneje pa krojaški mojster. Kupila sta staro krajevno sušilnico sadja, zgradila hišo in ustvarila dom tudi za hčer Ribiška družina Šempeter je zirala ribiško tekmovanje mla-drugo majsko soboto organi- dih ribičev do 15 let. Tekmo- Mladi ribiči tekmovali Najboljši mladi ribiči Marto in sina Marjana. Njihovo življenje je močno spremenila 2. svetovna vojna, v kateri sta sodelovala, moža Lojzeta pa je z boleznijo zaznamovala za vse življenje. Zdaj preživlja svoj čas v krogu sinove družine. Veseli se obiskov, treh vnukinj, dveh pravnukov in rada pokramlja z mimoidočimi vaščani. Življenjska zgodba Antonije Šoster pa se začenja nekaj mese- cev po končani 1. svetovni vojni. Rodila se je v veliki družini s sedmimi otroki, ki jih je predvsem preživljala kmetija. Leta so tekla in na pragu 2. svetovne vojne leta 1940 se je poročila z Rudolfom Šosterjem. Njuno zakonsko srečo sta kmalu obogatili hčeri. Ta sreča pa ni trajala dolgo, saj jim je vojna vzela očeta, mami pa moža, ki je padel kot partizan. Po vojni, leta 1949, se je ponovno poročila. Njen življenjski sopotnik je postal brat pokojnega moža. Z dekletoma se je preselila k njemu v Črni Vrh in tako zaživela novo življenje. Vsekakor pa je spomin na tiste čase, ki so ji vzeli prvega moža in povzročili veliko gorja, v njej še danes močno prisoten. V drugem zakonu se jima je rodila hči Marija, ki je vnesla novo radost v njeno življenje. Marija zdaj skrbi za mamo, njeno življenje pa izpolnjuje tudi sedem vnukov in devet pravnukov. D. N. Vranski planinci praznovali Konec prejšnjega meseca je v Športni dvorani Vransko potekala jubilejna prireditev PD Vransko. Z njo so zaokrožili 40 let aktivnega delovanja svojega društva. 20. maj 1969 je zabeležen kot rojstni dan društva, ki je v vseh teh letih dalo velik prispevek k razvoju planinstva v Savinjski dolini in še posebej v svojem okolju. Planinski dom na Čreti je postal tudi njihov simbol in kraj, ki jih združuje in vodi k vedno novim izzivom, delu in dosežkom. Člani imajo precej zaslug za izgradnjo ceste Ropa-sija-Čreta in napeljavo telefona v tem hribovitem področju. Vzgojili so veliko vodnikov, markacistov, varstvenikov narave in skrbeli za vsakoletno uresničitev zastavljenih nalog. V zadnjih letih se posvečajo obnovi koče na Čreti, orientacijskim tekmovanjem, skrbi za mlade in najmlajše planince Cicibane. Z odprtjem dveh plezalnih sten, naravne in v športni dvorani, pa so poskrbeli tudi za navdušence športnega plezanja in s tem za ustanovitev plezalnega odseka. Jubilejno proslavo so začeli s koračnico, nadaljevali s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom pevskega zbora OŠ Vran- Zahvala in priznanja najzaslužnejšim sko - Tabor in bogatim kulturnim programom učencev domače osnovne šole, Folklorne skupine Vransko in Seksteta sv. Mihaela Vransko. Obširneje je o delu društva spregovoril dolgoletni predsednik Anton Sitar. Ob tej priložnosti so občinstvu spregovorili tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stanko Gašperič in predsednica savinjskega meddruštvenega odbora planinsjkih društev Manja Rajh. Ob koncu prireditve so jubilantom čestitali tudi predstavniki sosednjih planinskih društev. Ves čas prireditve so živo sceno ustvarjali plezalci na umetni plezalni steni ob odru, prireditev pa je do- polnjevala bogata razstava dela, življenja in uspehov planinskega društva. Na slovesnosti so se s priznanji zahvalili vsem tistim, ki so v preteklosti, predvsem v zadnjem desetletju, prispevali pomemben delež k razvoju planinske dejavnosti. Priznanje so tokrat prejeli: Zlatka Bukovec, Marija Gosdak, Anton Ferme, Jožef Semprimožnik, Martin Murko, Janez Semprimožnik, Boštjan Semprimožnik, Milan Kozole, Andrej Semprimožnik, župan Franc Sušnik, Stanislav Planinc, Gasilsko društvo Vransko in Planinska zveza Slovenije, ki je ob tej priložnosti PD Vransko podelila srebrni častni znak PZS. D. Naraglav Pojemo življenju Med nastopom cerkvenega otroškega pevskega zbora Cekinčki, Polzela, ki ga vodi Mateja Strožar Sedmo srečanje cerkvenih otroških pevskih zborov z naslovom Pojemo življenju je bilo sredi maja v župnijski cerkvi na Polzeli. Na koncertu so sodelovali otroški pevski zbori iz žalske dekanije in sicer Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki Polzela z Matejo Strožar, Cerkveni otroški pevski zbor Petrovče z Ivanom Arzenškom, Cerkveni otroški pevski zbor Zvončki Šempeter z Matejo Zvonar Kandare, Cerkveni otroški pevski zbor Žalec s Tino Pogorelčnik ter Cerkveni otroški pevski zbor Griže z Davidom Sopotnikom. Vsi zbori so ob koncu skupaj zapeli še dve pesmi. V imenu cerkvenega pastoralnega sveta Župnije Polzela je vse sodelujoče in obiskovalce pozdravil Marko Slokar, ki je tudi povezoval prireditev. Pohvalo nastopajočim pa je ob koncu izrekel župnik in dekan Jože Kovačec. T. Tavčar Četrta salamijada vanja, ki je potekalo na jezeru Preserje, se je udeležilo osemnajst mladih ribičev iz občin Žalec, Polzela in Vransko. Največ ribiške sreče in seveda znanja je imel Jaka Štiftar, ki je s 5330 točkami osvojil prvo mesto, na drugo mesto se je s 5090 točkami uvrstil Tadej Urankar, tretje mesto pa je z 2930 točkami zasedel Tadej Završnik. Vsi trije so prejeli medalje. L. K. Telefon: 03/712 12 80 V soboto, 9. maja, je na lovski koči v Miklavžu nad Taborom potekala že četrta salamijada Občine Tabor, ki jo je tudi tokrat organiziral Vaški odbor Miklavž. Salame je ocenjevala posebna komisija, ki so jo sestavljali dobri poznavalci suhomesnih proizvodov. Mato Zmrzlak, Marko Semprimožnik, Janko Juhart in Simon Strojanšek. Komisija je imela kar precej dela, saj je bilo potrebno oceniti enaindvajset vzorcev salam. Ob ocenjevanju je komisija ugotovila, da se kakovost salam iz leta v leto izboljšuje. Na letošnji salamijadi je ko- misija za najboljšo salamo ocenila salamo Rudolfa Kosa, drugo mesto je zasedel Rok Laznik, tretje pa Jani Mak. Sledili so Drago Matko, Danijel Zupančič, Marjan Žilnik, Martin Rak in Ivan Štrajhar, ostali udeleženci pa so se uvrstili na skupno 7. mesto. Nagrade za najboljše so prispevali Matjaž Lesjak, Občina Tabor, Itro Štore in Kmetijska zadruga Savinjska dolina. Organizatorji se vsem najlepše zahvaljujejo. Tudi tokratna salamijada je bila namenjena predvsem prijetnemu druženju in pogovorom ob salamah, domačem kruhu in dobri kapljici. D. N. Sergej Grešak in Boris Hodžar s kolesi Pestro glasbeno vzdušje, ki ga je ustvarjal DJ Teo in zanimivi retorični vložki povezovalca Francija Pod-brežnika, so narekovali tempo zaključne priredi- tve Razpnimo jadra. Piko na i so dodali breakdance plesalci, tretji s svetovnega prvenstva, Cele Atack. Zabavno, z obilico nagrad, je ZKŠT Žalec v sodelovanju Tokrat pod Kotečnikom Brina Pungarčič s skupino na ogledu plezališča Na predzadnji akciji Razpnimo jadra je športna ladja zaplula pod Kotečnik, kjer se nahaja eno največjih naravnih plezališč v Evropi, saj premore kar preko 350 različnih smeri. Tega športnega druženja se je udeležilo več kot dvesto ljubiteljev narave. Eni so se v spremstvu izkušenih vodnikov planinskih društev Zabukovice, Liboj in Žalca v organiziranem pohodu iz Zabukovice podali pod Kotečnik, kar nekaj se jih je s kolesi iz Griž podalo pod Kotečnik skupaj s kolesarji Kolesarskega kluba Žalec. Več kot polovica udeležencev pa se je do osrednje točke, izletniške kmetije Tratnik, pripeljala z avtomobili. Vsi udeleženci so se lahko pod vodstvom SD Liboje preizkusili v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. Na svoj račun so lahko prišli tudi vsi, ki so se želeli preizkusiti v streljanju z lokom, za kar so poskrbeli člani Lokostrelskega kluba Sokol Ložnica pri Žalcu, ki so med množico navdušenih opazili kar nekaj izjemnih talentov. Zelo zanimivo je bilo tudi merjenje moči na krajši orientacijski progi, katere traser Milan Polavder vsako leto poskrbi za kaj novega, predvsem zabavnega. Zmago sta slavila Božo Trnovšek in Žiga Lipovšek, ki sta za las ugnala našega judoističnega olimpijca Rokija Drakšiča in njegovega prijatelja. Ker pa je bila ena od osrednjih načrtovanih dejavnosti tega dne predstavitev plezanja in sam preizkus začetnikov, velja poudariti, da je bilo zanimanje kar precejšnje. Žal je bilo zaradi močnega nočnega deževja plezališče tako razmočeno, da začetniki niso prišli na svoj račun, ogledali pa so si lahko predstavitev plezanja in kar dobršen del plezališča, ki premore več kot 350 različnih težavnostnih stopenj. ŠD Levitacija oz. inštruktorica plezanja Brina Pungarčič s sodelavci je poskrbel za promocijo plezališča. D. N. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so gostili Heleno Bizjak, avtorico knjige Telo govori ali Zdravje je v naših rokah in nogah. Bizjakova je med prvimi v Sloveniji začela proučevati refleksno masažo stopal in dlani. Kot pravi, je lahko vsakdo izmed nas sam svoj zdravnik. Najstarejša prva pomoč je masaža stopal. Uporabljali so jo že pred tisoč leti na Kitajskem, v Indiji, v Egiptu in tudi Hebrejci kot del obreda. Na Vzhodu menijo, daje vsak posameznik enkraten in neponovljiv, zato ne obstaja bolezen, le bolnik. Zdravljenje je celostno, zdravita se telo in psiha. Pravzaprav zdravnik ali terapevt bolniku le pomaga, da se začne njegova energija po telesu nemoteno pretakati. Helena Bizjak je predstavila nekaj praktičnih načinov, kako pomagamo svojemu bližnjemu ali sami sebi. Predvsem pa je predstavila najenostavnejšo izmed metod zdravljenja, to je masažo stopal. T. T. Silvo Udrih je podelil dres in dvoje par copat različna tekmovanja. V organizaciji ŠD Body Solution v košarki (tri na tri na en koš) je 14 ekip prikazalo prave košarkarske vragolije. Na koncu je slavila ekipa z imenom Jst ti pa še edn, pred Tabuji in organizatorji ŠD Petrovče že četrtič zapored osvojili drugo mesto. Vrhunec prireditve je bilo vsekakor žrebanje lepih nagrad. Športni dres in športne copate bratov Udrih je oče Zdravimo se lahko sami Državni prvaki ekipa NK Žalec Novo vasjo. V heballu ali drugače na 4. državnem prvenstvu v boju med dvema ognjema je v odlični organizaciji ŠD Petrovče (oz. njegove nogometne sekcije) v najlepši kategoriji (ženske) zmagala ekipa učiteljic OŠ Petrovče, medtem, ko so v kategoriji osnovnošolcev zmagali mladi iz Žalca pod imenom Gig Winners. V elitni kategoriji odraslih so ponovno slavili člani NK Žalec, medtem ko so »Jadralo« pet tisoč udeležencev s športnimi društvi občine Žalec pripeljal do cilja že deveto akcijo Razpnimo jadra. Tokrat je bilo v Žalcu preko tisoč ljubiteljev špora različnih starosti, vseh skupaj pa na šestih prireditvah okrog pet tisoč. Ob zaključku so poleg obilice rekreativnih in ustvarjalnih vsebin potekala tudi Silvo Udrih podelil srečnim izžrebancem Sergeju Grešaku in Mihi Plevniku iz Žalca ter Branki Đokić s Polzele. Glavni nagradi, kolesi podjetja Hervis, sta romali resnično v prave roke: Franciju Smodišu iz Košnice in Bori- su Hodžarju iz Dobriše vasi. Snovalci 10. jubilejne prireditve Razpnimo jadra pa so že začeli s pripravami in novostmi za akcijo naslednje leto, in pravijo, da bo kar nekaj prijetnih zanimivosti in popestritev. T. Tavčar TERMINI:! 29.6. -10.7. Od 29. junija do 3. julija ZA KOGA: za osnovnošolce, plavalce PRIJAVE: TIC Žalec - Savinova hiša Vsak delovni dan med 9. in 19.uro ter ob sobotah med 9. in 13. uro Info: TIC Žalec - 710 04 34 ODHODI AVTOBUSA ob 8.30, I.OŠ Žalec POVRATEK okoli 15.30, I.OŠ Žalec Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! J V| M gj ! W m i J i\ » J m I 11 I'" M1 %\ Julij in avgust - 2 x tedensko Brezplačno - obvezne predhodne prijave! Informacije: ŠD Body Solution - 041 676 094 (Žan) www.bodysolution.si POLETNI SPRINT 17.8,- 28.8. ATLETSKI ŠTADION v ŠC ŽALEC ■ vs- Brezplačno ! INFORMACIJE: Atletski klub Žalec - 070 856 903 (Lucijan) - ZMOREM PREPLAVATI 100m Sobota, 4. julij - od 10. do 12. ure DAN ODPRTIH VRAT (prostvstop) Ü KOPALIŠČA PREBOLD za osnovnošolce brezplačno poletno Kopanje: Informacije: 031 639 324 (Grega) 041 264 221 (Igor) ŠPORTNI CENTER ŽALEC OSNOVNI PROGRAM: 8.30 - 11.30 (TENIS Z DODATNIMI AKTIVNOSTMI) CELODNEVNI PROGRAM: 8.30 -15.00 (kosilo, kopanje in družabne igre) 18 Od 24 do 28 avgusta od 16 do ure Brezplačno! Informacije: Klub za vzrejo in vzgojo jahalnih kor 041 546 068 (Grega) Od 29. junija do 1. julija Od 9. do 12. ure Za deklice od 4. do 9. razreda! ~ ].*L ŠPORTNI CENTER ALEC < * Brezplačno - z zažetjenimi predhodnimi prijavami! Informacije: info@ametrin.si, 041 395 874 (Andreja), www.ametrin.si — KOPALIŠČE PINGO - ORLA VAS S tem kuponom imate v kopališču Pingo 25% enkratni popust pri nakupu dnevne kopališke karte Velja samo za osnovnošolce Odprto vsak dan od 9. do 20.ure, možno tudi nočno kopanje! Informacije: 700 22 60 ali 070 877 664 VODENI IZLETI V ZNANA SLOVENSKA KOPALIŠČA ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si KAM MED POČITNICAMI? V ceno je všteto: strokovno vodstvo, kopališka karta, prevoz in kosilo! OBČINA ŽALEC Sreda, 1. julij, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Počitniški lonec doživetij; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 1. julij, ob 8.30 teniške počitnice za otroke, (od 29.6. do 3.7. 2009); ŠC Žalec (Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Sreda, 1. julij, med 9. in 12. uro 8. poletni sprintko ali počitniška poletna šola (od 29. 6. do 10. 7. 2009); ŠC Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903). Sreda, 1. julij, ob 9. uri ZAJADRAJMO V POLETJE; vodeni izleti v znana slovenska kopališča; od 29. 6. do 3. 7. 2009 (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 3. julij, ob 20. uri 21. kavarniški večer, gostja večera Metka Hojnik Verdev, literarna ustvarjalka in predsednica Celjskega literarnega društva; Dom KUD Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 3. julij ob 21. uri Savinovi večeri v atriju Savinove hiše: koncert Branke Božič z gosti; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 4. julij, 8. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW hroščev (od 4. do 6. julija); Presersko jezero (040 427 372). Sobota, 4. julij, ob 5. uri izlet na Kamniti lovec; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 767 061). Od sobote,-4., do nedelje, 5. julija, pohod na Razor; odhod v soboto ob 5. uri izpred pisarne PD Zabukovica, ob 5.15 z AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, Žiga, 041 783 836). Sobota, 4. julij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 4. julij, ob 10. uri rudarska razstava »OD ŠTOLMA DO ŠAHTA«; Kulturni dom Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Sobota, 4. julij, med 10. in 12. uro zmorem preplavati 100 m; Bazen Prebold (031 639 324). Sobota, 4. julij, ob 11. uri proslava »Dan slovenskih rudarjev - dan borca«; letno gledališče Limberk v Grižah (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Sobota, 4. julij, ob 21. uri izbor Smaragdne kraljice 2009; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TKD Levec, 041 504 981). Ponedeljek, 6. julij, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Gremo plesat; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 6. julij, ob 8.30 teniške počitnice za otroke; ŠC Žalec (Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Petek, 10. julij, med 9. in 24. uro ŽALEC PRAZNUJE IN ODPIRA SVOJA VRATA; prireditve ob 150-letnici rojstva Rista Savina; Glasbena šola Rista Savina, Savinova hiša, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 10. julij, ob 20.30 Risto Savin, Poslednja straža, opera v enem dejanju; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 11. julij, med 8. in 24. uro ŽALEC PRAZNUJE IN ODPIRA SVOJA VRATA; prireditve ob 150-letnici rojstva Rista Savina; Šlandrov trg in pred obrambnim stolpom (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 11. julij, med 9. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 11. julij, ob 16. uri kmečko popoldne pod lipo v malem; Kale (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317). Ponedeljek, 13. julij, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Ponirkova jezerska pustolovščina; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 13. julij, ob 8.30 teniške počitnice za otroke, ŠC Žalec (Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Četrtek, 16. julij, ob 19. uri odprtje skupinske razstave NOVA FOTOGRAFIJA - PROSTORI; Savinov salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 17. julij, ob 21. uri Savinovi večeri v atriju Savinove hiše: Čaj za dve, komedija z Olgo Markovič in Jožico Ocvirk; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). NAPOVEDNIK junij 2009 Sobota, 18. julij, frikanje z razlogom, plezalski festival za ohranitev Kotečnika; Kotečnik (ŠD Levitacija, 041 924 867). Sobota, 18. julij, ob 4. uri ferata 1: Bivak Nogara-Via Italia-Mangart; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 767 061). Sobota, 18. julij, ob 5. uri izlet na Okrešelj-Turški žleb-Turška gora-Kamniško sedlo; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 18., in nedelja, 19. julij, pohod na Kobariški stol in Krn; odhod v soboto ob 5. uri izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah in ob 5.15 z AP Žalec (Alenka, 031 786 477). Nedelja, 19. julij, frikanje z razlogom, plezalski festival za ohranitev Kotečnika; Kotečnik (ŠD Levitacija, 041 924 867). Ponedeljek, 20. julij, ob 7. uri izlet Klemenča jama-Krofička; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Ponedeljek, 20. julij, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Eko modna pista; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 20. julij, ob 8.30 teniške počitnice za otroke; ŠC Žalec (Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Sreda, 22. julij, ob 4.30 izlet na Prisojnik; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 25. julij, frikanje z razlogom, plezalski festival za ohranitev Kotečnika; Kotečnik (ŠD Levitacija, 041 924 867). Sobota, 25. julij, pohod po planinah nad Koficami; odhod ob 5. uri izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah in ob 5.15 z AP Žalec (Milan, 041 688 055). Sobota, 25. julij, ob 10. uri 26. planinski tabor (do 1. 8. 2009); Dovje (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Nedelja, 26. julij, frikanje z razlogom, plezalski festival za ohranitev Kotečnika; Kotečnik (ŠD Levitacija, 041 924 867). Ponedeljek, 27. julij, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: II. počitniški lonec doživetij; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Od sobote, 1., do ponedeljka, 3. avgusta, pohod na Triglav; odhod v soboto ob 5. uri izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah in ob 5.15 z AP Žalec (Cveto in Polona, 041 740 753). Sobota, 1. avgust, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Ponedeljek, 3. avgust, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Ponirkovi športni in ekodnevi; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 7. avgust, ob 20. uri 22. kavarniški večer, gost Zoran Pevec, pesnik, pisatelj in urednik; dom KUD Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 8. avgust, med 8. