Na očnina, za »vstro-ogrske kraje za i-elo leto 10 40 K, za pol leta 5 20 K', za četrt leta 260 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta t> K, za četrt leta 3 K ; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Po»»m«tn» ftttvlllka (B », Reklamacije so poitn:u« proti Nefrankirana plraa >» ■* «pf» i»»»i». Sokoptal t« »« mt^t, £n»>topnt p.tll »ntl«. »tri»* «8 m») h tokrrl »0 vi».. *«čki»t pa iajefsru 64. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 12. avgusta 1908. Leto XI. NASLOVA: Za dopi«e m rokopis« zr. Hit: Uredalafcve «Rdečega Prapora», LJubljana- — Za denarne poiiljatvf, naročila na li«t, reklanenrljt, ir.s«at« i. t. d.: OpravniAtvo «Rdečega Prapora», Ljubljasa, Dunajska cesta štev. 20. „Kdeči Prapor" izhaja redno vsako gredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K JO vin., za četrt leta 2 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Memčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za Aseriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Upravnišivo „Rdečega Prapora". Lev Tolstoj o ruskih biričih. V dunajski «N. Fr. Pr.» objavlja slavni ruski pisatelj Lev Tolstoj znamenit Članek o preganjanju ljudi, ki čitajo in razširjajo njegove sp;s\ Prostor nam ne dopušča, da bi priobčili celi članek, vsekakor pa bo naše čitatelje zanimal tudi nekoliko skrajšani prevod. Tolstoj piše: Dne 7. maja 1908 je bil moj v Novgorodu živeči znanec Vladimir Moločnikov prijet in obsojen na eno leto trdnjave, češ, da so našli v njegovi hiši knjige, ki sem jih bil spisal jaz. Ko sem to izvedel, sem poslal časopisu «Rusj» sledečo izjavo, ki se je objavila le skrajšana in predelana: Zopet je bil v Novgorodu spoštovan a neimo-vit mož, Vladimir Moločnikov, prijet in od ljudi, ki se imenujejo sodniki, na leto dni zaprt v ječo, kar gotovo utegne ruinirati njegovo družino; to pa zato, ker so našli pri njem moja dela, ki jih je dajal za čitanje ljudem, ki so jih hoteli. Neprenehoma se dogaja ta čudovitost : Ljudi, ki razširjajo moje knjige, mučijo in ruinirajo, mene, glavnega | krivca, ne le glede razširjanja, ampak tudi glede izhajanja knjig, pa puščajo pri miru. Moralo bi biti vendar jasno, da zapiranje ljudi, ki čitajo moje knjige nikakor ne more zmanjšali interesa zanje, ker je na Ruskem in v tujini mnogo mojih knjig in ker jaz, pisatelj in glavni razširjr-valec teh knjig, kakor sem izjavil že pred dvanajstimi leti, do konca svojega življenja ne bom prenehal, pisati in razširjati jih. Ljudje, ki smatrajo razširjanje mojih knjig za dobro delo, se množe tembolj, čimbolj jih preganjajo, in zato bi moralo biti jasno, da bi bilo edino pametno sredstvo, če bi se hotelo preprečiti to, da se napravi konec z menoj. Puščati mene pri miru, pa preganjati tiste, ki razširjajo moje spise, ni le brez primere krivično, ampak tudi čudovito neumno. Če je res, kar je baje izmislil neki minister, da bi preprečil moje delovanje, namreč mene, s tem, da se mučijo ljudje, ki so mi blizu, prisilit', da ustavim svoje delovanje, se cilj s to taktiko ne doseže. Ne doseže se zaradi tega ne, ker ne opustim svojega delovanja dokler živim, kakorkoli me boli trpljenje mojih prijateljev. Opustiti ga zato ne morem, ker ne zasledujem s svojim delovanjem kakšnih zunanjih ciljev, ampak izpolnjujem to, kar bi mi bilo nemogoče ne izpolnjevati: Zahteve božje volje, kakor