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Ponedeljek, 10. avgust, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Ponirkovo gledališče; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 14. avgust, ob 16. uri tenis turnir za pokal KS Griže (prijave se zbirajo do 16. ure); teniško igrišče Dolinar, Griže (KS Griže, 041 727 217). Četrtek, 15. avgust, ob 9. uri šahovski turnir; letno gledališče Limberk (KS Griže, 041 727 217). Četrtek, 15. avgust, ob 16. uri tenis turnir za pokal KS Griže (prijave se zbirajo do 16. ure); teniško igrišče Dolinar, Griže (KS Griže, 041 727 217). Nedelja, 16. avgust, ob 15. uri, prikaz obiranja hmelja na star način; Loke - dolina Rupe nad Jamo Pekel; v primeru slabega vremena bo prireditev 23.8. 2009 ob 15. uri (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221). Ponedeljek, 17. avgust, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: Ponovitev doživetja z največ povpraševanja; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 17. avgust, med 8.30 teniške počitnice za otroke; ŠC Žalec (Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Ponedeljek, 17. avgust, med 9. in 12. uro 8. poletni sprintko ali počitniška poletna šola (od 29. 6. do 10. 7.2009); ŠC Žalec (Atletski klub Žalec, 070 856 903). Torek, 18. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 19. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 19. avgust, ob 10. uri tekmovanje upokojencev Občine Žalec; letno gledališče Limberk (KS Griže, 041 727 217). Četrtek, 20. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 21. avgust, ob 18. uri slavnostna kulturna prireditev KS Griže; Dom Svobode Griže (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 22. avgust, ferata 2: koča na Gozdu-Hanzova-Prisojnik; odhod ob 5. uri izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 22. avgust, ob 10. uri pohod po spominskih obeležjih NOB; zbor pri spomeniku talcev pod Gozdnikom (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 22. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 22. avgust, ob 16. uri turnir generacij v rokometu; igrišče OŠ Griže (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 22. avgust, ob 18. uri hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica (1. dnevna vaja); Gasilski dom PGD Zabukovica (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 22. avgust, ob 21. uri hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica (2. nočna vaja); Gasilski dom PGD Zabukovica (KS Griže, 041 727 217). Nedelja, 23. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 24. avgust, med 8. in 12. uro poletna doživetja ob ribniku Vrbje: III. počitniški lonec doživetij; ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 24. avgust, ob 8.30 teniške počitnice za otroke; ŠC Žalec (Teniška akademija Žalec, 041 698 276). Ponedeljek, 24. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 24. avgust, med 16. in 18. uro konjeniški dnevi odprtih vrat, brezplačno jahanje; kmetija Ušen v Zg. Grušovljah (041 546 068). Torek, 25. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 26. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 27. avgust, ob 10. uri slikarska šola Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 27. avgust, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del udeležencev slikarske šole Chiaroscuro; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. avgust, ob 9. uri pohod po Hmeljski poti; start pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 29. avgust, ob 9. uri odprtje razstave ročnih del Jelke; prostori društva upokojencev v Grižah (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 29. avgust, ob 10. uri odprtje razstave in prizidka Godbe Zabukovica; prostori društva Godbe Zabukovica v Grižah (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 29. avgust, ob 19. uri igra »Med knapi ali Jakec se ženi«; Dom Svobode Griže (KS Griže, 041 727 217). Sobota, 29. avgust, ob 19. uri koncert baročne glasbe - FITZWILLIAM QUARTET in Suzana Ograjenšek - sopran; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 30. avgust, ob 8. uri pohod po obronkih KS Ponikva; zbor pred Gasilskim domom Ponikva (PS Ponikva, 041 829 936). Nedelja, 30. avgust, ob 9. uri kolesarjenje po KS Griže, zbor pri OŠ Griže (KS Griže, 041 727 217). OBČINA PREBOLD Sobota, 4. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00) Sobota, 4. julij, ob 8. uri turnir trojk v košarki; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Damir Simonovič, 031 703 758). Nedelja, 5. julij, ob 9. uri srečanje letalcev in ljubiteljev letenja; Vzletišče Kaplja vas; AERO KLUB Prebold (Edo Potočnik, 041 710 578). Od ponedeljka, 6. julija, do petka, 10. julija, plavalni tečaj ŠZ Prebold; Bazen Prebold (Primož Podkrajšek, 040 33f 430). Sobota, 11. julij, Zmorem preplavati 100 m; Bazen Prebold; ŠZ Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 18. julij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64*00). Sobota, 18. julij, ob 15. uri gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Občine Prebold in Gasilska noč na vasi; Športno igrišče Matke; PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). Nedelja, 19. julij, ob 10. uri zunanja slovesnost praznika Marije Magdalene z blagoslovom obnovljene notranjosti cerkve; Hom (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sobota, 25. julij, ob 7. uri društvena tekma v lovu rib s plovcem; Mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 26. julij, ob 10. uri Anina nedelja in 4. Anin srečelov; Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu (Župnijski urad Prebold, 5Ž2 41 83). Nedelja, 26. julij, ob 14. uri tradicionalna lovsko-strelska prireditev; Golava; Lovska družina Prebold (Miran Borišek, 041 633 027). Sobota, 1. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 2. avgust, 15. uri tekma koscev in grabljic; Sv. Lovrenc; PGD Sv. Lovrenc (Andreja Kumer, 031 640 432). Od ponedeljka, 3. avgusta, do petka, 7. avgusta, športna tekmovanja DU Prebold; Prebold; DU Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Sobota, 8. avgust, srečanje članov DU Prebold; Gaj Prebold; DU Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Sobota, 8. avgust, 11. memorial Draga Gajška; Gasilski dom Latkova vas; PGD Latkova vas (Stepišnik Srečko, 041 793 783). Nedelja, 9. avgust, ob 10. uri zunanja slovesnost praznika Sv. Lovrenca; Sv. Lovrenc; (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sobota, 15. avgust, ob 7.45 romanje iz Prebolda v Marijo Reko in slovesnost praznika Marijinega vnebovzetja; Marija Reka; (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sobota, 15. avgust, ob 7. uri kolesarjenje v Logarsko dolino; ŠD Latkova vas (Marko Ropret, 041 793 783). Sobota, 22. avgust, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 22. avgust, Begunščica; PD Prebold (Tone Pavlič, 031 294 328). Sobota, 22.avgust, ob 18. uri tek skozi pet vasi; Športni center Matke; Športno društvo Matke (Boris Golavšek, 041 783 332). Sobota, 29. avgust, ob 7. uri ribiško tekmovanje - društvena tekma; Mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). OBČINA POLZELA Sobota, 4. julij, ob 18. uri 22. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 5. julij, ob 7. uri izlet gorske straže; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Torek, 7. julij, ob 18. uri 134. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri Domu upokojencev Polzela; (Rudi Divjak, 031 525 790). Od petka, 10. julija, do sobote, 11. julija, Mala in Velika Mojstrovka; (Jožica Jegrišnik, 031 840 387, Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sreda, 8. julij, ob 8. uri pohod na Golte; zbirališče v društvenih prostorilv (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 18. julij, ob 7.30 5. gorski tek na Goro Oljko iz Andraža; zbirališče: Športno igrišče Andraž; start ob 9. uri (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 26. julij, ob 10.30 dobriška nedelja z mašo na Gori Oljki; Župrl v Dobriču (Henrik Pižorn, 031 883 510). Od sobote, 25., do nedelje, 26 julija, ob 5. uri pohod Prisojnik na Razor; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 25. julij, ob 6. uri pohod na Uršljo goro s Slemena; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 25. julij, ob 21. uri ogled gledališke predstave v Studencu pri Domžalah »V Ljubljano jo dajmo«; zbirališče pred Domom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Četrtek, 6. avgust, ob 18. uri 135. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri Domu upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Od sobote, 8., do nedelje, 9. avgusta, ob 4. uri pohod na Triglav (2864 m); zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 8. avgust, ob 8. uri pohod na Donačko goro; zbirališče v društvenih prostorih (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 15., in nedelja, 16. avgust, pohod Rjavina-Vrbanove špice; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Od sobote, 15., do nedelje, 16. avgusta, ob 4. uri pohod Rjavina-Vrbanove špice; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Nedelja, 16. avgust, ob 16. uri srečanje članov Društva upokojencev Andraž; Športno igrišče Andraž (Jože Krk, 041 669 518). Sobota, 22. avgust, ob 6. uri pohod iz Podvolovljeka do doma na Korošici; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Peter Kač, 041 585 001). Sobota, 29. avgust, ob 5. uri pohod Zirbtzilogel Avstrija; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (BerniPalir, 041 813 909). Sobota, 29. avgust, ob 7.30 pohod po hmeljarski poti iz Novega Celja; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Julijana Klemen, 031 756 103). Sobota, 29., in nedelja, 30. avgust, 26. prireditev Družina poje 2009; Športno igrišče Andraž (Slavko Pižorn, 051 323 690). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 4. julij, ob 15. uri tradicionalno gasilsko tekmovanje moških in ženskih članskih desetin za pokal PGD Letuš in 2. blagoslov gasilskih vozil ob 20. uri; PGD Letuš (Slavko Mikek, 041 783 806). Od sobote, 4., do sobote, 11. julija, tabor mladih planincev (Dovje); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer, 031 834 878). Nedelja, 19. julij, pohod na Mrzlo goro; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer, 031 340 988). Sobota, 25., in nedelja, 26. julij, spominski pohod s sv. mašo v Tamarju; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sobota, L, in nedelja, 2. avgust, pohod na Triglav; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Od petka, 7., do nedelje, 9. avgusta, tradicionalni dan hmeljarjev; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938). Sobota, 15. avgust, pohod na Moličko peč-Ojstrico; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovtk, 041 570 151). Od sobote, 15., do sobote, 22. avgusta, mladinski tabor planincev; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Rok Ušen, 031 633 876). Sobota, 22., in nedelja, 23. avgust, pohod v Sextenske Dolomite; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). OBČINA TABOR Sreda, 24. junij, ob 20. uri Kresna noč; koča pod steno (Čebelarsko društvo Tabor, 041 325 982). Četrtek, 25. junij, ob 10. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti -organizira Občina Braslovče; pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije - odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor, 041 515 988). Sobota 4. julij, Zajčevi dnevi na Zajčevi koči; zajčje jedi od 13. ure dalje (Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Tabor, 572 72 14). Nedelja 5. julij, 8.00 start pohoda na Zajčevo kočo; 8.30 začetek košnje trave pri Šnep; 11.00 proslava ob 30. obletnici Planinskega društva Tabor; 12.30 blagoslov in odprtje kozolca; 13.00 družabni del: glasba, zajčje jedi (Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Tabor in Lovsko družino Tabor, 572 72 14). Sobota, 11. julij, od 15. do 15.30 parada Društva šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline - od Kmetijske zadruge do POŠ Tabor (Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, 570 16 16). Nedelja, 2. avgust, ob 9. uri meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje; Lovska koča (Lovska družina Tabor, 572 70 43). Julija in avgusta vas vabimo v vse naše enote, kjer si boste lahko krajšali in popestrili počitnice oz. dopust. Odrasle čaka veliko počitniškega branja, mladino pa poleg knjig še uganke, križanke in ustvarjalnice. Sledite obvestilom na naši spletni strani www.zal.sik.si. Tudi po pravljicah bo dišalo: v Medobčinski splošni knjižnici Žalec vas bodo v torek, 28. julija, in v torek, 25.avgusta, obakrat ob 17. uri, pričakovale pravljice in poletno pripravljene pravljičarke, polne poletnih prigod, počitniških pripetljajev, presenečenj pa ... prav prijetno pravljično popoldne pripravljajo prijazne pravljičarke Irena Štusej, Irena Verbič in Nina Trbovšek. Vzemite si čas in uživajte v parku pred knjižnico - v senci lipe vas bo čakala ČITALNICA NA PROSTEM. Z veseljem vas pričakujemo. Ne pozabite na poletni čas odprtosti: julija in avgusta bo knjižnica v Žalcu ob petkih odprta do 14. ure, ob sobotah pa bo zaprta. Slovenski jezik v medijih Z medmrežja v Vpogled Ajda Kalan in Janez Vedenik med pogovorom O novi številki revije Vpogled je na predstavitvi spregovoril Zoran Pevec V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je potekal zanimiv pogovor o rabi slovenščine v medijih. Z dolgoletno radijsko in televizijsko voditeljico Ajdo Kalan se je pogovarjal novinar Janez Vedenik. Ajda Kalan že vrsto let uči številne radijske in do nedavnega televizijske govorce lepe in predvsem pravilne rabe in izreke slovenskega jezika, ki so po dobri izreki prepoznavni v javnem medijskem prostoru. Ugotavlja, da sodobni mediji, predvsem lokalne radijske po- staje, namenijo več pozornosti temu, kako se z govorom čim bolj približati poslušalcem kot pravilni rabi jezika. Pri tem dostikrat zaidejo v skrajnosti, ki so v širšem medijskem prostoru za "zdravo" uho nedopustne. Irena Štusej je v uvod v pogovor podala zanimive misli o lepoti oblačenja, vendar pa se premalokrat zavemo, da nas ne obleče le obleka in kar spada zraven, temveč tudi jezik, naš govor. Ta je prav tako del naše zunanjosti, kot so obleka, torbica, kravata ali nogavice. Organizatorji so bili veseli, da se je Ajda Kalan odzvala njihovemu povabilu, saj se do zdaj v knjižnici o jeziku še ni pogovarjala. In tudi nad dobrim obiskom so bili presenečeni. T. T. V maju je izšla osma številka književne revije Vpogled, ki jo dvakrat na leto izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Uradno so jo pospremili med bralce s prireditvijo v atriju Savinove hiše, kjer so se predstavili nekateri avtorji objavljenih prispevkov, glasbeno pa je večer popestrila fantovska skupina Oktet 9. Tudi osmo številko Vpogleda so uredili Lidija Koceli kot glavna in odgovorna urednica ter Marija Končina in Dani Bedrač. Likovno jo je opremil Boris Gorupič, oblikovala pa Simona Kropeč. Tokrat v Vpogledu ni objavljenih del avtorjev s savinjskega območja, saj bo domačim avtorjem v celoti namenjena decembrska številka, ki bo posvečena skladatelju Ristu Savinu. Kot je povedala Marija Končina, je izid vsake številke literarne revije velik praznik tudi za večje kraje kot je Žalec. Vpogled kot vedno prinaša blok poezije, ki je tokrat namenjen poeziji s svetovnega medmrežja. Objavljena sta dva dramska teksta in odlomki treh romanov. Prav tako so objavljeni trije eseji, med njimi esej Cirila Zlobca z naslovom V iskanju identitete družbe in zbeganega sodobnega človeka v njej. V reviji so tudi tokrat objavljene ocene nekaterih knjig. K. R. Večer rime in globine Ex tempore z razstavo Ob polni luni, 8. junija, si je Medobčinska splošna knjižnica Žalec zamislila večer rime in globine, na katerem so se predstavili pesniki z delčkom svojega ustvarjanja. Vreme je bilo dovolj ugodno, da so lahko večer pripravili na prostem, pri lipi na zelenici pred knjižnico. To je bil že drugi večer poezije, prvega so pripravili že junija lani. Letos so ga združili s plesom in likovno umetnostjo. Poezija največkrat izpoveduje ljubezen in pripadnost, zato je s tangom, strastnim plesom, v tesni povezavi. Z njim sta večer začela plesalca Maja Dvoršek in Gregor Grajzler, njun ples je spremljal skozi večer dogajanje, ki ga je povezovala Irena Štusej. Pod lipo je svoje platno postavil na ogled likovni umetnik Stanislav Petrovič -Čonč iz Celja. Na večeru poezije so se predstavile štiri književne re- Utrinek z večera rime in globine vije, ki nudijo prostor literarnim ustvarjalcem. Lirikòn je predstavil urednik Zoran Pevec, Otočje O. Mare Cestnik, pesniški portal Pesem.si Gregor Grešak in revijo Vpogled Dani Bedrač. V nadaljevanju so se predstavili pesniki, ki objavljajo svoja dela v omenjenih revijah: Andreja Hutinski, Laura Jelert, Andrej Steničnik, Anka Krčmar, Nuša Ilovar, Marko Repnik, Mare Cestnik, Rastislav Knez, Rok Komel, Ivica Cvikl, Matej Vovk, Zoran Pevec, Gregor Grešak in Slavica Tesovnik. Ko so bakle na zelenici dogorele, je bilo tudi uradnega dela večera konec. Likovni umetnik Čonč je predstavil svoje delo, ki ga bodo na dražbi Rotary kluba Celje prodali in izkupiček namenili v dobrodelne namene. Večer se je nadaljeval z druženjem ob jagodah, pijači in polni luni še dolgo v noč. T. T. Ringaraja 2009 v Žalcu Med nastopom otroške folklorne skupine Spominčice Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, sta v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila državno srečanje otroških folklornih skupin Slovenije z naslovom Ringaraja 2009. Na žalskem odru se je predstavilo osem najboljših skupin, ki jih je na regijskih srečanjih izbrala posebna žirija. Več kot dvesto skupin je nastopilo na območnih in petdeset na regijskih sreča- njih. V Žalcu so torej nastopile otroška folklorna skupina Kamenčki KD Borjač iz Sežane, Spominčice II. OŠ Rogaška Slatina, Klasek OŠ Miklavž, Folklorna skupina POŠ Javorje, OŠ Črna, Bre-znica KD dr. France Prešeren Žirovnica, skupina KUD Oton Zupančič Artiče, folklorna skupina OŠ Dobrepolje in Kresnice OŠ Brežice. Ob koncu sta vodja žalskega območnega sklada Marko Repnik in svetovalec za folklorno dejavnost Bojan Knific podelila priznanja za nastop na državnem srečanju. V dopoldanskem času so pripravili seminar za mentorje, ki se ga je udeležilo več kot sedemdeset udeležencev iz različnih krajev Slovenije. T. Tavčar Kulturno društvo Svoboda Griže je v času od 15. do 17. maja organiziralo slikarski ex tempore. Udeležilo se ga je 22 likovnih ustvarjalcev s širšega območja celjske regije. Tema se je nanašala na kraj Griže in zanimivosti v KS Griže. Ex tempore Griže 2009 so sklenili z odprtjem razstave ustvarjenih del in razglasitvijo nagrajenih del. Prvi dan je v razstavno-prireditvenem prostoru Do-ma Svobode Griže potekalo žigosanje platen. Z ustvarjanjem so avtorji začeli naslednji dan. Svoja dela so morali oddati še isti dan. V ocenjevanje so lahko oddali samo eno delo. V nedeljo, 17. 6. je bilo slovesno odprtje razstave s kulturnim programom in razglasitvijo nagrajenih del. Prijeten večer je s kulturnim programom tokrat obogatil žalski glasbeni sestav Lusier, ki ga sestavljajo pevka in kitaristka Simona Kropeč, kitaristka Lucija Lavbič in violončelist Erian Karlovič. Prireditev je povezoval David Sopotnik, zbrane pa je v imenu organizatorjev nagovoril Franček Pungerčič. Izrekel je zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k izpeljavi prvega ex tempora v Grižah. Zbranim sta spregovorila tudi člana komisije, akademski slikar Lojze Zavolovšek in umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. Zavolovšek je predstavil nekaj posameznih slik, motiviko, avtorjevo ustvarjanje, njihov pristop, izpovednost ... in povedal tudi marsikaj zanimivega iz svojega umetniškega ustvarjanja. Ob koncu sta ob pomoči organizatorjev Frančka Pungerčiča, Brede Bračko in predsednika KUD Svoboda Griže Martina Gorška razgla- sila nagrajena dela in podelila priznanja. Razstavo, ki je bila odprta do minule nedelje, je s pozdravnimi besedami in čestitko organizatorjem ter likovnim ustvarjalcem odprl predsednik KS Griže Ivi Krašovec. Komisija v sestavi akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška iz Mozirja, likovne pedagoginje Brede Bračko in umetnostnega zgodovinarja Matije Plevnika je prvo mesto prisodila likovnici Slavici Tesovnik iz Okonine. Njena slika izpoveduje zgodovinskost kraja, povezanega z rudarjenjem. Drugo nagrado si je prislužila Jelka Gorenak iz Levca z Nevihto nad Grižami, tretje mesto je žirija prisodila Branki Dragosavac iz Dobjega pri Planini, ki je ustvarila sliko Lurda s cerkvijo. Četrto - praktično nagrado pa je prejel Zvone Brilej iz Celja. D. Naraglav Razstavo je soustvarilo 22 likovnih ustvarjalcev Žalski likovniki razstavljajo Člani likovne sekcija Kulturnega društva Žalec postavijo vsako leto junija v galeriji Mercator Centra Hudinja na ogled svoja izbrana likovna dela. Letošnjega odprtja se je poleg številnih obiskovalcev udeležilo tudi vseh dvanajst avtorjev, njihovo delo in dejavnost pa je predstavila predsednica KUD Žalec Jožica Ocvirk. Sku- pina, ki šteje dvaintrideset članic in članov, uspešno deluje že deset let, kar potrjuje tudi petnajst skupnih in večje število samostojnih ter priložnostnih razstav. Likovno znanje pridobivajo v internih delavnicah, zadnja leta delajo pod mentorstvom akademskega slikarja Demala Dokoviča, ter v poletnem času v likovni šoli Rudija Španzla Chiaroscuro v Žalcu. Ponosni so na stalni razstavni termin v Savinovem likovnem salonu v Žalcu ob občinskem prazniku, na pobudo žalskega župana Lojzeta Posedela pa je skupina tudi soustanoviteljica Savinovega sklada, katerega sredstva so namenjena izobraževanju mladih talentov na področju kulture. T. T. Zbrali so se »na« Postaji -----------------s--------- Mare Cestnik in Marijan Pušavec V četrtek, 21. maja, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili novo knjigo Mareta Cestnika, zbirko sedmih pripovedi z naslovom Postaja. Z avtorjem se je pogovarjal Marijan Pušavec, tudi sam pisatelj in mojster kratke zgodbe. »Če mislite, da Mareta Ce- stnika, njegovo držo in njegovo literarno ustvarjalnost res dobro poznate, se motite. Kajti publicist, prevajalec, kulturniški aktivist in urednik je in v prvi vrsti ostaja pisatelj, zavezan osnovnemu leposlovnemu motivu, ki narekuje - tako preprosto je to! - dobro zgodbo napisati v lepem jeziku. Izreden in jasno prepoznaven stilist se izzivalno in brezkompromisno spogleduje s pripovednimi snovmi, ki so le na videz vsakdanje, zato pa polne tako tragike kot vitalistične moči. S prozno zbirko Postaja nadaljuje svojo avtorsko usmeritev raziskovanja, z erotiko in ljubeznijo pogojenih odnosov. Za njegovo dosedanjo prozo značilne igre telesnosti se nevsiljivo umikajo v ozadje - spreminjajo se v ilustracijo in ritem, v ospredje pa prehaja atmosfera radosti in tesnob, ki spremljajo moško-žensko sobivanje. Mare Cestnik je v izvrstni ustvarjalni formi in je prepričljivo prešel v povsem zrelo obdobje svoje pisateljske rasti,« so zapisali na vabilu. Dogajanje je z odličnimi besedili in izvirno glasbo popestril kantavtor in kitarist Martin Ramoveš. Goste je nagovorila Andreja Hutinski. T. Tavčar Zven zvenel v božjem hramu Vokalni kvartet Zven iz Žalca je v petek, 5. junija, v Cerkvi Matere božje v Petrovčah pripravil koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter v akustičnem ambientu božjega hrama pripravil številnim poslušalcem prijeten in uglašen večer. Kvartet deluje že tretje leto, od letos kot član Zveze kulturnih organizacij Savinja Žalec, pod vodstvom umetniškega vodje Jožeta Škorjanca. Sestavljajo pa ga prvi in drugi tenor, brata Ivan in Jože Grobler, bariton Andrej Bremec in bas Janko Jutriša. Vsi so preizkušeni pevski mački, ki so svoje pevske izkušnje pridobili v različnih pevskih zborih in drugih vokalnih zasedbah, tudi kot solisti. Pevski navdih torej črpajo iz svojega dolgoletnega pevskega poslanstva, najbrž pa jih v zadnjem času, odkar ustvarjajo skupaj, nekoliko navdihuje tudi okolje Savinove hiše, kjer vadijo. Ubrano petje slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki ga je spretno povezoval Jože Grobler, je med drugim ponovno pokazalo na bogastvo slovenskega ljudskega izročila in lepoto ljudske pesmi. Pevce je pozdravil in se jim zahvalil tudi domači župnik Ivan Arzenšek. L. K. Razstava likovnih del osnovnošolcev Razstavi likovnih del na pot Od petka, 5. junija, do nedelje, 14. junija, ste si lahko v organizaciji OŠ Griže in KUD Svoboda Griže v Domu Svobode Griže ogledali razstavo likovnih del učencev OŠ Griže in POŠ Liboje. Na ogled so postavili izbor likovnih del, ki so nastala v iztekajočem se šolskem letu. Že nekaj dni prej so učenci pod mentorstvom Brede Bračko poslikali cvetlična korita pred domom in tako napovedali iskrivost, pisanost in mavričnost razstave. Pisano paleto izdelkov zaokrožuje več kot sto del, ki so nastala pod mentorstvom učiteljic razrednega pouka na OŠ Griže in POŠ Liboje Suzane Zagorec, Darje Kovač, Damjane Lončarič Schweiger, Darje Baloh, Brigite Lesjak, Mojce Govek Plevnik, Vlaste Polenk, Brigite Krajnc, Alenke Turk, Jane Dajčer, Urške Dežan, Martine Govejšek, Brede Veli-gošek, Tanje Turnšek in likovne pedagoginje Brede Bračko, ki je opravila izbor likovnih del in postavila razstavo. Odprtje se je začelo s kulturnim programom, v katerem so se predstavili učenci, in pozdravnim nagovorom predstavnika DPD Svoboda Griže Frančka Pungerčiča. Svoje mnenje o razstavljenih delih je podal tudi likovni kritik, umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad ustvarjalnostjo učencev in njihovimi izdelki. Razstavo je z izbranimi besedami odprl ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar in se zahvalil vsem učencem in njihovim mentorjem, posebno priznanje pa je namenil likovni pedagoginji Bredi Bračko. D. Naraglav Ob jubileju koncert in zgoščenka A Cappella v svojem jubilejnem letu M fèv. 1 ÉJJ Potem ko so se pevci Mešanega pevskega zbora A Cappella Petrovče z zborovodjem Blažem Rojkom maja vrnili z beneškega festivala Musiča Mundi z dvema srebrnima priznanjema, so uspešno sezono in letošnjo petnajstletnico zaokrožili še s svečanim koncertom v petrovškem Hmeljarskem domu 13. junija. Pohvalijo pa se lahko tudi z izdajo svoje prve zgoščenke. Koncert MPZ A Cappelle, na katerega so v goste povabili tudi MePZ Ljubno ob Savinji, je potekal v dveh delih. V prvem delu so predstavili vse pesmi, s katerimi so letos maja tekmovali v Benetkah, drugi del pa je bil posvečen lahkotnejši glasbi s poudarkom na priredbah ljudskega petja. Podobna tematska razdelitev je tudi na njihovi zgoščenki, ki so jo posneli ob 15-letnici delovanja. Naslov zgoščenke je Mnogi govorijo ..., kar je prevod naslovne pesmi »Multi di-cunt«, avtorja Miškinisa, ki je bila obvezna pesem beneškega festivala, napisana in odpeta premierno prav za ta nastop. Na zgoščenki so tudi najljubše pesmi zbora preteklih sezon s poudarkom na zadnji sezoni. MePZ A Capella je bil ustanovljen leta 1994 in 10 let deloval pod vodstvom dirigenta Mitje Bervarja. Kasneje sta taktirko prevzela najprej Blaž Rojko, potem Mateja Žnidar in v zadnjih treh sezonah ponovno Blaž Rojko. Menjali so se tudi pevci, najtrdnejši »stebri« zbora pa vztrajajo v skupini že od ustanovitve. Organizacijo zbora je letošnjo sezono prevzela predsednica Cvetka Ramšak, v upravnem odboru so Zdenka Logar, Bojana Omladič, Vilma Krk, Mateja Golčer, Marko Ramšak in Brane Cimerman, ki so opravili v tej plodni sezoni levji delež organizacije vseh aktivnosti in zbiranja donatorskih sredstev, med njimi največjih zalogajev, udeležbe na tekmovanju v Benetkah in izdaje zgoščenke. Z zborom strokovno sodelujeta tudi korepetitorki Mateja Golčer in Tina Žerjav Žmahar. L. K. Na pragu 90-letnice fi iiiii iiJlill '.’‘j A**** lil' "Slip? ffi Sjgs r n ' i i '% Preboldski pevci se pripravljajo na okrogli jubilej Z letnim koncertom, ki so ga 5. junija pripravili v Dvorani Prebold, je MPZ Svoboda Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat sklenil svojo pevsko sezono 2008/09. Prihodnje leto bodo proslavili že 90 let svojega delovanja. Tokratni koncert so popestrili tamburaši s Polzele in ansambel Polet. Razveseljivo je, da v zboru prepeva kar nekaj mladih pev- Kulturno-umetniško društvo Polzela je drugo junijsko soboto na Vimperku nad Polzelo organiziralo 11. srečanje malih vokalnih skupin. Predsednik KD Marko Slokar je izrazil zadovoljstvo, da je prireditev v lepem vremenu ponovno potekala na Vimperku. Izpred cerkvice sv. Miklavža je zadonela ubrana pesem osmih vokalnih skupin iz različnih slovenskih krajev. Nastopili so: cev, ki so v preteklosti pod vodstvom iste dirigentke prepevali v šolskih zborih. To pa je nedvomno zagotovilo za uspešno delovanje pevskega zbora tudi v prihodnje. Občinstvo je z verzi Vlada Kreslina najprej nagovorila voditeljica Katarina Petač, pevce pa novi predsednik DPD Svoboda Prebold Franc Cigler. Pevci so nato v slogu slovenskih naro- Vokalni kvintet Lastovka Polzela, Sekstet Gomilsko, Kvartet Preša Slovenj Gradec, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela, Dobroveljski fantje, Vokalna skupina Primule Polzela, Mozirski koledniki in Vokalna skupina Kompolčani. Prireditev je sodila v sklop kulturnih dogodkov ob letošnjem praznovanju 110-letnice delovanja Kulturno-umetniške-ga društva Polzela. T. Tavčar dnih in ljudskih pesmi sklenili prvi del nastopa. V nadaljevanju so pod vodstvom Mije Novak nastopili polzelski tamburaši. V drugem delu koncerta so pevci MPZ Prebold najprej zapeli skupaj s solistom Andrejem Wasser-mannom, svoj nastop pa končali skupaj z ansamblom Polet in pesmijo V dolini tihi. D. Naraglav SERVIS BELE TEHNIKE > ter SERVIS 'V IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA •PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Na Vimperku 738 kolesarjev v Logarsko dolino Na Majskem krogu 1132 kolesarjev - igjg" 8 ri IM jipWf# v • .V» »S*®* ■ .... „ « Vi prr ‘ ; mÉ il* v-j t TfTM ■ i Jf “ dK * m -M ili:,/ » ' MEHk ;VJH WÌ J - %: 1 Kmalu po startu Mlekarna Celeia Arja vas je tudi letos pripravila sedmi rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino, dolg 75 kilometrov. Start je bil pri mlekarni v Arji vasi, cilj pa pri Hotelu Plesnik v Logar- ski dolini. Zbrane je na startu pozdravil predsednik uprave Mlekarne Celeia Arja vas Marjan Jakob, ki je vsem udeležencem zaželel srečno in varno vožnjo, o maratonu pa je nekaj več povedal vodja Milan Mimik. V hladnem in tudi nekaj časa deževnem vremenu se je maratona udeležilo rekordnih 738 kolesarjev, vendar vsi, predvsem zaradi vremenskih razmer, niso prišli na cilj. T. T. Braslovčanke državne prvakinje Ženski odbojkarski klub Braslovče V Športni dvorani Braslovče je potekal finalni turnir v mali odbojki. Za naslov državnih prvakinj so se pomerile ekipe Luka Koper iz Kopra, Sloving Vital iz Ljubljane, Eurokabel Neptun iz Kanala in Braslovče. Slavile so domače odbojkarice. V prvi tekmi turnirja sta se pomerili ekipi Slovnig Vitala in Braslovč. Po zelo izenačenem dvoboju so na koncu slavile Braslovčanke. Na drugi tekmi sta se pomerili ekipi Eurokabel Neptun iz Kanala in Luke Koper. Zmago so slavile odbojkarice iz Kanala. V tekmi za 3. mesto je ekipa Sloving Vitala premagala ekipo Luke Koper in se veselila medalje. V finalni tekmi za naslov državnih prvakinj sta se pomerili ekipa iz Braslovč in Eurokabel Naptun iz Kanala. Braslovčanke so odlično igrale in si zaslužile končno zmago 2 : 1 v nizih in tako osvojile naslov prvakinj. Ženski odbojkarski klub Braslovče je usmeril svoje znanje in izkušnje v delo z mladimi. Uspehi jih spremljajo že vrsto let, prejšnjo sezono so bile prvakinje članice ekipe mini odbojke, ekipa male odbojke je bila tretja. Letos je uspelo naslov državnih prvakinj osvojiti igralkam male odbojke, igralke mini odbojke pa so bile četrte. Uspehe gre v veliki meri pripisati kakovostnemu delu z mladimi, ki ga vodita trenerki Saša Vitanc in Taja Steblovnik. Letos so svojo trenersko ekipo okrepili s tremi novimi trenerji, pomembno pa je, da so vsi trenerji iz domačega kraja in tako dihajo s klubom. Ženska odbojka uživa veliko podporo tudi pri prebivalcih občine, ki s ponosom pozdravljajo nove državne prvakinje. T. T. Turnir Prebold Open Goran Cestnik je pod okriljem Športnega društva Partizan Prebold v Preboldu pri bazenu organiziral turnir v odbojki na mivki. V sončnem vremenu se je tekmovanja udeležilo dvajset ekip iz različnih krajev Slovenije, kar tri domače ekipe pa so se uvrstile med prve štiri. Turnir je štel tudi za točke državnega prvenstva, ki jih igralci zbirajo s sodelovanjem na turnirjih. Za nagrade je bilo poskrbljeno z denarnim skladom v vrednosti 350 evrov. V boju za 3. mesto je ekipa "Bad Boys" (Silvester Cestnik in Domen Kos) premagala ekipo "Frizerstvo Gath" (Rudi Zupanc in Marko Bojinovič), na koncu pa sta turnir osvojila koroška "Šalabajska" (Danijel Pokeršnik in Jan Pokeršnik), ki sta po hudem finalnem boju in zelo izenačeni igri premagala domačo ekipo "Polav-der Team" (Goran Cestnik in Dario Šildenfeld). T. T. Utrinek s turnirja Savinjski »mundijal« Eden izmed šestih startov letošnjega kolesarskega Majskega kroga je bil tudi v žalski občini. Organizator kolesarjenja celjsko podjetje Studio trg, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in člani Kolesarskega kluba Žalec so bili z udeležbo in potekom zelo zadovoljni. Kolesarje sta s prijazno besedo na pot pospremila Uroš Vidmajer in žalski župan Lojze Posedel. Karavana približno 132 kolesarjev je ob dodatnem spremstvu policistov krenila na 18 km dolgo pot proti Celju. V Žalcu seje Majskemu krogu pridružilo 132 kolesarjev V Celju se je zbralo kar 1132 kateri srečneži pa so domov kolesarjev. Vsi so prejeli spo- odnesli tudi kakšno nagrado, minsko majico in hrano, ne- T. Tavčar Skorajda po čudežu lepo vreme je zadnjo majsko nedeljo stopilo nasproti vnetim ljubiteljem okroglega usnja in jih na treh lokacijah spremljalo ves dan. Na Ponikvi so vestni izvajalci nogometnega turnirja naj mlaj- ših kategorij gostili turnir in nogometno elementarno igro. Okoli štirideset nadobudnih mladih nogometašev je pokazalo veliko znanja. Na koncu so slavili mladi iz Šempetra, in sicer pred domačini s Ponikve in Gotovljani. Po številu ekip se je podobno godilo v Levcu, kjer so člani ŠK Levec organizirali turnir za starejše učence. Tokrat so zmagali osnovnošolci iz Prebolda, drugi so bili mladi iz Levca in tretji Petrovčani. Omeniti velja zelo veliko udeležbo otrok, družin in ostalih nogometnih navdušencev v igri »Zadeni luknjo«. Približno sto posameznikov se je pomerilo v tej igri nogometne natančnosti. Najstarejši in najizkušenejši pa so merili svoje moči na prenovljenem igrišču v Libojah. Pod budnim očesom Primoža Salesi-na in sodniške legende Durata je potekala prireditev, na kateri je bilo v ospredju predvsem druženje s čim manj tekmovalnega naboja. Zasluženo je na koncu slavila ekipa Alko United. T. T. Odbojkarji z novim trenerjem Članska ekipa, ki bo nastopala v sezoni 2009/2010 (drugi z leve novi trener Matjaž Hafner) Odbojkarski klub SIP Šempeter bo v novi sezoni vodil nekdanji reprezentant Matjaž Hafner. V klubu so si za prihajajočo sezono zastavili cilj uvrstitev v zgornji del razpredelnice, zato so se odločili za prevetritev ekipe. Iz kranjskega Triglava se na mesto podajalca po petih letih v matični klub vrača Marko Bojinovič. Prvi ekipi se je pridružil tudi mladi in perspektivni Boris Brus, ki je v pretekli sezoni nosil dres Braslovč. Na mesto srednjega blokerja je prišel mladinski reprezentant Domen Kos, ki je pretekli dve sezoni igral v Slovenski Bistrici. Šempetrani se bodo do začetka nove sezone okrepili še z igralci na položajih centra, sprejemalca in korektorja. Lahko se zgodi, da bo lanska začetna sed- merka, s katero so Šempetrani osvojili zastavljeni cilj, precej spremenjena. S pripravami na novo sezono bodo začeli 10. avgusta. T. T. Mali odbojkarji drugi Ekipa male odbojke OK SIP Šempeter je na finalnem turnirju male odbojke v Brezovici branila lanskoletni naslov prvaka. Ubranitev naslova ji ni uspela, naslov državnih prvakov so namreč osvojili gostitelji. Odbojkarski klub pa se lahko letos lahko pohvali z najuspešnejšo sezono, saj so s člansko ekipo uspeli obdržati prvoligaški status, tretjeligaška ekipa se je uvrstila na 8., mladinska ekipa na 9., ekipa starejših dečkov na 3., mala odbojka na 2. in ekipa mini odbojke na 7. mesto v državi. T. T. Prvakinje v mnogoboju Mladi žalski nogometaši v 2. ligo Odlične mlade žalske atletinje Atletski klub Žalec se je zadnji vikend v maju udeležil državnega prvenstva v ekipnem in posamičnem mnogoboju, ki je potekalo na atletskem stadionu Tabor v Mariboru. Dekleta iz AK Žalec so v starostni kategoriji U12 ponovno osvojile naslov državnih prvakinj. Da v tej kategoriji nimajo konkurence, so pokazale tudi s tem, da so premagale dva slovenska velikana med klubi, AD MASS Ljubljana in AD Poljane Maribor. Dekleta v sestavi Aneja Simončič, Maruša Kujan in Lucija Omladič so izvrstno nastopile v vseh disciplinah in v skupnem seštevku za skoraj 200 točk premagale drugouvrščeni klub AD MASS Ljubljana. Izpostaviti velja Anejo Simončič, ki je poleg ekipnega osvojila tudi naslov državne prvakinje v mnogoboju in ugnala težko nasprotnico iz AK Ptuj. Med fanti se je posamičnega tekmovanja v kategoriji U12 iz AK Žalec udeležil Aljaž Juhart, ki je ob konkurenci tridesetih tekmovalcev osvojil odlično sedmo mesto. L. K. Adi ponovno zmagovalec V Kranju je 6. junija potekalo veteransko državno prvenstvo v metih. Tudi letos se je tekmovanja udeležil Adi Vidmajer, ki sodi med najuspešnejše atletske veterane v Sloveniji. Absolutno je najboljši v metu gire in kladiva in tudi zelo uspešen v metu kopja, krogle in diska. Prav v teh disciplinah, ki tvo- rijo peteroboj v metih, je tudi na tem državnem prvenstvu zbral največ točk in postal absolutni zmagovalec v vseh starostnih kategorijah veteranov. V peteroboju se je med sabo pomerilo dvajset veteranov. Adi je tokrat zbral 3860 točk in tako še enkrat potrdil svojo dobro pripravljenost in zavzetost. D. N. Prva slovenska zlata medalja Po osvojeni kolajni Sabina Predovnik, članica Ju jitsu kluba Aljesan iz Šempetra je na 20. evropskem članskem prvenstvu v ju jitsu veščinah v Podgorici (Črna gora) konec maja v najtežji kategoriji (članice +70 kg) premagala vse konkurentke in osvojila prvo zlato medaljo v zgodovini tega športa za slo- vensko člansko reprezentanco na evropskih prvenstvih. V športnem centru Morača v Podgorici, glavnem mestu Črne gore, se je v soboto in nedeljo, 30. in 31. maja, pomerilo več kot dvesto tekmovalcev iz 22 evropskih držav. Tekmovanja se je udeležila tudi majhna reprezentanca Slovenije, in sicer z devetimi tekmovalci in najnujnejšimi spremljevalci. Med njimi je bila tudi mladinska in članska reprezentantka Sabina Predovnik s trenerjem Primožem Muhovičem. Sabina je v finalu v težki, a eni najlepših borb prvenstva premagala Poljakinjo Makuo (14 : 6) in tako osvojila prvo mesto. L. K. Žalčanke regijske prvakinje Na igriščih za balinanje v organizaciji Balinarskega v Športnem centru Žalec je kluba Žalec potekalo eki- Ekipa DU Žalec - balinarski klub (stojijo od leve proti desni: Marija Leskošek, Marjana Vejncerl, Vera Žohar, kapetanka ekipe Marija Arlič in Marija Vidmajer) pno regijsko tekmovanje ekip društev upokojencev. Na tekmovanju je nastopilo deset ekip. Pri moških je zmagala ekipa DU Celje pred ekipami iz Rogaške Slatine, Zidanega Mosta in ekipo DU Kasaze -Liboje. Pri ženskah je zmago slavila ekipa DU Žalec - balinarski klub pred Zidanim Mostom in Ponikvo pri Žalcu. Prvim trem ekipam so podelili pokale in medalje in se dogovorili za državno tekmovanje v balinanju, ki ga bodo 3. septembra pripravili v Žalcu. T. Tavčar Igralci in navijači NK Žalec po kvalifikacijski tekmi za 2. SML/SKL na Prevaljah Kadeti in mladinci Nogometnega kluba Žalec so potrdili eno izmed najuspešnejših sezon Nogometnega kluba Žalec v svoji zgodovini, saj so se po zmagah na kvalifikacijskih tekmah oboji prebili v 2. ligo (2. SML/SKL). Tako so zaokrožili uspehe ostalih selekcij tega kluba in pred počitniškim predahom vzbudili spodbudne obete za naslednjo sezono. Kot prvaki lige MNZ Celje so namreč sodelovali v kvalifikacijah za napredovanje. V prvem krogu kvalifikacij za vstop v 2. SML/SKL so se v Športnem parku Žalec 7. junija pomerili s kadeti oz. mladinci ekipe Križevci. Žalski kadeti so s 3 : 0 premagali križevske, mladinci pa so proti nasprotni ekipi izgubili z 0 : L V 2. krogu kvalifikacij so se žalski nogometaši na Prevaljah pomerili s kadetsko in mladinsko ekipo Akumulatorja Prevalje. Kadeti so nasprotno ekipo premagali s 4 : 2, mladinci pa z 1 : 4. in dosegli napredovanje v 2. ligo. Njihov trener Boris Hod-žar, ki je izbran tudi kot eden izmed selektorjev za sestavo kadetske reprezentance, ki je sestavljena iz igralcev MNZ Celje in 2. SKL vzhod, je ob tem povedal: »Težko je bilo predvsem zaradi tega, ker je v ligah MNZ Celje konkurenca slaba, tekme so zaradi izstopa ekip odpadale in fantje niso imeli primerjave o svoji kakovosti. Veselimo se nastopa v 2. slovenski kadetski in mladinski ligi že zaradi tega, ker je tu konkurenca močnejša in prinaša več tekem v sezoni.« Sicer pa se je ob koncu sezone dobro odrezala tudi članska ekipa NK Žalec, ki je kot najmlajša v ligi zasedla 2. mesto, potem ko je edina premagala zmagovalca lige - ekipo Vranskega. Starejši dečki so zasedli 7. mesto. V primerjavi z lansko sezono, ko so do zadnjega kroga trepetali za obstanek v ligi, je bila letošnja korak naprej. Velik uspeh je dosegla ekipa mlajših dečkov, ki se je po lanskem izpadu iz 1. LMD vanjo tudi vrnila, saj je bila v svoji ligi prepričljivo najboljša. Starejši in mlajši cicibani so igrali v najmočnejši skupini svojih vrstnikov v MNZ Celje in s svojimi igrami pokazali, da lahko v prihodnosti v NK Žalec resno računamo nanje. Direktor kluba Samo Verstovšek nem je povedal, da so uspehov v pretekli sezoni resnično veseli, zahvala pa gre gotovo tudi trenerjem, ki so dokazali, da se s trdim delom v nogometu lahko zelo napreduje in da tudi v manjših klubih lahko zrastejo uspešni nogometaši. Veseli so tudi, da je na njihovih tekmah vse več navijačev in da so tudi na področju nogometne infrastrukture v sodelovanju z zavodom za šport naredil velik korak naprej. »Ker so eden izmed infrastrukturnih pogojev, ki ga moramo za sodelovanje v 2. SML/SKL izpolniti, tudi primerne hiške za rezervne igralce in delegata, smo v začetku junija izpeljali delovno akcijo, s katero smo pripravili prostor za hiške in ga pokrili z umetno travo. Hiške bodo stale na zahodnem delu nogometnega igrišča in bodo premične, tako da se bodo lahko za potrebe drugih dejavnosti zelo enostavno umaknile,« je povedal član uprave in avtor projekta Roman Malis. Kot se za uspešno sezono tudi spodobi, so jo v NK Žalec končali s piknikom za igralce, njihove starše, trenerje in navijače. Odmor pa ne bo dolg, saj starejše selekcije že 20. julija začnejo s treningi za novo tekmovalno sezono, mlajše pa 27. julija. Vabijo pa tudi nove igralce. L. K. Državno s 500 karateisti Zmagovalka državnega prvenstva Neja Rom Zupanc iz KK Nestor Kar 500 karateistov iz 53 klubov se je 31. maja udeležilo državnega prvenstva v Žalcu, ki ga je organiziral domači Karate klub Nestor. Na šestih boriščih so bili zbrani vsi najboljši mladi karateisti Slovenije. Poleg KK Nestor so se državnega prvenstva udeležili tudi štirje klubi iz Spodnje Savinjske doline, med njimi KK Žalec, KK Polzela, DBS Žalec in KK Petrovče. Zmagovalci v svojih kategorijah so bili Neja Rom Zupanc iz KK Nestor med mlajšimi deklicami +35 kg, Blaž Žgank iz KK Polzela med mlajšimi člani -78 in Tilen Kajtna iz KK Žalec med mlajšimi dečki -40. Drugo mesto sta osvojila Patricija Čačulovič med kadetinjami -47 in Matej Seidl med kadeti -63, oba iz KK Žalec, ter Laura Skornšek med mlajšimi članicami -53 iz KK Polzela. KK Nestor je osvojil še sedem tretjih mest, KK Žalec, KK Polzela in DBS Žalec pa po eno tretje mesto. L. K. V nedeljo, 7. junija, je Karate zveza Slovenije, s pomočjo tehničnega organizatorja Karate društva Loče, organizirala ekipno državno prvenstvo Slovenije v katah in športnih borbah za vse starostne kategorije. Na tekmovanju so štirje klubi iz SSD osvojili pet medalj: dve drugi (KK Polzela v borbah med kadeti in DBS Žalec v borbah med mladinkami) in tri tretja mesta (KK Žalec v borbah pri starejših deklicah in kadetinjah in KK Nestor pri kadetih). Pisma bralcev Prazničen dan Prvi sončni žarki so že zgodaj zjutraj naznanjali lep, praznično obarvan dan. Po njem smo hrepeneli vsi, ki smo se v soboto, 23. maja, zbrali na parkirišču pred hotelom v Žalcu. Medobčinsko društvo Sožitje Žalec je namreč organiziralo ekskurzijo za otroke in odrasle z motnjami v duševnem razvoju ter njihove spremljevalce. Kar 87 se nas je zbralo in nato z dvema avtobusoma odpeljalo proti Notranjski in Primorski. Da bi ne manjkalo glasbe in pesmi, smo vzeli s sabo še mladega harmonikarja Roka. V zraku je bilo moč čutiti dobro voljo in pozitivno energijo, obrazi pa so žareli od pričakovanj. Naša vodnica, gospa Mija, je znala spretno ponuditi ravno pravšnjo mero zanimivih razlag. Naš prvi cilj je bil ogled ene izmed največjih slovenskih naravnih znamenitosti, Postojnske jame. Mnogi so bili prvič v njej, posebej še naši otroci. Zato nas je potiho nekoliko skrbelo, če ne bo morda koga strah globine in nevsakdanjega pohodništva. Pa se je izkazalo, da imamo, kot že mnogokrat do zdaj, starši nepotrebne strahove. Otroci so namreč uživali v vožnji s podzemnim vlakcem, ob sklanjanju glav in čudovitih podobah, ki so jih skozi tisočletja izklesale naravne sile. Da je Postojnska jama znana po vsem svetu, smo se prepričali tudi sami, saj je bilo v njej skoraj toliko Japoncev kot nas. Pot nas je peljala naprej proti morju naproti. Močno smo bili presenečeni, da je že v predsezoni obisk tako velik, prav tako pa smo' se čudili, da so mnogi od njih že prav pošteno uživali v plavanju in sončenju. Popotniki z našega avtobusa smo se v Portorožu vkrcali na turistično barko in z njo prepluli skorajda celotno slovensko morsko pot. Rok je raztegnil meh, po morju je zazvenela slovenska pesem, ki so ji z veseljem prisluhnili vsi, ki smo jih med potjo srečevali, celo galebi. Dobra volja je v teh trenutkih dosegla neizmerno razsežnost. Svoj delež je k temu pridala tudi izjemno prijazna posadka, ki je ob plovni pustolovščini poskrbela tudi za to, da smo se prijetno okrepčali. Po pristanku v Strunjanu je odplula na pot še naša druščina z drugega avtobusa, mi pa smo uživali na pomolu. Po skupni večerji, užitkih ob panoramskem razgledu na naš Jadran, plesu, petju, šalah in smehu smo se odpeljali v Savinjsko dolino. Srečni smo bili, ker smo znova doživeli prijetno druženje. Druženje z ljudmi, ki imajo zaradi podobne usode tudi podobne izkušnje, težave in občutja. Zato morda znamo še bolj ceniti vse lepe trenutke, ki jih preživljamo skupaj v dobro naših otrok in družine. Hvaležni smo za vsa skupna srečanja, ki vsako leto potekajo v obliki ekskurzije, seminarjev, piknikov, pohodov, plavanj v termalnih kopališčih in podobno. Hkrati pa se zavedamo, da se za vsemi tovrstnimi srečanji skriva mnogo dela in zavzetosti posameznikov, med katerimi želim posebej izpostaviti predsednico društva, gospo Darjo Cencelj, tajnika, gospoda Sama Rednaka, ter gospo Ivanko Veni-šnik. Njihova vloga je v zadnjih letih najbolj izrazita, čeprav se jim s svojimi idejami in pomočjo pridružijo tudi drugi prizadevni člani. Zahvaljujemo se, gotovo v imenu vseh udeležencev te ekskurzije, za odlično organizacijo, za premišljeno izhran cilj potovanja in enkratno vzdušje. Marija Kronovšek z družino, Parižlje Pomagajmo si in občina nam bo pomagala! Galicija je s svojo goro KUNI-GUNDA in cerkvijo sv. JAKOBA kraj prijetnega bivanja. Na obrobju Savinjske doline imamo svojo dolino, ki vse prebivalce v pomladnih mesecih zavije v zeleno barvo in ptičje petje. Saj je prelepo, da bi bilo resnično. V preteklih mesecih je to bivanju všečno idilo začel uničevati lokalni podjetnik, trgovec in gradbenik Milan Grobelnik. V nekdanji sušilnici hmelja je v prostoru pod dvorano za kulturne prireditve uredil garažo in ob njej pralnico za svojo gradbeno operativo in tovornjake. Kako to vpliva na okolje, si lahko predstavljate. Galicija nima kanalizacij?, zato se vse odpadne vode prosto iztekajo v okolje in nato v bližnji potok Podsevščica. Jutranje ropotanje se začne ob 6.00 in traja v presledkih ves dan. Vse skupaj pa je najbolj moteče ob sobotah in nedeljah, ko se stroji pe-rejo in pripravljajo za nov delovni teden. Zaradi navedenih opravil, za katere menimo, da nimajo ustreznih dovoljenj, smo ustanovili civilno iniciativo MIKALINA, ki ima za cilj: ZDRAVO ŽIVLJENJE V ZDRAVEM OKOLJU! Ker verjamemo v pravno državo, smo dne 18. 5. 2009 podali naznanilo na MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR - INŠPEKTORAT in v vednost KS Galicija, Občini Žalec, Oddelku za okolje in prostor, in ministru Erjavcu z željo, da se preprečijo ta opravila, ki sodijo v industrijsko cono in ne v bivalni prostor. S tem pismom želimo seznaniti prebivalce zelene doline, kako lahko posamezniki v posmeh vsem opravljajo okolju moteča in nevarna opravila v njihovi soseščini. Predsednik KS Galicija očitno ne vidi, da pod pisarno KS Galicija poteka za kraj moteča dejavnost. Ne moremo razumeti simbioze med kulturnimi prireditvami in vzdrževanjem gradbene operative. Upamo samo lahko, da se ne bo komu podrlo pod nogami. Civilna iniciativa MIKALINA, Galicija 43 a, 3310 ŽALEC Maj - mesec praznovanja svetega Florjana Maja praznujemo vsi gasilci in gasilke častitljivi spomin na našega visoko spoštovanega zavetnika sv. Florjana in tudi spomin na vse preminule gasilke in gasilce. V ta namen se berejo sv. maše, ki jih darujejo duhovniki v verskih hramih pretežno po vseh župnijah, kjer delujejo gasilci. Praznovanja so organizirali tudi po gasilskih poveljstvih petih občin naše gasilske zveze, v Braslovčah, na Polzeli, v Taboru, na Vranskem in v Žalcu. V kratkem nagovoru ob tej priložnosti spregovorimo o glavnem namenu in pomembnosti praznovanja in tudi o pomembnosti spomina na umrle člane. Ponekod prižigajo sveče, ki jih blagoslovi župnik, predstavniki gasilcev pa odnesejo sveče na grobove umrlih gasilk in gasilcev. Ena od takih spominskih slovesnosti je bila 4. maja 2009 v župnijski cerkvi sv. Pankracija v Grižah. Organizacijo je prevzelo PGD Griže, ki v tem letu praznuje 90 let delovanja. Praznovanja so se udeležili gasilke in gasilci vseh starostnih skupin gasilskih društev »griške fare«, in sicer PGD Griže, PGD Za-bukovica in PGD Kasaze - Liboje. Petinštirideset gasilk in gasilcev je pod vodstvom poveljnika PGD Griže Darka Tomšiča v ešalonu z zbornega mesta pri OŠ Griže od- šlo v cerkev, kjer so prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval župnik Jože Planinc. Predsednica PGD Griže Darja Šalej se je v imenu organizatorja zahvalila gospodu župniku za branje maše in poudarila pomembnost dela gasilcev. Po končani sveti maši so bili vsi udeleženci povabljeni na pogostitev, ki jo je pripravilo PGD Griže. Ob prijetnem druženju je čas med obujanjem spominov na pretekla leta na gasilskem področju ter ob pogovoru s sokrajani prehitro minil. V veselem vzdušju smo se razšli z zagotovilom, da se drugo leto spet snidemo. V imenu PGD Zabukovica in PGD Kasaze - Liboje izrekam PGD Griže zahvalo za pripravo praznovanja in jim želim, da čim bolj svečano praznuje svoj jubilej - 90-le-tnico delovanja. Udeležba gasilk in gasilcev na praznovanjih v naši gasilski zvezi je bila letos velika, saj se je vseh slovesnosti po župnijah udeležilo več kot 530 udeležencev. Za GZ Žalec Franci Čretnik Pripombe k predlogu občinskega prostorskega načrta V aprilski številki Utripa 2009 je zapisano, da bodo temeljni kamen za gradnjo doma starejših občanov v žalski občini položili letošnjo jesen, zgrajen pa naj bi bil naslednje leto, torej leta 2010. Ne vem, zakaj zdaj taka naglica? Načrtovalci so spali nekaj let. Najbrž je nekaj na tem, da se bližajo volitve in pričakujejo glasove upokojencev. Žalska občina je očitno revna, zato naj bi se gradila le enota Doma upokojencev Polzela. Sicer pa imam tudi pomisleke glede lokacije doma. Dom naj bi zgradili ob cesti Gotovlje-Vrbje, kjer še raste hmelj. Predlagam novo zamisel za dom starejših, in sicer v graščini Novo Celje, ki je z manjšimi posegi lahko urejen leta 2010. Graščina je od svojega obstoja služila različnim namenom, od vojaškega lazareta do bolnišnice TBC. Da žalska ni v programu ministrstva za delo in socialne zadeve, je odgovoren tudi župan, saj je dal pred leti prednost pri financiranju gradnje doma za starejše drugim občinam. Predlagam, da se moja pobuda upošteva in obravnava na seji občinskega sveta v razpravi o občinskem prostorskem načrtu. Ciril Prezelj, Žalec Dan odprtih vrat v Domu Nine Pokorn Grmovje Ena najglobljih skrivnosti življenja je ta, da je vse, kar je v resnici pomembno, le tisto, kar naredimo za druge. (L. Carroll) V četrtek, 28. 5. 2009, smo v sklopu Galiških dni v Domu Nine Pokorn Grmovje pripravili dan odprtih vrat. S krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali tako stanovalci kot zaposleni, smo začeli ob 9.45, nato pa je v treh skupinah sledil voden ogled doma. Namen ogleda je bil prikazati obiskovalcem utrip našega doma in vključenost stanovalcev tako v redne dnevne aktivnosti kot tudi tiste, ki jim omogočajo popestritev vsakdana. Udeležili so se kuharske urice, obiskali zeliščno skupino, kjer so se lahko okrepili z zeliščnim čajem in v spomin prejeli vrečico posušenih zelišč, si ogledali delo v fizioterapiji in inštruktorski delavnici. Nekateri izmed njih so se za kratek čas pridružili stanovalcem pri delu in z njimi tudi poklepetali. Za konec smo organizirali ogled bivalne enote 1 v Žalcu in bili navdušenja obiskovalcev za ogled zelo veseli. Ta dan smo odprli vrata domačinom, vključno s predstavniki regijskih domov za starejše in društev, s katerimi sodelujemo v različnih programih ali na družabnih srečanjih. Zelo veseli smo hili odziva domačinov, predstavnikov lokalne skupnosti in članov sveta zavoda, da so si kljub mnogim obveznostim vzeli čas in nas počastili z obiskom. Pohvale obiskovalcev na račun organizacije dela, sodelovanja stanovalcev v kulturnem programu, kulinarične ponudbe in odprtosti doma nam predstavljajo potrditev, da smo na pravi poti. Predstavljajo rezultat nesebičnega sodelovanja zaposlenih v kolektivu - vse od priprave domačega peciva pa do ustreznega motivacijskega pristopa k stanovalcem za sodelovanje v kulturnem programu. Tudi to je eden od dejavnikov, ki povezuje zaposlene v zavodu, zato nujno zahteva pozornost in pozitivno potrditev, hkrati pa daje žlahtnost našemu domu. In sporočilo stanovalcev? Nismo drugačni, morda le bolj ranljivi. Ima- mo pa odprto srce in toplo dlan, zato vas radi sprejmemo v goste, da poklepetamo z vami! Nevenka Janež, strokovni vodja Doma Nine Pokorn Grmovje Koncert pevskega zbora Popseslish Mešani pevski zbor Popseslish, ki smo ga do lani poznali kot Savinjski komorni zbor, je prvo junijsko soboto v čudovitem okolju dvorca v Novem Celju pripravil svoj letni koncert. V sedanji zasedbi je zbor v veliki meri spremenil tudi dosedanji slog petja in se, kot že ime pove, odločil za pop-jazz slog. Zagotovo pa v enem delu ostaja zvest slovenski ljudski in umetni pesmi, pa tudi Kul-turno-umetniškemu društvu Žalec, katerega sekcija je. Koncerta v Novem Celju se je udeležilo lepo število poslušalcev, ki so navdušenje nad izborom pesmi in izvedbo tudi iskreno pokazali s ploskanjem in prijetnim druženjem ob koncu. Z zanimivim komentarjem je nastop povezoval in predstavil uspešno sezono zbora zborovodja Matjaž Kač. Če so na eni strani pevke in pevci uspešno nastopili na letošnjih primerjalnih prireditvah, številnih drugih nastopih in se ugledno predstavili v oddaji RTV Slovenija Spet doma, pa so na drugi strani nezadovoljni s prostorskimi pogoji za delo. Kljub ogledu prostorov s strani komisije ZKŠT oz. ZKD Savinja Žalec, kljub pogovorom z vodstvom občine in številnim prošnjam ter dokazovanju, da bi bilo vredno vrniti zbor v nekdaj pripadajoče prostore v Domu II. slov. tabora Žalec, se v zvezi s tem še vedno ni nič premaknilo. Pevke in pevci že peto leto vadijo v nekdanjih klubskih prostorih na Hmeljarski 3, kjer potekajo številne druge dejavnosti. Prostor jih večina pričaka neprezračen, včasih še celo zaseden, nezadovoljstvo pa vse pogosteje izražajo tudi tamkajšnji stanovalci. Bo zbor, ki je bil v svojem 10-le-tnem delovanju lahko v ponos občini, moral kloniti? Da bi se pevkam in pevcem, ki so med koncertom žareli od pesmi in za pesem, uresničile tudi želje po spoštovanju njihovega dela, da bo nova sezona uspešna, kot je bila letošnja. Jožica Ocvirk, Žalec Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Deset zapovedi, kako biti uspešen dedek, uspešna babica Vnučki pokažejo starim staršem, da so koristni. Mladi radovedneži jim ne pustijo, da bi dremali v naslonjaču, saj morajo z njimi raziskovati naravo ali pregledovati stare slike in pripovedovati zgodbe iz tistih starih časov. Poslušam, kako nekaterim ni uspelo, kako nekateri nimajo stikov s svojimi vnuki, čeprav si to neizmerno želijo. Biti dedek, babica nam je darovano. Bomo znali ta dar oplemenititi in s tem postati »svetloba«, v katero se bodo vnuki zatekli, ko bodo v »temi«? Nisem še babica, a že zdaj se učim tega poslanstvo, za katerega vem, da je nekaj izjemno lepega, posvečenega, toplega ... Ko me ne bo več, želim ostati svetloba v njihovih srcih, ki jih bo grela, kazala pot, kadar ne bodo vedeli, kam, kako, kje ... Kakovost življenja je odvisna od dveh stvari: 1. materialne preskrbljenosti, 2. lepih medčloveških odnosov. Lepi medčloveški odnosi so kot druga noga pri človeku. Če sta nogi - materialna preskrbljenost in lepi medčloveški odnosi - enakomerno razviti, človek ne »šepa«. Žal pa živimo v času, ko je zelo veliko »šepajočih« ljudi, pri čemer mislim na slabo razvite medčloveške odnose. Starejšim marsikje na svetu vzamejo hišo, posest in hrano. Preko sovražne propagande jih skušajo oropati samozavesti in jih odvrniti od vere v njihovo poslanstvo, ki je tudi biti dedek, babica. Vzeti jim hočejo veselje do življenja. Le če se bo starostnik znal tudi postarati in živeti do konca polno, bo prihodnjim generacijam ponudil zgled, kako ravnati z močjo starosti. Napačne predstave o starosti - stereotipi so prav tako ubijalske kot vsak drug rasizem, ki ljudi obravnava kot manjvredne. Zato moramo poskrbeti in se učiti svojega poslanstva, ker bomo sicer vstopili v civilizacijo evtanazije, navaja E Schirrmacher v knjigi Zarota Metuzakema. L ZAVEDAJTE SE, DA NISTE STARŠI SVOJIH VNUJKOV Polno varstvo vnukov se mi na splošno ne zdi najbolje. To slej ko prej pripelje do konfliktov. Če se stari starši ves dan ukvarjajo z vnukom, si ne morejo kaj, da se ne bi vmešali v vzgojo otroka. In ker starši čutijo, da je njihova avtoriteta ogrožena, očitajo staršem, da pri vnukih ponavljajo napake, ki so jih zagrešili že pri njihovi vzgoji. 2. NE ČUTITE SE VES ČAS BITI DOLŽNI NA RAZPOLAGO ZA VARSTVO VNUKOV, OHRANITE SVOJO SVOBODO IN ŽIVITE SVOJE LASTNO ŽIVLJENJE Današnji stari starši ne posedajo križem rok. Še na misel jim ne pride, da bi ves dan preždeli pred televizorjem. Hodijo na potovanja, v kino, gledališče, obiskujejo jezikovne tečaje ... V svojem prostem času bi radi odkrivali še kaj drugega kot plenice in stekleničko. Iz prakse socialne delavke: S. je odvisnica od droge. Popolnoma je prepustila skrb za svojega otroka svojim staršem, otrokovemu očetu pa je onemogočila polnejše vključevanje pri vzgoji, varstvu, oskrbi. V odnosih z njim mu je govorila, kako on ni sposoben prevzeti skrbi za otroka. Dedek je problem izpostavil na centru za socialno delo, ker z ženo nista želela več v polni meri prevzemati skrbi za vnuka. V svetovalnih razgovorih se je okrepila očetova moč, ki je prevzel skrb za svojega otroka, s čimer se je nazadnje strinjala tudi otrokova mati. 3. NE BODITE PREVEČ RADODARNI Z VZGOJNIMI NASVETI, POSEBNO NE V PRISTONOSTI VNUKOV Babica v skupini Zimzelen je povedala: »Dobra volja je najboljša. Vnukom moraš dati red. Ne izrečeš samo takrat, ko tako res misliš in pri tem tudi vztrajaš.« 4. ČE VAS BO VNUK POMOTOMA POKLICAL MAMA ALI OČE, GA DOBROHOTNO POPRAVITE Tudi če je eden od otrokovih staršev umrl ali pa ni glasu o njem, naj otrok le ve, da so starši nekaj drugega kot stari starši. 5. NIKOLI NE KRITIZIRAJTE STARŠEV PRED NJIHOVIMI OTROKI Na vprašanje, kako ravnati, če se s čim ne strinjate, babica utrinja: »Pojdi stran. Seveda pa se je potrebno oglasiti in prijaviti pristojni službi, če gre za ogrožanje otroka. To je dolžan storiti vsak, ki za to ve.« 6. ČE JE LE MOGOČE, OBISKUJTE OSTALE STARE STARŠE SVOJIH VNUKOV Vnuki bodo tako čutili, da pripadajo neki čvrsti širši rodbini. Večina naših prednikov je živela v bližini svoji starih staršev, tet, stricev. Danes družinska celica, kjer dela eden od staršev ali celo oba in sta zato ves dan zdoma, ponavadi ne more vzgojiti svojih otrok tako, da bodo pripravljeni na aktivno delovanje v družbi, predani partnerju oz. partnerici in odgovorni do otrok. 7. ČE STE SPRTI S SVOJIMI ODRASLIMI OTROKI, NIKAR NE MEŠAJTE V SPOR VNUKOV Pogosto se pri svojem delu kot socialna delavka srečujem z dedki, babicami, ki tožijo, da njihovi otroci ne dovolijo, da bi imeli stike z vnukom, vnukinjo ali jih pazili. Vzorniki smo do konca življenja tudi s tem, ko rešujemo tovrstne stiske. Če nismo uspešni sami, poiščimo pomoč pri pristojnih službah. 8. ČE JE MOGOČE, POVABITE ENKRT NA MESEC K SEBI VSE SVOJE VNUKE; TAKA DRUŽINSKA SREČANJA SO ZA VNUKE ČUDOVITA DOŽIVETJA Mama nas je povabila na kosilo za večje praznike. To druženje je bilo nepozabno. Bilo bi lahko večkrat, pomislim danes. 9. PO MILI VOJI SE IGRAJTE Z OTROKI IN JIM PRIPOVEDUJTE ZGODBE Kako rada se spominjam zgodb, ki mi jih je pripovedovala mama o vojni, svoji prvi zaljubljenosti, otroštvu (prvi dan v šoli, kako se je učila voziti kolo, poroka ...). 10. BITI STARI OČE, STARA MAMA JE VELIKA UMETNOST; UČITE SE SVOJE VLOGE IN JO IZPOLNJUJTE Nič ni kar tako. Biti dedek, babica je pomembno poslanstvo, s katerim nas je obogatilo življenje, zato ponotranjimo teh nekaj zapovedi in zagotovo nam bo uspelo. Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Vir: 1. Otrok in družina 5/92 (članek) 2. E Schirrmacher, Zarota metuzalemov Od ideje do naloge in priznanja Mladi hmeljarji na I. OŠ Žalec Polzelski raziskovalci (manjkata Sabina Najprej dobiš idejo, potem začneš malo migati in razmišljati in »padeš not«. Kopičijo se popisani listi in datoteke, prehitro se približuje datum, ko je treba nalogo oddati, mlademu raziskovalcu pa se zdi, da je nemogoče končati. Dokler mentor ne naredi končne pike in... se prične čakanje na zagovor in rezultate. Tako je bilo zelo pogosto letos tudi na OŠ Polzela. Toliko nalog, kot je nastalo letos, še nismo imeli, in tako visokih uvrstitev na državni ravni tudi ne. V gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline so naši devetošolci sodelovali kar s tremi nalogami. Blaž Sitar in Aleksander Turnšek sta avtorja raziskovalne naloge Dokazovanje avtentičnosti govora z zvokovno računalniško obdelavo. Mentor učencema je bil Borut Petrič. Nalogo sta učenca najprej zagovarjala na regijski ravni v Velenju, kjer sta osvojila bronasto priznanje, na državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, katerega zaključna prireditev je potekala 22. maja v Murski Soboti, pa sta osvojila zlato priznanje. Naloga je bila v kategoriji računalništvo ali telekomunikacije razglašena za najboljšo nalogo, za katero sta avtorja prejela tudi denarno nagrado v vrednosti 400 evrov pokrovitelja Iskratela in Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Aljaž Brus in Peter Pavel Kočevar sta izdelala dveletno raziskovalno nalogo Možnosti zmanjšanja energije na OŠ Polzela. Mentorici sta bili Danica Gobec in Andreja Špajzer. Nalogo sta uspešno zagovarjala na regijskem tekmovanju v Velenju, na državnem tekmovanju v Murski Soboti pa sta osvojila zla- Geršak in Peter P. Kočevar) to priznanje. Peter Pavel Kočevar je avtor raziskovalne naloge Gazirane pijače - da ali ne? Mentorica učencu je bila Nevenka Jerin. Nalogo je učenec najprej zagovarjal na regijskem srečanju v Velenju, na državnem Srečanju 'mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti pa je naloga osvojila bronasto priznanje. Tema 40. državnega srečanja mladih zgodovinarjev, ki je potekalo 29. in 30. 5. v Poreču, je bila Zdravje in olika - kaj je bilo primerno nekoč in kaj danes. Valentina Poljak in Katarina Slokar sta na srečanju z igranim dialogom in zgibanko predstavili svojo raziskovalno nalogo z naslovom Ali smo mi tudi (bili) takšni. Prejeli sta srebrno priznanje. Njuna mentorica je bila Nataša Jesenko. Raziskovali so tudi učenci, ki jih zanima turizem, tokrat pa so se posvetili malteškim termam. Na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki je 18. 3. potekal v Celju, so učenci Hana Veler, Nika Gaberšek, Valentina Sevčnikar, Sabina Geršak, Lovro Rožič in Aljaž Gubenšek prejeli srebrno priznanje. Pri pripravi in predstavitvi turistične naloge z naslovom Malteške terme Polzela so jim pomagale mentorice Regina Mratinko-vič, Andreja Špajzer, Urška Petek, Irena Ramšak in Nataša Jesenko. V soboto, 4. aprila 2009, je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekal 15. festival računalništva in informatike. Državnega prvenstva so se udeležili tudi trije naši učenci. Jan Plahuta in Rok Kanduti sta s predstavitveno nalogo Zgodovina računalnikov pod mentorstvom učitelja Boruta Petriča osvojila tretje, Plavalna šola v naravi Od 4. 5. do 8. 5. 2009 smo se učenci 4. razredov OŠ Vransko -Tabor napotili v Sečo nad Lucijo v plavalno šolo v naravi. Bivali smo v domu Burja, ki je v neposredni bližini FORME VIVE nad Lucijo, v neokrnjeni naravi Primorske. Vsak dan smo se štiri ure učili pravilne tehnike plavanja v bazenu in imeli štiri ure pouka v naravi, kjer smo spoznavali sredozemske rastline z degustacijo, vreme in vremenske pojave, geografsko in topografsko geografijo, primorske kamenine, življenje v pasu bibavice, soline in soli-narstvo, podali smo se na plov- bo z ladjo Solinarko od Seče do Pirana, si ogledali pristanišče in staro mestno jedro Pirana ... Zvečer smo se s kresničkami za prometno varnost sprehodili do Portoroža na sladoled, igrali športne igre na igriščih doma, pisali razglednice svojim domačim in dnevnik, vadili smo računske operacije ... Predvsem pa se navajali na samostojnost v odsotnosti naših ljubih staršev, ki smo jih pogrešali, čeprav smo se imeli v šoli v naravi zelo lepo. Učenci 4. c POŠ Tabor z razredničarko Darjo Savinek Eva Podbregar pa s predstavitvijo glasbenika B. B. Kinga pod mentorstvom učiteljice Kristine Brljak četrto mesto v državi. Obe nalogi sta osvojili zlato priznanje. Izjemen uspeh sta dosegla še dva naša učenca. Luka Deber-šek in Samo Železnik sta pod mentorstvom Boruta Petriča sodelovala na natečaju za najboljšo raziskovalno nalogo s področja Raziskovanja informacijske družbe. Tekmovanje je potekalo na državni ravni pod okriljem Fakultete za družbene vede in spletnega portala safe.si. Od 114 nalog iz vse Slovenije je bila njuna naloga - Zasvojenost s spletom in spletnimi igrami - uvrščena med pet najboljših v državi. Na zaključni konferenci 27. 5. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani sta se avtorja potegovala za' čim boljšo uvrstitev. S svojim delom in izjemnim nastopom jima je uspelo prepričati strokovno komisijo in na koncu sta osvojila odlično drugo mesto. Ali se strinjate, da je letošnja bera mladih raziskovalcev na Polzeli odlična? Vsaka raziskovalna naloga pomeni uspeh, saj je ideja dozorela in učenec pokazal dovolj vztrajnosti, da jo je izpeljal do konca. Hkrati pa tako odkrivajo, da še ni vse odkrito, da še niso napisani vsi odgovori in da se porajajo novi problemi, ki morda čakajo prav nanje, da jih razrešijo. Lucija Anžel z mentorico Mojco Cestnik, OŠ Polzela X Moda \ Včasih so se krila vlekla po tleh, fante in dekleta so ločili po laseh. Če se je dekle - malo odkrilo, se povsod o njej je grdo govorilo. Fantje so imeli hlače visoko čez pas, dekleta so morala zakrivati svoj stas. Sedaj pa, ojoj, le kaj se godi? Vse to pri mladih moderno več ni. Vse se krajša, majice, krila, se punce požvižgajo na moralna merila. Vidi se popek, koža, še huje, dekolte se veča, se pred pogledi ne varuje. Fantje pa imajo hlače na pol riti, punce pa ne, k' mor'jo tangice skriti. Punce oblačijo se vpadljivo, to ni nič čudnega, to je fantom žgečkljivo. Dekleta res poudarjajo stas, vsi pa posegajo po barvanju las. Frizure imajo, da človek ne ve, al' je bik al’ pa krava, razlikam gorje! Vsi sledijo modi, reven in bogat, a pretiravajo, seveda, kot vsak človek mlad. Ko se moda obrne, obrnejo se tudi ti, obračajo se kot letni časi, konca nikoli ni. \ Lucija Cestnik, 8. a I. OŠ Žalec X Hmelj je kmetijska rastlina, ki so jo že davno pred uporabo v pivovarstvu uporabljali v zdravstvu in ljudskem zdravilstvu. V starem veku so z njim zdravili celo gobavost. V Savinjski dolini so že kmalu ugotovili, da imajo za njegovo rast in razvoj primerna tla in ugodno podnebje. Prvi pravi hmeljski nasad je dal leta 1876 postaviti in zasaditi žalski župan in veleposestnik Janez Hausenbüchler. Tako je mesto Žalec postalo vplivno središče vsega slovenskega hmeljarstva in je to vlogo obdržalo vse do današnjih dni. Na naši šoli učence tretjih, četrtih in petih razredov mentorice že nekaj let pripravljamo na Do znanja o hmelju tudi preko kviza hmeljarski kviz, ki ga v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec izvajamo vsako šolsko leto v mesecu maju. Učenci tekmujejo v znanju o tem »zelenem zlatu« in tudi letos je bilo tako. Na šoli ugotavljamo, da so vsako leto boljši. Čestitamo! Irena Žgank Golič, OŠ Žalec Pevski zbori se predstavijo Mladi petrovčani prepevali Da je v Petrovčah veliko ljubiteljev petja, smo se lahko prepričali v torek, 19. maja, saj je bila dvorana Hmeljarskega doma nabito polna. Svoje celoletno delo so pod mentorstvom Anite Žolnir predstavili zbori Osnovne šole Petrovče in njene podružnice na Trju. Ob tej priložnosti so zbor, ki ga obiskujejo učenci nižjih razredov, poimenovali po šolski maskoti, Brihti. Ob slednjem so navdušili tudi najmlajši s Trja, pevci mladinskega zbora in tudi gostje z žalske šole pod vodstvom Zdenke Markovič. Svoje so dodali tudi instrumentalisti na Orffova glasbila, vse v dvorani pa so zasrbele pete, ko so zaslišali harmoniko in pesem z naslovom Slovenija, od kod lepote tvoje. Da gresta z roko v roki tudi glasba in dramska igra, so dokazali učenci dramskega krožka (mentorica Sonja Rebernik), vse skupaj pa sta s simpatičnim veznim tekstom zaokrožili Brihta (Tamara Tavčar) in Marjana Lešnik. S. Filipčič, OŠ Petrovče »Za vsako bolezen rož’ca raste!« Na travniku raste na stotine različnih rožic. Velike vidiš že od daleč. Če pa želiš videti tudi najmanjše, se moraš prikloniti in natančno preiskati tla. Mika te, da bi nabral velik šopek, ampak odtrgano cvetje tako hitro oveni! Čemu bi ga trgal? Nekateri nabirajo rož'ce. Ker so bolni, jih potrebujejo za lajšanje bolečin. Nabira jih tudi znana zeliščarka, gospa Fanika Burjan iz Zabukovice. Prvi teden v juniju smo otroci skupine 9 v vrtcu s pomočjo strokovnih delavcev vrtca, staršev, zunanjih sodelavcev in donatorjev pripravili zeliščno razstavo. Projekt je potekal dve šolski leti. Na igrišču smo si uredili zeliščni vrt, ki ga večkrat opazujemo in zanj skrbimo (odstranjujemo plevel, porumenele liste, dodajamo zemljo iz komposta, ga zalivamo). Ob otvoritvi razstave je gostom spregovorila vodja vrtca Milica Podgoršek, svoje vtise pa sta povedali tudi zeliščarka, ki je z nami že bila na travniku, in knjižničarka Nuša Dvoršek. Otroci so pripravili krajši kulturni program. Nato so goste vodili po razstavi, si z njimi ogledali zeliščni vrt in poskusili nekaj zeliščnih namazov in čajev. Mojca Škrabi, Vrtec Prebold Ob zeliščni razstavi tudi ljubek kulturni program Vrtnica in sončnica Tam travnik rumen od sončnic je samih. Tam travnik rdeč od vrtnic je samih. Vrtnica in sončnica skupaj bi bili, zjutraj tam na travniku dve rožici nasmeh menjavali bi si. Teja Kurko, 4.a, OŠ Petrovče Tišina Sedim v sobi in čakam. Hodim po poti, sama. Vpijam tišino, dobivam krila, zrem v nebo, štejem oblake, gledam obraze enake. Tako zapeljuje in me zapelje. Sonce Sledim ji, ker me popelje, štejem korake, čakam na znake. Nisem sama, želim živeti! Sonce, sonce, kje si ti? Tam za oblaki skrivaš se mi! Solz neskončno število. Sonce, sonce, prikaži se mi! Krik odmeva prek neba, Zakaj za oblaki skrivaš se mi? preko mej vodi tišina in zasanja me Sonce, sonce, sijaj mi, nebo ... ne spim! da dan polepšaš mi! Razprem krila in odletim. Ines Draganovič, 5.a, Nika Gaberšek, 9. r., OŠ Petrovče . OŠ Petrovče Zlati dosežki Maruše Pečovnik Tekstilci na srečanju Maruša Pečovnik z mentorico Magdo Oblak, profesorjem Kristijanom Kocbekom in starši Maruša Pečovnik, učenka 9. razreda OŠ Vransko - Tabor, je na državnem matematičnem tekmovanju osvojila zlato Vegovo priznanje in med deveto-šolci drugo mesto v državi. Maruša je že na razredni stopnji vzljubila matematiko. Vsa osnovnošolska leta se je preizkušala na tekmovanjih Evropski matematični kenguru in se vedno uvrstila na eno izmed prvih treh mest na šoli. V sedmem razredu je bila nagrajena z izletom na Dunaj, ki ga Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije podeljuje najboljšim tekmovalcem zadnjih treh razredov osnovne šole. Sedmošolci so se morali izkazati tudi na regijskem tekmovanju, kar je bila zanje takrat najvišja stopnja tekmovanja in Maruši je uspelo. V 7., 8. in 9. razredu se je uvrstila na področno tekmovanje in dosegla 4., 6. in 1. mesto in za te dosežke vsako leto prejela srebrno Vegovo priznanje. V 7. razredu še ni imela možnosti tekmovati na državnem tekmovanju, v 8. razredu pa ji je za uvrstitev na državno tekmovanje zmanjkala le točka. Kljub temu ni izgubila volje do reševanja matematičnih problemov in se je kot deveto-šolka odločila za poglabljanje matematike na I. gimnaziji v Celju pod vodstvom prof. Kristijana Kocbeka. Na šoli je rada obiskovala dodatni pouk in se pripravljala na tekmovanje pod mentorstvom Magde Oblak. Slavnostna podelitev nagrad za najboljše tri v državi je bila konec maja v Koloseju v Ljubljani. Nagrade so podeljevali znani slovenski matematiki, dekani slovenskih univerz za matematiko in fiziko. Dobila je knjigi, Zgodovina matematike in matematični problemi ter Najboljših sto slik, pripomočke za sestavljanje teles in praktične nagrade. Za nagrado se bo udeležila tudi enotedenskega tabora v Bohinju, kjer bo imela priložnost obiskovati predavanja in delavnice iz matematike in astronomije. Maruša pa ni izjemna le v matematiki, saj je v devetem razredu osvojila tudi zlato Preglovo priznanje iz kemije, zlato priznanje iz znanja nemškega jezika in srebrna priznanja iz znanja angleščine, slovenščine in fizike. T. T. Sreča je iz majhnih prijetnosti Zlatoporočenca Jurak z družino Milena in Ladislav Jurak iz Zabukovice sta praznovala petdeset let poroke. Civilni obred zlate poroke sta v znanem gostišču v Grižah opravila Janko Kos in matičarka Zdenka Leber. Ladislav se je rodil v družini štirih otrok. Po končani osnovni šoli v Grižah se je kmalu zaposli] v Rudniku Zabukovica, nato je delal v celjski Kovino- tehni, upokojitev pa je dočakal kot rudar v Rudniku Velenje. Tudi Milena je bila doma v Za-bukovici. Kmalu po končanem šolanju sta se poročila, v zakonu pa so se jima rodili Aleksander, Janko in Marija. Nekaj časa sta živela pri starih starših, nato sta si kupila zemljišče in zgradila hišo, kjer živita še danes. Zdaj, na jesen življenja, se veselita srečanj s sestrami in ostalimi sorodniki, ponosna pa sta na svoje vnuke, Tamaro, Katjo, Leo in Špelo, ki je na obredu zlate poroko zapela dedku in babici pesem Ave Marija. Zlatoporočenca pravita, da je sreča sestavljena iz majhnih prijetnosti, ki se dogajajo vsak dan. Njune vrline so strpnost, ponižnost, skromnost in poštenost ter pravo prijateljstvo. T. T. Skupno srečanje z abrahamom V polzelski župniji nadaljujejo s tradicijo vsakoletnega skupnega praznovanja srečanja z abrahamom. Letošnji petdesetletniki in petdesetletnice so se zbrali pri nedeljski maši, kjer so se duhovno okrepčali, domači župnik Jože Kovačec pa jim je pripravil lep nagovor in vsakemu izmed njih podaril vrtnico. Po končani mašni slovesnosti so nadaljevali s prijetnim druženjem. T. T. Družba tekstilcev po petintridesetih letih Na začetku junija so se v Hotelu Prebold zbrali maturanti, ki so leta 1974 končali šolanje na tekstilni srednji šoli v Kranju - pletilski oddelek. Med njimi so nekateri še zaposleni v tekstilni industriji po Sloveniji, največ jih je še v polzelski tovarni no-gavic. Mnogi med njimi pa so si zaradi krize v tekstilni industriji in zdajšnje splošne krize zaposlitev ob dodatnem izobraževanju poiskali v drugih dejavnostih. Pri obujanju spominov na takratno šolanje in težke, a lepe medsebojno sodelujoče čase, nikakor niso mogli mimo današnjega časa družbenega razslojevanja, izgubljanja morale in vrednot asocialnega razčlovečenja družbe. T. Tavčar K poroki na motorju Valentina in Boris Šket iz Podvina pri Žalcu sta v dvorcu Novo Celje praznovala zlato poroko. Obred zlate poroke je opravil žalski župan Lojze Posedel. Boris in Valentina sta se spoznala kot dijaka gimnazije in učiteljišča v Celju, se zaljubila in po končanem šolanju tudi poročila. V zakonu sta se jima rodili hčeri Laura in Monika, ki sta bili tokrat tudi v vlogi prič. Sta poročeni, družina pa se je povečala za vnukinji'Valenti-no in Nežo ter vnuka Jakoba, ki razveseljujejo babico in dedka. Zlatoporočenca je na obred zlate poroke z ruskim motorjem s prikolico, letni- Slavljenca in svatje pred dvorcem Novo Celje kom 1968, pripeljal Iztok Medved, saj je bil Boris dolga leta vnet motorist. Čakalo ju je veliko svatov, ki so prisostvovali obredu, z družabnim delom pa so nadaljevali v enem izmed gostišč v Spodnji Savinjski dolini. Boris in Valentina sta dobrega zdravja, z veseljem skrbita za dom, njun konjiček pa je fotografiranje. T. Tavčar Dan jubilantov v Goto vij ah Župnija Gotovlje praznuje vsako leto junija dan jubilantov. Letos so to praznovanje pripravili 6. junija. Najprej so se zbrali pri zahvalni sv. maši, pri kateri so s pozdravi, uvodi, prošnjami in berili sodelovali tudi jubilanti. Na orglah je sv. mašo spremljala prof mag. Ema Zapušek. Bogu so se za skupno pot v zakonu zahvalili trije pari, ki slavijo srebrno poroko, Breda in Vinko Pesjak, Jožica in Tone Lovrec, Irena in Tomaž Klančnik, za 45 let zakonske zveze Angela in Ferdo Hrustel, zlatoporočenca Marija in Ivan Bizjak ter Cecilija in Vinko Zupanc za 55 let skupne življenjske poti. Njim so se pridružili tudi tisti, ki v tem letu praznujejo okroglo obletnico rojstva, med njimi tudi domači župnik, dekan Branko Zemljak, ki je dopolnil 70 let. Praznovanje so nadaljevali v enem izmed gostišč v Gotovljah, kjer so jih ob večerji s svojim igranjem zabavali bratje Pasarič iz Vrbja pri Žalcu. T. Tavčar Gotoveljski jubilanti Spoznavanje lastnih globin v Nušini poeziji Predstavitve nove pesniške zbirke Nuše Ilovar se je udeležilo veliko njenih prijateljev in sorodnikov Kadar Nušo Ilovar srečate na kakšni prireditvi ali na sprehodu po Žalcu, je običajno nasmejana. Njeni dnevi in noči pa niso vedno nasmejani, pravi sama. A kljub omejitvam, ki ji jih je namenilo življenje, zagrizeno uresničuje svoje cilje. Največjo izrazno moč ima v poeziji. Ker smo prav vsi soočeni z raznimi omejitvami, mnogi manj vešči raziskovanja svojih globin, Nušine pesmi najdejo mnoge bralce. Nuša Ilovar se je rodila 12. decembra leta 1969 v Ljubljani. Ker je bila 13 let doma v Ljubljani, ji še danes zelo prija mestni vrvež. Že od rojstva ima cerebralno paralizo. S tremi leti je bila hospitalizirana v Bolnici za predšolske invalidne otroke v Stari Gori pri Novi Gorici, osnovno šolo pa je končala v Centru za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavi. Njena otroška leta je zaznamovala želja, da bi lahko ves čas živela doma, ne le ob koncih tedna in počitnicah. A tudi zaradi nekaterih strokovnih mnenj to ni bilo mogoče. Po osnovni šoli ni imela možnosti za nadaljnje šolanje in tudi v VDZ Golovec je niso sprejeli, kar je bilo po njenih besedah pravzaprav dobro zanjo. Doma je veliko brala, začela pa je tudi s pisanjem, najprej kratkih zgodb. Zgodbo z naslovom Novoletna noč so objavili v reviji Antena. Približno leta 1989 je začela pisati roman Strah pred samoto, ki je nastajal deset let, izdala pa ga je kot darilo sebi za svoj trideseti rojstni dan. V akciji revije Jana je bila nominirana za Slovenko leta 2000 in zasedla drugo mesto. Leta 2001 je izdala prvo pesniško zbirko Klovnom življenja, leta 2004 pesniško zbirko z naslovom Tončkinih 90 Tončka Čater iz Topovelj je pred časom praznovala 90. rojstni dan. Še pred kratkim je živela v svoji hišici v Topo-vljah, ker pa ji zdravje ni več dopuščalo, da bi skrbela sama zase, se je odločila za odhod v dom upokojencev na Polzeli. V novo okolje se je dobro vživela. Razveseljujejo jo obiski sinov in vnukov. Ob jubileju so jo obiskali njeni najdražji in v imenu Društva upokojencev Braslovče Tone Repnik in Anica Kotnik ter braslovški župan Marko Balant. Zaželeli so ji dobrega zdravja in vedrega počutja. X. X. Slike v mislih, leta 2007 je sledila Igra usod in letos Potovanje v globine. Svoje pesmi pa objavlja tudi v revijah Mentor, Apokalipsa, Vpogled, Vsesledje, Z besedami in tudi na spletu. Leta 2005 je za bogato ustvarjalnost na književnem področju prejela Savinovo priznanje, ki ga Občina Žalec podeljuje za ugledne dosežke na področju kulture. Letos je prejela tudi priznanje, ki ga Andragoški center Republike Slovenije podeljuje posameznikom za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Za priznanje jo je predlagala Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Nuša Ilovar je članica Celjskega literarnega društva in Glasbe-no-literarnega društva Aletheia iz Žalca, pa tudi ena od ustanovnih članic revije Vpogled. Pred kratkim sva se pogovarjali s pomočjo računalnika. Nuša Ilovar ni več javnosti neznano ime. Ko slišite Nuša Ilovar, pesnica iz Žalca, kakšni so občutki ob takšni predstavitvi? »Najprej mi mora prodreti do možganov, da sem to jaz. Nimam občutka, da govorijo o meni, ker je pesnica zame npr. Neža Mauer, ne pa jaz.« Če dobro pomislimo, ste v dosedanjem življenju dosegli več kot večina ljudi: poleg izdanih knjig ste bili nominirani za Slovenko leta, prejeli Savinovo priznanje in priznanje Andragoškega centra RS. Kaj vam osebno pomenijo vsa ta priznanja? »Priznanja so mi predvsem potrditev, da znam kljub omejitvam in pomanjkanju izobrazbe le nekaj ustvariti in da ljudje to tudi sprejmejo.« Kdaj in kako ste spoznali, da ste drugačni? »Drugačna? Ne vem, zakaj ljudje govorijo, da smo drugačni. Imam samo določene omejitve, ne počutim pa se drugačno. Če pa že govorimo o drugačnosti, se bojim, da se počutim bolj drugačna od invalidov kot od zdravih ljudi. To mi bo najbrž marsikdo zameril in dejal, da sem napihnjena, vendar imam včasih res takšen občutek. Nikakor ne boljša, ampak drugačna. Obenem se nikoli docela nimam za invalida, kljub vsem omejitvam ter oviram. Sicer sem res fizično invalid, vendar pa o tem ne razmišljam tako in poskušam svojo nemoč ignorirati.« Na svoji spletni strani pišete, da zelo obžalujete, da po osnovni šoli niste mogli nadaljevati šolanja, da čutite pomanjkanje znanja. Kaj vas poleg pisanja najbolj zanima? Če bi morda vendarle svobodno lahko izbirali poklic, katerega bi izbrali? »Zanima me človek kot osebnost, njegovo razmišljanje in reakcije. Mislim, da bi izbrala poklic psihologa in svoj poklic opravljala čim bolj življenjsko in ne le naučeno. Papir namreč veliko prenese, življenje je pa povsem nekaj drugega.« Pravite, da je dobro, da vas niso sprejeli v zavod Golovec, čeprav ste bili veliko sami doma. Torej ste se vendarle naučili samostojnosti in zdi se mi, da je k večji samostojnosti pripomogla tudi vaša trma? »Ja, to drži. Trma mi pomaga premagati marsikatero oviro.« Zagotovo bi bilo vse drugače, če ne bi imeli takšne podpore družine. Kako pa se sporazumevate z njimi, ali mama vedno ve, kaj želite povedati? »Podpora družine veliko pomeni. Z vso družino se sporazumevam z govorom, čeprav marsikdo misli, da ne znam govoriti. Res je potrebno nekaj časa, da se človek navadi na naše govorice, ki niso ravno kristalno čiste, toda če živiš z nekom dalj časa, se normalno razumemo. Seveda je potrebna koncentracija na temo razgovora. Mama me v glavnem vse razume, čeprav je potrebno včasih tudi pri njej kakšno stvar večkrat povedati. Pa saj je tako včasih tudi pri normalno govorečih ljudeh, mar ne?« Mama je bila vaša skrbnica, kar je po dopolnjenem 18. letu pomenilo, da niste imeli opravilne sposobnosti in tudi voliti niste mogli. Vas je to začelo motiti, kako to, da ste se konkretno lotili reševanja tega problema in ste sprožili celo postopek pred ustavnim sodiščem? »Mama je bila moja skrbnica in res je, da mi je bila s tem odvzeta opravilna sposobnost. Sprva me to še ni motilo, vendar z leti človek razmišlja in težko razume, da zaradi fizične invalidnosti ne moreš sam odločati o ničemer. Ni samo vprašanje volilne pravice, čeprav sem takrat opozorila predvsem na to. Vprašanje je tudi odločanje o tvoji usodi, o tvojem premoženju itd., potem ko staršev nimaš več. Starši vedno delajo v interesu svojih otrok, ni pa nujno, da bo tako delal kdo drug, ki bi ga ne vem kdo po smrti staršev določil za tvojega skrbnika. In takšno razmišljanje me je vzpodbudilo, da sem podala pobudo na ustavno sodišče za oceno ustavnosti nekaterih členov, povezanimi z volitvami in volilno pravico invalidov, ki nimajo opravilne sposobnosti zaradi fizične prizadetosti. Zadeva se je pozitivno rešila. Seveda pa sva z mamo podali istočasno tudi predlog za prenehanje podaljšanja starševskih pravic na tukajšnje sodišče in tudi to se je ugodno rešilo. S tem pa sem dobila nazaj tudi opravilno sposobnost.« Vrniva se k vašemu književnemu delu - malokdo sam sebi za rojstni dan podari darilo, za katerega je trdo garal 10 let. Ro- man Strah pred samoto je v javnosti doživel precejšen odziv. Večjega od pričakovanj? »Lahko rečem, da je bil odziv večji od pričakovanj. Ko sem izdala knjigo, sploh nisem vedela in razmišljala, kaj sploh lahko pričakujem. Mislim, da sem ljudi presenetila s tem, da invalid, kot sem jaz, sploh lahko napiše takšno knjigo.« Kdaj so začele nastajati prve pesmi? »Že v šoli sem rada napisala kakšno pesem. Tudi ko sem pisala roman, je sem ter tja nastala kakšna pesem. Po izidu romana pa sem to nekako zbrala, popravila, dopolnila in napisala nove in v približno dveh letih pripravila prvo pesniško zbirko.« Eno je pesniti za svojo dušo, drugo pokazati jih tistim, ki se spoznajo na pesnikovanje. Kdo je razen družine prvi videl vaše pesmi? »Prve pesmi sem izdala res še zelo neizkušeno. Razen družine jih pred izidom ni nihče videl. Seveda sem kasneje spoznala, da Zakonca Vladimira in Ernest Šarlah iz Vrbja sta v soboto, 6. junija, proslavila petdeset let zakonskega življenja. Zvestobo drug drugemu sta ponovno potrdila v žalski cerkvi sv. Nikolaja, kjer je slovesen obred opravil pater Viktor Arh. Obred civilne poroke v Savinovi hiši sta tokrat opravila matičar Henrik Krajnc in podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik, ki sta podala tudi zanimive podatke o njunem življenju in jima izročila darilo občine. Ernestova življenjska pot se je začela 21. januarja 1932 v Mat- tako ne moreš postati ne vem kak pesnik.« Vključili ste se tudi v literarna društva in skupine, torej se v tej smeri nenehno izobražujete. Pa je bila kdaj kakšna neposredna kritika, da je vaša pesem slaba? Ste jo raztrgali, se zjokali? »Kot sem že prej omenila, sem spoznala, da se moraš izobraževati, če hočeš pisati. Tudi kritike so bile. Moram povedati, da sem vsake kritike vesela, pomaga mi izboljševati pisanje. Ne zjočem se ob kritiki, ampak jo skušam uporabiti v svojo korist in popraviti zadevo. Je pa res, da imajo ljudje nekje v sebi ob pogledu na moje stanje strah, da bi mi stoodstotno povedali, kaj resnično mislijo.« Za izdajo pesniške zbirke v samozaložbi je potrebna velika mera poguma. Pri izdaji prve knjige najbrž še niste vedeli, kaj vas čaka, pri tretji in četrti pa že. Kaj vas vleče naprej? »Vsak začetek je težak in se moraš sproti učiti, kako naprej. Pisanje mi pomeni neke vrste poklic. In pri vsakem poklicu je tako, ko ga prenehaš opravljati, razmišljaš o koncu. Zato pišem, da ne razmišljam o koncu.« Kdaj nastane največ pesmi? kah, Vladimirina pa 2. junija 1933 leta v Celju. Ernest se je rodil očetu Jakobu Šarlahu, mizarju iz Olimja pri Podčetrtku, in materi Frančiški Razpotnik iz Prebolda, Vladimira pa je bila nezakonska hči, ki se je rodila materi Amaliji Oblak iz Vrbja. Ernest se je izučil za pleskarja, a ker je bil oče mizar, mu je tudi ta poklic zlezel pod kožo. Zaposlil se je v Tekstilni tovarni Prebold, od koder je odšel v pokoj. Vladimira se je po osnovni šoli zaposlila v Juteksu, kjer je delala trinajst let, vse do rojstva hčere Božene. Kasneje se ni več Nuša Ilovar »Največ pesmi nastane ponoči ob kakem depresivnem ali podobnem stanju. Veliko idej pa dobim ob poslušanju dobre interpretacije dobre poezije.« Kakšna je nova pesniška zbirka? »Zadnja pesniška zbirka z naslovom Potovanje v globine je nekako drugačna. Že sam naslov pove, da sem tokrat potovala malo globlje v človekovo notranjost. Pesmi nakazujejo, da veliko razmišljam o osebnostnih značajih ljudi, njihovih stanjih in občutjih.« Kakšni so načrti za prihodnost? »Pisati naprej, da ne bom mislila na konec. Hehe.« K. R. zaposlila, ampak je gospodinjila, skrbela za družino in delala na zemlji. Na slovesnosti v Savinovi hiši je Vladimira svatom razkrila njuno prvo srečanje. »Lepo jesensko nedeljo sva se s prijateljico popeljali s kolesi malo naokoli. Dohitel naju je mladenič, ki se je pripeljal iz Matk. Beseda je dala besedo in hitro smo bili prijatelji. Pospremil me je tudi do naše hiše v Vrbju. Začela so se najina druženja in po letu in pol sva se odločila, da najino ljubezen potrdiva tudi s poroko in skupnim življenjem. Prepričana sem bila, da me ima resnično rad in da bo dober mož. Nisem se zmotila in danes sva oba vesela, da lahko praznujeva ta jubilej, ki je potrditev najine takratne odločitve. Tudi najina pot ni bila samo z rožami postlana, bila pa je lepa, saj sva delovna in skromna. Z ljubeznijo in medsebojnim razumevanjem pa je vse še dosti lažje in lepše. K temu pa je svoje dodala hči Božena in pozneje še vnukinja Špela, ki nama je prinesla veliko mladosti v najina srca.« D. Naraglav Že četrta pesniška zbirka Nuša Ilovar iz Žalca je svojo literarno pot začela z romanom, ki ga je poklonila sama sebi, nato pa seje podala v poezijo. Njena že četrta pesniška zbirka Potovanje v globine dokazuje njeno pesniško zorenje, predstavitev zbirke v Savinovi hiši pa, da ima Nuša bralce in iskrene prijatelje. Kot je povedal na predstavitvi in tudi v spremni besedi zapisal Dani Bedrač, je Nuša po svojem prvem knjižnem delu Strah pred samoto ugotovila, da je njeno izrazno sredstvo poezija. Leta 2001 je izšla njena prva pesniška zbirka Klovnom življenja, leta 2004 zbirka Slika v mislih in leta 2007 Igra usod. Zadnja pesniška zbirka Potovanje v globine je njena do zdaj najbolj prečiščena predstavitev. Piše v prostem oziroma svobodnem verzu, saj bi jo rime preveč omejevale, je poudaril Dani Bedrač in dodal, da po vsebini Nuša tudi v zadnjih pesmih teži k neprekinjeni samoanalizi in opisovanju oziroma podoživljanju tistih notranjih svetov, ki so bolj »molovsko.obarvani«. Tudi v pesniški zbirki Potovanje v globine je ilustracije in naslovnico prispeval žalski slikar Dare Zavšek, knjigo pa je oblikovala Simona Kropeč. Tokrat je založnik GLD Aletheia. Poleg pesmi in spremne besede je objavljen tudi intervju z avtorico. Na predstavitvi sta ga prebrala Dani Bedrač in v Nušinem imenu njena polsestra Klavdija, pesmi pa sta interpretirala Simona Kropeč in Tomaž Mahkovic. Zlatoporočenca iz Vrbja Slavljenca s hčero in vnukinjo ter njunima partnerjema 3* KALI A KALIA Godba praznuje 75 let Libojski godbeniki pihajo že 75 let' Liboje so v nedeljo, 7. junija, preplavljali zvoki glasbe pihalnih orkestrov. 75-letni jubilej delovanja Godbe Liboje so počastile Godba Za-bukovica, Godba Prebold in Godba iz Hramš. Godbenikom Godbe Liboje so podelili sedem bronastih, pet srebrnih in štiri zlata Gallusova priznanja, ki so jih prejeli Srečko Čater, Jože Jančič ml., Matjaž Krk in Damjan Srebot. Posebna priznanja za 50- in večletno igranje so podelili Francu Balohu, Ivanu Godlerju, Jožetu Jančiču st. in Feliksu Srebotu, Zveza slovenskih godb pa je Godbi Liboje ob njihovem visokem jubileju podelila častno listino. Zveza slovenskih godb je podelila tudi priznanja organizatorjem 27. tekmovanja slovenskih godb, ki je bilo leta 2007 v Žalcu. Bronasti častni znak Zveze slovenskih godb so prejeli Nataša Gaber Sivka, Lidija Koceli in Jože Jančič st., srebrni častni znak pa so podelili županu Lojzetu Posedelu. Jože Jančič je podal tudi kratko zgodovino delovanja društva in ob tem povedal: »Bilo je leta 1934, ko je med Sonnenbergovimi rudarji vzklila želja, da bi ustanovili godbo na pihala. Pobudniki so imeli pri uresničevanju ideje vso podporo pri takratnem vodstvu rudnika. V Litiji je neko društvo - menda gasilko - prodajalo stara glasbila. Izbrana ekipa nekaterih knapov, med njimi tudi 15-letni Franc Kovač, je odšla v Litijo in po mnogih peripetijah prinesla domov pravi »zaklad«, kot je mnogokrat pozneje pripovedoval Anci, tako smo ga klicali nasledniki Sonnenbergove »muzike«. Sprva seje za godbo prijavilo kar 80 kandidatov -resnici na ljubo je ostalo le 35 vztrajnežev, ki so se bili pripravljeni učiti, do takrat večini nepoznane »abecede«. Manj kot v letu dni, torej na dan svete Barbare, 4. decembra 1934, je godba že zaigrala, lahko si mislimo, presrečnim rudarjem. Med vojno godba ni delovala, po pripovedovanju so nekako do leta 1943 zaigrali na kakšnem pogrebu, pozneje pa še to ni bilo več mogoče, kajti mnogi člani so odšli v partizane, nekateri pa so bili tudi mobilizirani v nemško vojsko. Glasbila so poskrili, saj so vedeli, da bo vojne enkrat konec. Po vojni so Sonnenbergov rudnik zaprli, v Zabukovici pa rudnik podržavili in vsa prizadevanja so bila usmerjena v napredek tudi na področju kulture. Krpeževa in libojska godba sta se združili. Godba je delovala do leta 1959. V Libojah je Kovač že prej pripravljal mlade Libojčane in jih učil glasbenih skrivnosti. Letu 1959 je po ukazu takratnega direktorja rudnika Zabukovica, inž. Gostiša, odšel v Liboje in z njim nekaj libojskih fantov, ki so okrepili skelet novo nastajajoče oziroma obnovljene godbe. Sprva skromni začetki so bili premagani. Prizadevno delo Franca Kovača in prvega predsednika obnovljene godbe Leopolda Rihterja, podpora vodstva rudnika in razumevanje krajanov so pripomogli k njenemu razvoju. Že po petih letih (1964) smo navezali stike z Godbo Eggenberg v Gradcu, igrali domala po vsej celjski regiji pri odkritjih spomenikov in spominskih obeležij, bili v zamejstvu v Dolini pri Trstu, obiskali Kruševac in Bačko Palanko. Po 21 letih vodenja godbe nas je prizadela prerana smrt dirigenta Kovača. Strah, kako naprej, kako obvarovati godbo, je bil zelo močan, vendar zgodilo se je ravno obratno - nesreča nas je združila in naslednji dirigent Anton Uplaznik je popeljal godbo Liboje v drugi kakovostni razred slovenskih godb. Godbo Liboje, ki se je od leta 1959 do 1996 imenovala Godba rudarjev in keramikov Svobode Liboje so vse od začetka pa do 2009 vodili naslednji dirigenti: Alojz Pečnik, Franc Zupanc, Leopold Planko, Jože Leskovšek, Franc Kovač, Anton Uplaznik, Januš Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Župančič, Albert Zaveršnik in Andrej Žgank. Godba je leta 1996 postala samostojno kulturno društvo Godba Liboje. Kljub težavam, ki sta jih povzročala tranzicija in propadanje podjetij, smo z delom nadaljevali in dosegali nove uspehe. Nedvomno je največji uspeh uvrstitev godbe leta 1998 v 1. kakovostni razred slovenskih godb. Devet let kasneje, torej leta 2007, smo v 2. kakovostnem razredu osvojili zlato plaketo s posebno pohvalo in se s tem vrnili v 1. kakovostni razred slovenskih godb. Samo leto pozneje, torej leta 2008, smo godbeniki na državnem tekmovanju v 1. kakovostnem razredu osvojili srebrno plaketo.« D. N. Partizanski miting v Zavrhu Na čisto pravem partizanskem mitingu se je maja zbralo maja v Zavrhu več kot 50 članov in simpatizerjev Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB. Zbrali so se pred spomenikom in grobiščem štirih padlih v NOB, umrlih leta 1945, skoraj na pragu svobode. Prireditev, s katero so počastili tudi XV. Gališke dneve, je izzvenela kakor pred davnimi leti, ko so borci v zatišju med bitkami, med ljudmi, ki so jih dali zavetje in hrano, sproščeno zapeli, recitirali in spodbujali zbrane za vrednote, ki ne bi nikoli smele v pozabo. Tako je bilo tudi tokrat: nekdanji kurir Peter je obujal spomine, povezane z ljudmi tega kraja pod Kunigundo, pel in recitiral, ko pa je raztegnil meh, so vsi prepevali partizanske. Kovačičeva Magdiča, ki je spomine popisala v svoji knjigi Na svoji koži, pa je prebrala odlomek o dogodku, povezanem s smrtjo dveh borcev, ki počivata v grobu, pred katerem so se zbrali. Okupatorski vojaki so ju namreč usmrtili med potjo, ko so njo odtrgali od domačih in peljali v Stari pi-sker. Na zanimivi spominski prireditvi, ki jo je povezovala Anka Krčmar, sta zbrane nagovorila tudi predsednik KS Galicija Jože Kruleč in predsednik Zveze bor- cev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Oba sta poudarila pomen ohranjanja spomina na preteklost, ki mora biti opomin sedanjosti in prihodnosti. Potem se je nadaljevalo kot v tistih letih, ki so jih obujali: sosedi Dolarjevi, po domače Poče-novi, so zbrane povabili na dobro malico, kjer se je druženje nadaljevalo z lepo pesmijo imenitnih domačih pevcev, ki so ji, kakor je navada med srčnimi ljudmi, pritegnili vsi zbrani. D. N. V spomin na partizane in dobre ljudi Okrasni keramični lonec Lilac premer 15 cm Art: 116729 € 2,99 prihranek 29% 50KCe prihranek cena s popustom samo '/ za imetnike kartice Kalia Gnojilo za paradižnik Valentin 1 I Art: 43562 redna cena 5,40 redna cena € 0,54 Velika izbira vrtnih sedežnih garnitur po ugodnih cenah v € 8,09 prihranek 18% garnitur po ugoanin ce vrtnih centrih Kalia. Izrežite kupon! Obiščite vrtni center ali prodajalno Kalia, izberite artikel, ki ga želeli kupiti 10 % ceneje. S pomočjo prodajalca napišite naziv in šifro artikla v spodnji okvirček in popust je vaš. Kupon za IO% popust Naziv artikla Šifra artkla avtor JANEZ KORENT ZNA- MENITOST PARIZA PRIPRAVA ZA RAZKUŽEVANJE CENA ZA DOLOČENO STORITEV POKRAJINA V GRČIJI GRŠKA ČRKA FR. PISATELJ (EMILE) ZDRAVILO PROTI MORSKI BOLEZNI risba KIH PESNIK DEBELJAK FILOZOF DIDEROT AM.PEVKA (GLORIA) MLA- DOSTNIK SOSEDNJA DRŽAVA šahovska FIGURA MESTO v NEMČIJI PISATELJ LAINŠČEK VNETJE KOŽE GLASBENIK (SLAVKO) PRAVO IME RISTA SAVINA FR. PLESALEC IN KOREOGRAF (SERGE) SL. IGRAL (METKA) SIMON AŠIČ MESTO V FRANCIJI ATLET AOUITA ŠVED. PISATELJ HANSSON GR. OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA VULKAN NA FILIPINIH OSEBNI ZAIMEK MESTO NA MADŽARSKEM OB REKI TISI DEL KOLESAR. DIRKE PRIDEN DELAVEC KRAJ V OBČINI BRASLOVČE OCVRTE KROMPIR, REZINE PODLAGA ZA BORIŠČE V JUDU NEM. SLIKAR (ULRICH) REKA V KAZAHST. CES. PEVEC (KAREL) GRUZ. REŽISER JOSELIANI RADIJ LUKAV KANADI ČIŽMAN TOMAŽ MUZA LJUB. PESNIŠTVA TENISKI REKVIZIT, REKET TROTOAR NEKD. PREPROSTO STRELNO OROŽJE CRNILO Friderik Širca - Risto Savin vojak, general - skladatelj n.7.1859 - 15.12.1948 ra 2008 ~ 2009 ___' -- - praznuje. ZAPREKA JOŽICA AVBELJ ZID ZMERNO POČASI (GLASB.) BERILO, UČNA SNOV GLAVNI ŠTEVNIK STAROGR. PESNIK IND. POET (RABINDRANATH^ ERBIJ MESTO V TURČIJI VNESENI PODATKI USMERJ. DELOVANJE PRIPADNIK TATAROV IZCEDEK IGLAVCEV SKAND. IZRAZ ZA SMUČI ODMEV, EHO ŠAHIST NIMCOVIČ RAZMNO- ŽEVANJE RIB BORIŠČE V CIRKUSU KRPA SMUČAR (KJETIL ANDRE) DURI, VRATA IT. REKA MED- NARODNI JEZIK NEIZO- BRAŽENOST TRINITRO- TOLUEN REKAV J. AFRIKI JURE IVANUŠIČ IGRALKA BELAK BIBLIJSKI OČAK KOŠARKAR MICHAEL JORDAN RUTENIJ 10. JULIJ 2009 9.00-19.00 Mednarodni simpozij 20.30 Posiednja straža, opera(vstop prost) 22.00 Voden ogled Savinove hiše in druženje v atriju 11. JULIJ 2009 v 8.00- 21.00 Pester program prireditev na Šlandrovem trgu in vodeni ogledi trških znamenitosti 21.00 Zaključek z zabavnim programom pred obrambnim stolpom ŠP. TEN. IGRALEC (RAFAEL) TRAČNICA ZNA- MENITOST ATEN t> ZNESEK NA BANKOVCU DOLOČEN PRIDELEK, PRINOS IGRALEC PACINO ŠKOT. FINANČNIK IZ 18. ST. (JOHN) STANE VIDMAR NIZ, RED !> t> AM. PISATELJ (WILLIAM) MLADIČEK GOVEDA STARO- JUDOVSKI KRALJ MAJHNA OMARA AM. IGR. (WARREN) LATINSKI POZDRAV ANADREV AVSTRIJ. VOJSKO- VODJA OSRED. SL. KNJIŽNICA JANEZ PAVEL II. IGRALKA LOLLO- BRIGIDA CIRILSKA ČRKA SKRIVNI ODPO- SLANEC DNINAR V JUŽNI AMERIKI SKUPINA STAVB (ARH.) FIGURA SLEPI ARABSKI PESNIK ESTONEC ZADNJI, KONČNI DEL ČESA REŽISER SZABO VRHNJI, ZAŠČITNI ZAKLJUČEK STAVBE SLIKARKA VOGELNIK ATA RENU TIPALKA PRI ŽUŽELKAH REŽISER KUSTURICA NEKD. KAMBOŠKI POLITIK ORGANIZ. ENOTA RUDNIK NA S. NORV. PEVKA PRODNIK POĆASNEŽ (PPG.) RISALNO ORODJE SKUPINA ŽUŽELK IGRALEC DOUGLAS ZORANA ZEMLJA KUNTNER TONE VRSTA ŽITA MESTO V ROMUNIJI GLASBENIK (LOJZE) NIKOLAJ PIRNAT SLAVKO PREGL - SILVO TERŠEK PESNIK SARAJLIĆ SKAND. DROBIŽ SPOLNOST STRUPEN PLIN KLOVN POPOV KELTSKI POTUJOČI PEVEC IN PESNIK V v GLAVNO MESTO JEMNA REKA MED BIH IN HRVAŠKO BODEČ PLEVEL DARILO BIBLIJSKA OSEBA RAZUM MIRNO SOŽITJE DEDALOV SIN ŽLAHTNI PLINI 10 Ne ■) 20,183 V SL. GEOGRAF (PAVEL) 18 Ar ARGON 39,948 POD DRAG KAMEN ZELENE BARVE Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: POMLAD-NA-RIBNIKU-VRBJE. Izžrebani nagrajenci: 1. Nataša Basti, Praprotnikova 8, Mozirje, 2. Ivan Kukec, Jurčičeva 3, Žalec, 3. Stani Gerčar, Tabor 56/b, Tabor. Nagrajenci se oglasite v tajništvu Uredništva od 10. avgusta dalje. Rešitve križanke, samo gesla, pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa do torka, 30. junija 2009. Nagrade poklanja TISKARNA GOLC, Vrbje 80 a, Žalec. Konoplja za vlakna, olje in biogorivo Navadna konoplja je enoletna rastlina, ki izvira iz srednje Azije in Kitajske. Bila je prva predivna rastlina Kitajcev in Japoncev. Gojene oblike so nastale iz samorasle konoplje z odbiro in prenosom v druga območja. Ima veliko sposobnost klimatizacije, zato se je razširila po vsem svetu. Ker so jo pridelovali na različnih tleh, na različne načine in v različne namene, so nastali različni ekotipi, ki se razlikujejo po morfoloških in kemijskih lastnostih ter namenu uporabe. Kljub več kot tisočletni uporabi za vlakna, seme, olje in zdravila so konopljo kasneje izrinila cenejša vlakna tropskih predivnic. Še zlasti pa je na zmanjšanje površin pod Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 navadno konopljo vplivalo dejstvo, da je zelo podobna indijski konoplji. Zagotovo namreč oba kemotipa ločimo šele na podlagi rezultatov kemijske analize. Zaradi širjenja narkomanije so zato v veliko državah preventivno prepovedali pridelovati kar vso konopljo. Danes jo je v EU dovoljeno pridelovati, a le sorte, ki vsebujejo v zgornji tretjini rastline manj kot 0,3 % THC (delta-9-tetrahidrokanabinol). Moške in ženske rastline Steblo je v začetku zeljnato in sočno, kasneje je olesenelo in čvrsto. Zraste od 0,5 do 5 m visoko, odvisno predvsem od ekotipa konoplje in tudi od pridelovalnih razmer, poleg tega so praviloma moške rastline višje od ženskih. Konoplja je dvodomna rastlina; na zgornji tretjini rastline je bodisi moško socvetje (rahla metlica ali lat) bodisi žensko socvetje, ki je zbito, močnejše in bolj olistano. Vse bolj pa se uveljavljajo tudi enodomne sorte. Do oprašitve z vetrom pride, ko se zrak dovolj ogreje, da se odprejo prašniki. Za nelegalne pridelovalce indijske konoplje so posevki navadne konoplje nezaželeni, saj veter raznaša njen pelod več kilometrov daleč in lahko pride do oprašitve, kar pa povzroči, da indijska konoplja nima več dovolj visoke vsebnosti THC-ja. Pridelava za vlakna in seme Navadno konopljo prideluj emo za vlakna in seme. Rastlina je iz 0 %-12 % semena, iz 5 %-20 % listja, 10 %-20 % vlaken in 60 %-70 % ostalega dela stebla (oleseneli del). Zelo dragocena je predvsem zaradi grobih, trpežnih in čvrstih vlaken, ki so odporna na vlago. Iz 100 kg suhih stebel jih pridobimo do 26 kg. Konopljina vlakna se uporabljajo za izdelovanje vrvi - od najtanjših do najmočnejših za ladijske priveze, platna, jader, šotorov, vreč, ribiških mrež, jahalne in vojaške opreme, izolacijskega materiala, umetne svile, tesnil, gasilskih cevi, talnih oblog ... Moške rastline imajo mehka in močna vlakna, po kakovosti podobna lanenim, in so primerna za izdelovanje platen. Ženske rastline imajo groba vlakna, primerna za izdelovanje vrvi. Navadna konoplja pridobiva na pomenu, saj vedno več ljudi teži k naravnim materialom za oblačila, kupovali bi izdelke, zapakirane v naravne materiale, in imeli čim več Stvari iz naravnih materialov. Za kurjavo, papir, bankovce, biogorivo... Preostali del stebla, ki ga pridelamo od 10 do 12 m3/ ha, se lahko porabi za kurjavo, izdelavo tesnil, krp za čiščenje strojev, papirja, bankovcev, lepenke, koksa, kot gradbeni material, termoizolacijski material, v mešanicah za fasade, iverne plošče... Kot kurivo ima kalorično vrednost 15,74 MJ/ kg; večjo od drv in manjšo od povprečnega premoga. Ostane pepel, katerega skoraj četrtina predstavlja kalcijev oksid, vsebuje pa tudi 3,6 % fosforja in 5,6 % kalija in je primeren za gnojenje. Suha cela stebla so obnovljiva surovina s hitrim prirastom biomase. Z destilacijo stebel pridobljen alkoholjebiogorivo za pogon strojev in ogrevanje prostorov. Uporabimo ga lahko tudi za pogonsko gorivo. Seme za ptice, olje za zdravje Konopljino seme se uporablja za pridobivanje olja, oljnih pogač in zdravil, uporabno pa je tudi samo. Konopljino seme je namreč cenjena hrana za ptice, zlasti ptice pevke, golobe, kokoši. Kokoši, krmljene s konopljinim semenom, nesejo več kakovostnejših jajc in so odpornejše na bolezni. Seme je v mešanicah primerno tudi za sobne ptice. Ž njim so krmili tudi samce drugih živali, ki so jih imeli za razplod, saj naj bi vplivalo na povečanje spolnega nagona. Vsebuje okrog 20 % škroba, do 20 % beljakovin in do 35 % maščob z veliko vsebnostjo linolenske in linoine kisline ter vitamina SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC 24 UR Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: . OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Za zatiranje varo j e E, ki preprečujejo bolezni srca in ožilja (znižujejo nivo holesterola v krvi, preprečujejo nabiranje maščob na stenah žil ...). Olje kot travni sok Semen pred stiskanjem olja ne pražijo. Rafinirano olje spada po barvi in okusu med najkakovostnejša olja. Uporabno je za konzerviranje rib in v slaščičarski industriji. Ker je olje lahkosušeče in vsebuje nezasićene maščobne kisline, ga predelujejo v milo, firnež, oljne barve, tiskarske barve, čistila, tesnilne mase, stearin, linolej, uporabljajo ga v farmacevtske namene, za mazanje verižnih žag, biodizel ... V preteklosti so ga uporabljali za petrolejke. Rafinirano olje se lahko uporablja tudi kot jedilno - za solatne prelive. Okus spominja na travni sok, cena, ki jo dosega, pa je med oljčnim in sezamovim oljem. Za človeško prehrano kuhajo iz semen tudi juhe, omake, izdelujejo kosmiče, kalčke, jih meljejo v moko, ki se v mešanici s pšenično uporablja za peko peciva. Beljakovine, izločene iz pogač, uporabijo za sire in sladolede, eterična olja iz posušenih vršičkov so uporabljena kot aroma. Alenka Jurič med izdajanjem zdravil Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je v Čebelarskem domu na Polzeli v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Veterinarsko fakulteto in Nacionalnim veterinarskim inštitutom iz Ljubljane izpeljala letošnjo izdajo čebeljih zdravil za področje Spodnje Savinjske doline. Za izdajo zdravil je na tem področju zadolžena dr. med. vet. Alenka Jurič z Veterinarskega inštituta Celje. Čebelarji so prejeli zdravila brezplačno, na podlagi čebelarskega dnevnika, s katerim so dokazali uporabo, čas in način zdravljenja s prejšnjimi zdravili. Zdravila je prejelo 118 čebelarjev iz devetih čeberaskih društev Čebelarske zveze Spodnje Savimjske doline. Akcija izdaje zdravil spada v operativni program zatiranja varoje za leto 2009. Namen programa je poenotiti zatiranje varoje s časovno usklajenostjo pri vseh čebeljih družinah na zaokroženem geografskem področju z enako zdravilno učinkovino na podlagi predhodno ugotovljene populacije varoje. Podatki o na-padenosti čebeljih družin z varojo so podlaga za načrtno in pravočasno zatiranje varoje pri čebeljih družinah. T. Tavčar Kakovost in količina Pri ročnem redčenju piodičev jablan Tudi za zdravilne namene Seme in liste so včasih uporabljali tudi v zdravilne namene pri vnetju prebavnih organov, za zdravljenje mehurja, pri črevesnih in želodčnih boleznih, obolenjih dihal in močnih glavobolih. Potrdili so tudi protibakterijsko in protivirusno delovanje konopljinih preparatov. Beljakovinska krma Iz 100 kg semena z 12 % vlago dobimo po stiskanju olja od 60 do 70 kg pogač, ki so zelo kakovostna beljakovinska krma. Vsebujejo namreč od 25 % do 30 % prebavljivih beljakovin in od 5 % do 7 % maščob in so lahko, pomešane z drugo krmo, krma za konje in govedo. Pri kravah takšna krma poveča molznost, pri ovcah sijaj volne. Pogače niso primerne za krmljenje brejih živali in za svinje, ker dobi sicer slanina neprijeten okus. Kilogram pogač nadomesti po krmni vrednosti okrog 4,5 kg koruzne silaže iz celih rastlin. Doc. dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Junija so za vsakega skrbnega sadjarja zelo pomembna opravila v sadovnjaku. Mag. Ivan Glušič iz Društva sadjarjev celjske regije je povedal, da sta kakovost in količina pridelka jabolk odvisni tudi od junijskih opravil. Gre za kemično in mehanično oziroma ročno redčenje plodov jabolk. Za kemično redčenje se uporabljajo različna kemična sredstva, ki pospešujejo odpadanje šibkejših plodov. Kemično redčenje ni vedno uspešno, zato se poslužujejo sadjarji tudi ročnega redčenja plodičev jabolk. Tudi letna rez je priporočljiva, saj z njo odstranimo vse odvečne vertikalno rastoče poganjke, imenovane tudi vodni poganjki, ki zasenčijo drevesno krošnjo, rastejo pa v samem vrhu drevesne krošnje. Poganjke, ki jih ne odstranijo, upognejo, da bodo pospešili razvoj cvetnih brstov za pridelek naslednjega leta. Poleg tega je potrebno poskrbeti tudi za zaščito pred boleznimi in škodljivci. T. T. Labodov na ribniku Vrbje ni več Občina Žalec je ribnik Vrbje z zaledjem leta 2008 zavarovala kot krajinski park (Odlok o zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park, Ur. list RS št. 56/08). Zavarovano območje obsega ribnik Vrbje z obrežnim pasom in ostanke nekdanje gmajne med Savinjo in Strugo. Celotna površina zavarovanega območja znaša 65,3 ha. Na območju sta pomembni predvsem mozaičnost krajine in raznolikost življenjskih prostorov, ki so bistveni za ohranjanje habitatov ptic, dvoživk, kačjih pastirjev in rib, vezanih na ribnik in Savinjo. Ribnik, ki meri samo 13,5 ha, je zelo pomemben za ptice, saj je bilo na njem in v njegovi bližnji okolici opaženih že preko 140 vrst ptic. Več vrst ptic na ribniku gnezdi, še več pa se jih na njem ustavi v času selitve, jeseni in spomladi. Območje Savinje z obrežno vegetacijo je določeno tudi kot območje Natura 2000. Med najbolj opaznimi in priljubljenimi pticami na ribniku so predvsem labodi, ki se jih v zimskem času zbere kar lepo število. Zavarovano območje upravlja Krajevna skupnost Vrbje, za labode pa v času zime skrbijo tudi okoliški prebivalci in ljubitelji narave. Pred časom nas je zelo pretresla novica, da so na ribniku v soboto, 13. junija, zjutraj našli dva ustreljena laboda. Prepričani smo, da tega dejanja ni storil zaveden lovec, obiskovalec ali kdor koli drug, ki ima vsaj malo človeške vesti. Prav tako tega ni storil človek v stiski, zaradi strahu pred živaljo ali zaradi lakote. Šlo je za objestno dejanje, umor povsem nenevarne živali, ki nam je vsem razkazovala svojo eleganco, mirnost in neverjetno skrb za zarod. Vsi, ki smo ribnik Vrbje sprejeli za svojega, bomo še naprej skrbeli za pravilen odnos ljudi do narave in živali. In to predvsem z vzgojo mladih. Le tako bodo kot odrasli imeli odgovoren odnos do narave, živali in tudi do tistih labodov, ki bodo ponovno prileteli na ribnik Vrbje. Prileteli pa bodo zagotovo, saj je ribnik Vrbje njihov dom. Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora MALI OGLASI PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975. NOVO, POPOLNOMA OPREMLJENO 3-SOBNO STANOVANJE v strogem centru Žalca zamenjam za hišo v Žalcu ali bližnji okolici z doplačilom. Inf.: 041 347 965. ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Informacije: 041 645 555. Planinsko društvo Vransko IŠČE OSKRBNIKA za oskrbovanje planinskega doma I. Štajerskega bataljona na Čreti. Nastop dela s 1. oktobrom 2009. Pisne prijave in ponudbe pošljite do 1. 8. 2009 na naslov: Planinsko društvo Vransko, Vransko 59. Informacije: 041 714 512. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštva Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a natespomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA ČEHOVINA iz Žalca (29. 3.1921-18. 5. 2009) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Rdečemu križu, ZZB NOB, društvu upokojencev za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Vladkoviču, patronažni sestri ga. Idi Kolšek, negovalki gospe Mateji Breznik, govornikovam g. Dušanu Banku in g. Janezu Megliču, pevskemu kvartetu iz Žalca in g. župniku Viktorju za opravljen obred. Hvala pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi M Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. (Johan Paul Richter) V SPOMIN LL JOŽICI TAVCER iz Založ Minilo je pet let od žalostnega slovesa, DRAGA MAMI. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Tvoji otroci in vnuki Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč od tebe je. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari ate, tast in stric JOŽE GOLAVŠEK (27. 5. 1926-15. 6. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v srcu. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskrena hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za številne maše. Hvala dr. Pavli Rode Zalokar in dr. Ljubi Centrih Četina ter sestri Anici Bogataj, gospodu župniku Ivu Holobarju ter Leopoldu Selčanu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala Moškemu pevskemu zboru KUD Ivan Cankar Tabor, govornikoma Dušanu Banku ter Jožetu Groblerju za ganljive besede. Hvala trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Beseda hvala je tako malo za vse, kar si nam v življenju dala. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, sestre, babice, prababice MARIJE NOVAK iz Orove vasi pri Polzeli (15.12.1936-14. 6. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so tako ali drugače pomagali, darovali, sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Center tehnike, gradnje in pohištva JHaiboCiša kava v mestu! dH PizzeRÌJA P i 15 »vil ta Moja kultura bivanja. SINCE 1938 Premium OT OŽ AT «O INA Mercator Trgovski Center Žalec Celjska cesta 7, Žalec, TEL.: 03 71 36 575 sobota, 27. junij 2009 - ROJSTNI DAN TC ŽALEC Ob 9. uri se nam pridružite na prireditvi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, kjer bo v pokušino delček pristnih domačih izdelkov in pester kulturni program. JÌ lf Izbranih prodajalnah bomo na ta dan za vas pripravili ___> številne ugodnosti, promocije in presenečenja. gr Supermarket AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL NEDELJSKA KOSILA "à Mercatori let najboljši sosed "Glej, zemlja sije vzela kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. " (Svetlana Makarovič) V SPOMIN 21. junija 2009 je minilo dve leti, odkar si nas za vedno zapustila naša draga KATJA TURNŠEK iz Preserij 1 a, Braslovče. Vsem, ki se je spominjate in se vam ustavi korak ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni Tam nekje na širnem svetu tvoja duša mirno spi. Angeli sojo objeli, da večno bi jo čuvali. V SPOMIN 21. junija je minilo leto dni, odkar je zavedno odšel od nas dragi mož, ati, dedi in tast FRANC GRACL z Brega pri Polzeli Nikoli te ne bomo pozabili. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva pet let, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča ŠTEFANIJA FUŽIR iz Založ (8. junij 2004) Hvala vsem, ki jo imate v lepem spominu, ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni V SPOMIN 6. julija bo minilo petnajst let žalosti, kar nas je zapustil naš ljubljeni sin ROBI KOPRIVA (6. 7.1970-6. 7. 1994) Vsem, ki se ga še spominjate in ga tudi obiščete ob njegovem mnogo preranem grobu, HVALA. Njegovi: ati, Zlatka, Peter, Petra POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Saj ni življenje tisto, kar nas druži, in ne smrt, kar loči nas. So vezi močnejše, zanje ni pomemben ne kraj ne čas. V SPOMIN 17. junija je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in tast ANDREJ KRIŽAN iz Galicije 26 Hvala vsem, ki ga obujate v lepem spominu in mu prižigate sveče na grobu. Vsi njegovi Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož, ati, ata in tast, več v našem domu ni. A spomin nate vsak dan bolj živi, saj zlatih src, kot si imel ga ti, le malo še živi. v SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ate, tast, brat in stric FRANC MAK 20. 3. 1941-18. 6. 2008 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice in prababice LJUDMILE VIRTIČ iz Dobriše vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, vence, cvetje, za svete maše in izraze sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ivanu Arzenšku za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala govornikoma, gospodu Pungartniku in gospodu Turičniku, za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter osebju Doma Nine Pokorn Grmovje. Žalujoči: vsi njeni Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo od 8. avgusta dalje oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. ZAHVALA Po zadnjem slovesu od našega očeta, dedka, pradedka, strica in svaka FRANCA TRATARJA st. iz Pongraca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom za pomoč in sočutje v teh žalostnih dneh, za ustna in pisna sožalja ter za izkazano spoštovanje do pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se izvajalcem lepo pripravljene žalne seje. Zahvala velja pogrebni službi MORANA, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, kulturnim delavcem Občine Žalec in KS Griže, Upravni enoti Žalec, Občini Žalec, Krajevni skupnosti Griže, gasilcem PGD Griže, podjetju Ceste, mostovi Celje, družinama Toplak in Lah, govornikom ob slovesu, ki so z izbranimi in čustvenimi besedami pospremili pokojnika na zadnjo pot, gospodu Jožetu Kolšku, gospodu Petru Pungartniku, gospe Jožici Ocvirk in gospodu Leonu Padru. Slovesno in žalostno so izzvenele pogrebne koračnice pihalnih godb Prebold, Liboje in Zabukovica. Hvaležni smo tudi Pegazovemu domu Rogaška Slatina za dobro oskrbo v zadnjem obdobju. Družine Tratar, Gaberšek, Uratnik in ostali sorodniki »Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.« (S. Makarovič) ZAHVALA nas je za vedno zapustil dragi mož in oče OTMAR MAJHENIČ iz Andraža nad Polzelo Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Bili ste z nami in nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sošolcem, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Janezu Furmanu za opravljen cerkveni obred, za odpete pesmi se zahvaljujemo cerkvenim pevcem, andraškemu oktetu, Katarini Pustinek Rakar in Iviju Florjancu, za lepe poslovilne besede govornikoma Marjanu Verdevu in Jožetu Kužniku ter govorniku Premogovnika Velenje Dragu Kolarju, rudarski godbi in častni straži za spremstvo, zastavonošem ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mira ter sinovi David, Sebastjan in Gašper Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. v SPOMIN 17. junija je minilo 5 let, odkar te ni več med nami, naš dragi GABRO BONČINA iz Trnave Težko je, če izgubiš nekoga, ki ga imaš rad in težko je brez njega živeti. Čas mineva, ti pa boš vedno ostal v naših mislih in srcih. Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo. Vsi tvoji V 59. letu starosti MARICI KRAJNC Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Iskrenost in dobroto si neomajno mi dajala, za vedno v srcu mojem boš ostala! Za vse iskrena ti hvala! Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete MARIJE -MARICE KRAJNC iz Migojnic (6. 7.1922-20. 5. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, za izrečena ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za ■ opravljen obred in Godbi Zabukovica. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in stari oče ANTON ŽAGAR iz Sv. Lovrenca 58 (27. 5. 1928-15. 5. 2009) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za darovane svete maše. Hvala PGD Sv. Lovrenc, Društvu upokojencev Prebold, Medobčinskemu društvu invalidov Žalec in OO ZB NOB Prebold. Hvala gospodu župniku Ratajcu za obred in sveto mašo, domačim pevcem in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Le kdo bi razumel smrt, o njej vemo samo to, daje sopotnica življenja. Tista zadnja, nepreklicna resnica. In ko pride, smo vedno presunjeni, žalostni in brez moči. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene sestre, mame, babice in prababice STANISLAVE ŽUŽEJ iz Kasaz 89 (24. 10. 1931-11.5. 2009) smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam pomagali, nam stali ob strani in nas tolažili, darovali cvetje in sveče, organizirali zadnje slovo in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo POGREBNE STORITVE kan Ropotar, s.p. tel.: 700 16 85 GSM: Oltl 613 269 GSM: Olt 1 768 906 Starodaška ul. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija KARLA EREMITA iz Ojstriške vasi, Tabor se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob naši bolečini stali ob strani, nam izrekali sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 10 let si se na postelji borila in v 100. letu si nas zapustila. A za nas nisi umrla. V naših srcih boš vedno živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE GRAŠOVNIK iz Arje vasi (15. 2. 1910-11.5. 2009) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem za pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala dr. Vladkoviču, patronažni službi ZD Žalec, še posebej sestri Milici, za dolgoletno zdravstveno pomoč, Društvu HOSPIC Celje (gospe Hedi in gospe Zinki) za nesebično pomoč in psihično podporo. Prisrčna hvala župnikoma, gospodu Tonetu Kraševcu in gospodu Ivanu Arzenšku za pogrebno mašo in pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar za odlično organizacijo, govornici za ganljive besede, moškemu pevskemu zboru iz Petrovč za čudovito zapete pesmi, izvajalcem v duetu zaigrane Tišine, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, ki je pozorno pripravilo, opravilo in zaključilo del pogrebnega obreda. Hvala Cvetličarni Kroflič za čudovit celoten cvetlični aranžma. Žalujoča: hči Gretica in vnuk Mišo Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VILJEMA MALIJA iz Šempetra, Rimska cesta 16 (8. 6. 1932-17.5. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja. Zahvala tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Jožica, sinova Simon in Egon ter ostalo sorodstvo Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil ljubeč oče, dedi, brat in stric STANKO PLAHUTA iz Žalca Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala kolektivu Doma Nine Pokorn Grmovje, Društvu gluhih Celje, športnikom DU Žalec, stanovalcem iz Prežihove ulice 1, PGD Žalec,'pevcem Savinjskega okteta, govorniku Dušanu Banku, gospodu patru Viktorju za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi dežurni ekipi ZD Žalec. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k mirnemu počitku. Žalujoči: hči Dragica z družino ter bratje in sestre z družinami ZAHVALA V 83. letu življenja se je tiho in spokojno poslovil od nas naš oče, brat, dedek, prijatelj in sosed. JAKOB GROBELNIK Železno 20 a, Žalec (17. 4. 1927-29. 5. 2009) Vsi, ki ste ga pospremili na zadnji poti, zanj molili, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in prispevek za cerkev ter izražali sožalje najbližjim, ste s tem pokazali, da ste ga imeli radi in ga spoštovali. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Vsa sreča, smeh in vse lepo s teboj je šlo. Življenje pa naprej hiti, le midva ostala sama sva. A veva, da nikoli več ne bo tako lepo, kot s tabo nama je bilo. V SPOMIN Mineva pet let, odkar nas je zapustil ljubi sin ROK PRISLAN, toda za naju ta čas stoji. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da postojijo ob njegovem grobu, da mu prižigajo sveče in se ga spominjajo. Ati, mamica, stara mama, brata in ostalo sorodstvo Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni... ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica MARIJA LEBER iz Matk 20 (13. 10. 1932-24. 5. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter izraze sožalja. Zahvala dr. Veri Rupel iz ZD Prebold, dr. Janezu Polesu in dr. Borutu Rijavcu iz Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: hči Sonja z Dušanom, sinova Janez in Branko z družinama, vnuka Marko in Sašo z družino, vnukinji Tjaša in Sanja z družino ter pravnuki Nino, Gal in Nal Stoletje slovenske mobilnosti Hotenje po lepem je večno skem. Z njim in s številnimi drugimi prireditvami, ki so jih organizirali ob jubileju, skušajo prispevati k večji prometni varnosti na slovenskih cestah. Tako so na poligonu predstavljali različne vsebine za motoriste. Na ogled je bila vožnja s trial motorji in s terenskimi vozili. Svoje kolesarske spretnosti so lahko pokazali tudi kolesarji. Na svoj račun so prišli tudi veterani, ki so se po centru varne vožnje popeljali s svojimi staro-dobniki. Omeniti velja še predstavitev ekovožnje in motore-vije, testni krog in predstavitev povezav med AMZS, Evropsko unijo in svetom. Na ogled so postavili tudi razstavo, ki je prikazovala različna obdobja delovanja AMZS. T. Tavčar Malteška poroka na Polzeli no obljubo, da bosta od zdaj v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa, to so bolezen, zapuščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar je v imenu društva mladoporočencema izročila glinen kropilnik kot simbol sreče v skupnem življenju. Srednjeveški dan z naslovom Malteški pozdrav poletju pa so zaradi slabega vremena odpovedali. Prireditev bo pozno poleti ali jeseni. T. Tavčar Šribarjeve v Sv. Lovrencu pri Preboldu je letos razveselila ježevka, ki je skotila štiri male ježe. Ježkov se je še posebej razveselila vnukinja, 5-letna Tina Vučina. Kot nam je povedala njena babica Nuša, se ježevka zadržuje pri njih že dalj časa, najmanj dve leti, in je zato postala že kar domača in ne-boječa. Prav to pa je najbrž tudi vzrok, da se je odločila svoj zarod skotiti v tem prijaznem okolju. Ježi so se pri Šribarjevih tudi v preteklosti radi zadrževali, prvič pa se je zgodilo, da jim je ježevka pokazala tudi svoje mladičke. D. N. V kristalni dvorani so nazdravili svežima Kot je znano iz davne preteklosti, je bil malteški viteški red na Polzeli več kot 500 let, od 1263 do 1780. Grad Komenda, ki stoji na mali vzpetini v središču Polzele, je bila njihova postojanka. V Občini Polzela so ponosni na svojo zgodovino, zato se že nekaj let trudijo z obujanjem zgodovinskih dejstev. V soboto so v dvorcu in parku Senek na Polzeli pripravili prireditev Malteška poroka. Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sodelovanju z Malteško konjenico Polzelo in Kultur-no-umetniškim društvom Ce- malteškima mladoporočencema čilija četrtič organizirah malteško poroko. Ženin in nevesta ter priči, ki so bili ogrnjeni v posebna malteška ogrinjala, je v Senek s kočijo pripeljala Malteška konjenica Polzela. Konjeniki so imeli za to priložnost prav tako svojevrstna ogrinjala z znakom malteškega viteškega reda. Poroka je potekala v kristalni dvorani, par sta poročila župan Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač, malteški vitez Stanko Novak pa je ženinu Roku Satlerju iz Maribora in nevesti Ireni Zajc iz Velenja izročil posebno listino, ki potrjuje nju- Ježevka z mladiči Mladi ježki razveseljujejo predvsem Tino Tridnevno prireditev so popestrili tudi člani društva starodobnikov Zgornje Savinjske doline z Ljubnega Avto-moto zveza Slovenije vožnje na Vranskem pripravili letos praznuje 110-letnico de- tridnevno praznovanje, ki so lovanja. V počastitev tega ju- ga poimenovali Stoletje slo-bileja so v AMZS centru varne venske mobilnosti na Vran- Tjaša Kokalj v poslovni kreaciji Maje Štamol Drolje je tako kot celotna modna revija očarala številno občinstvo Kako lahko zaživijo veličastni rimski spomeniki skupaj s sodobnimi oblekami in glasbo, sta z modno revijo v parku Rimska nekropola v Šempetru pokazala modna oblikovalka Maja Štamol Drolje in Turistično društvo Šempeter. Osnovna hotenja po lepem in dotiku večnosti so se v ljudeh ohranila skozi vsa stoletja. Kot je povedal predsednik TD Šempeter Jože Randl, v društvu glede na splošno krizo, ki se pozna tudi v precej manjšem letošnjem obisku Rimske nekropole in Jame Pekel, razmišljajo, kako na drug način popularizirati antični park. Ideja o modni reviji ni nova, zelo dobro pa so se ujeli z žalsko oblikovalko Majo Štamol Drolje, ki je skupaj s svojimi so- delavkami v okviru vsakoletne prireditve Rimski mozaik našega časa pripravila dogodek, nad katerim bi bila navdušena tudi kakšna modna prestolnica. Antični park je doživel obisk, kakršnih do zdaj ni bilo veliko, obiskovalci pa so bili ob koncu navdušeni nad dobrima dvema urama dolgo prireditvijo, ki jo je vodila priznana voditeljica Anja Križnik Tomažin. Igral je odličen celjski kvartet Akord, manekenke pa so predstavile kreacije Maje Štamol Drolje. V treh izhodih so predstavile obleke za vsak dan, poslovne in slavnostne obleke, za vse pa so značilni lahki materiali, prečiščene linije in eleganca. Med manekenkami je bila Polzelanka Monika Mešič, fotomodel Bernarde Marolt. Na modno stezo sta stopili tudi olimpijki Brigita Langerholc in Alenka Bikar. Obleko, ki jo bo nosila na koncertu s svetovnima tenoristoma Andreo Bocceli in Placidom Domingom v Toscani, je predstavila odlična sopranistka Sabina Cvi-lak. Modnega dogodka so se udeležile tudi mišice Nataša Pinoza, Tjaša Kokalj, Ana Marija Avbelj in Mirela Korač. V poročni obleki je revijo končala Sanja Grohar. Manekenke so nosile nakit mlade oblikovalke Katje Koselj in obutev Mitje Hojaka. Naličila jih je Žalčanka Urška Tamše, pričeske pa uredil Gašper Sedminek. Zadnji skupni izhod manekenk, ki se jim je pridružila Maja Štamol Drolje, je občinstvo nagradilo z močnim ploskanjem. K. R. Lizika ali Še pomnite, tovariši Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in KUD Žalec -Gledališče Žarek sta v torek, 16. junija organizirala gledališko predstavo - monokomedijo z naslovom Lizika ali Še pomnite, tovariši, ki jo je pripravila za nastop, režirala in izvedla Olga Markovič. Tekst za monokomedijo je delo Milenka Vučetiča, -v slovenščino pa ga je prevedel Tone Partljič. Olga Markovič je Liziko, ki je nekakšna izpoved neke delavke ob odhodu v pokoj, igrala že pred kakšnimi 25 leti v Celju. Takrat si je rekla, da ko bo sama odšla v pokoj, jo bo zaigrala še enkrat. Ta čas je zdaj prišel in obljubo, ki si jo je takrat zadala, zdaj tudi izpolnjuje. To pa je tudi njena druga samostojna monokomedija. S prvo, Čistilka Marija, avtorja Toneta Partljiča, je Olga pokazala, da je res prava mojstrica te zvrsti gledališke igre, ki je nedvomno najtežja, saj mora igralec ves čas občinstvo držati v napetosti, da ne postane vzdušje monotono. Tudi s to premierno predstavo Lizika, ki ji je sama dodala tudi naslov Še pomnite, tovariši, je navdušila občinstvo v dvorani. Naredila je še en velik korak, novi pa jo nedvomno še čakajo, saj ji izzivov ne manjka. Liziko si bo mogoče ogledati po počitnicah, vsekakor pa ne bo počivala, saj bosta z Jožico Ocvirk tudi v tem poletnem času zaigrali komedijo Čaj za dve. D. Naraglav Olga Markovič kot Lizika Obveščamo vas, da bo uredništvo zaradi poletnih počitnic od 1. 7. do 7. 8. 2009 zaprto. Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. -J±JS--r1 ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini © Nedelja, 28. junij, ob 8. urijjred Hotelom Žalec Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, zkst.tic@siol.net