jaz razumem to voljo in kakor je na noben način ne bi mogel nerazumeti. In tako mislim, da edino ne brez primere krivično in čudovito neumno, kar bi mogli storiti ljudje, ki jim niso všeč moji spisi, ne bi bilo to, da zapirajo, preganjajo in mučije ljudi, katerih je mnogo in jih bo vedno več, ampak le mene, edinega krivca. Nikar naj se ne misli, da se smatram varnega pred vsakovrstnimi nasilstvi zaradi časnikarskih glasov o nekakem jubileju. V tem oziru ne slepim prav nič samega sebe in dobro vem, da se bo vse govoričenje o potrebi, praznovati moj osemdeseti rojitni da j pri večini mojih takozvanih oboževalcev popolnoma izpremenilo, če nastopi vlada odločno proti meni in se bo reklo, da je bilo že davno potrebno, porabiti zoper mene enaka fredstva kakor zoper moje prijatelje. «Zadnji čas je že, da se postopa takr.» In zato ponovno prosim vse, ki jim je razširjanje mojih spisov neprijetno, naj se drže mene, ne pa popolnoma nedolžnih ljudi. Svetujem jim tako zato, ker dosežejo le na ta način svoj cilj, ne da bi se kompromitirali; če tudi le začasno se rešijo enega svojih obtožiteljev. Poleg te izjave sem prosil, misleč, da bo Vo-ločnikov vzklical proti sodbi, dva meni znana odvetnika, Maklakova in Muravjeva, da prevzameta njegov zagovor, kar sta mi tudi obljubila. Tudi dva znana senatorja sta mi obljubila svojo pomoč v senatu. Toda Voločnikov ni hotel nič vedeti o reviziji, ker ni hotel z vzklicom priznati, da so imeli ljudje, ki ga preganjajo, pravico za nasilstvo. Nekaj časa rešen zapora, ker so prijatelji vplačali jamčevino in ko je kolikor mogoče uredil svoje slabe razmere ter zagotovil položaj svoje družine, je tistim, ki so ga silovali, poslal za nje zelo čudno prošnjo, naj ne odlašajo, kar so mu namenili, ampak naj to store čimprej. Odgovorilo se mu je, da se zgodi vse ob svojem času po gotovih paragrafih knjižice, ki so jo imenovali «zakon». Po paragrafih te knjižice bi se bila v slučaju revizije izpremenila sodba v enomesečai zapor v trdnjavi, toda ko sem vprašal, so mi rekli, da je že zamujen čas in da se torej i ¿vrši nasilje, ki je namenjeno Moločnikovu. Obenem s to vestjo sem dobil prepis sodbe, izrečene od zbora ljudi, ki so se imenovali višje sodišče. Ta se glasi: Na zapoved njegovega cesarskega veličanstva je dne t. maja leta 1908 peterburško višje sodišče v prvi kazenski zbornici na razpravi, katere so se uieležili: Prvi predsednik, senator ..., pomočnik dJžavnega pravdnika ..., član višjega sodišča ..., pomočnik tajnika ..., izvršil proces proti staro- PODLJSTEK. Strahovi. Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem. Opomin vsem dobrim katoličanom. VII. Kako pa bodi? Torej — dobro! Da se po svetu ne cedi med in mleko, priznamo. In da si vsi želimo zboljšanja, ne tajimo. No da! Saj se pehamo takorekoč od rojstva do smrti za košček kruha; če ga imamo, bi si ga radi zavarovali. Potem bi ga raii priskrbeli ženi, otrokom. Če je že kruh pri hiši, bi človek rad imel še kaj druzega, nekoliko ugodnosti, udobnosti, zabave. Za samo delo vendar ne moremo živeti; pravzaprav res ni življenje, delati po dnevi kakor konj, ponoči pa spati, da se more drugi dan zopet delati, človek živi pravzaprav šele v tistih Urah, ko je sam svoj gospodar in teh je res malo . . . Aha! Zakaj, prijatelj, se torej jeziš nad socializmom? Saj se ne — praviš! «Nekoliko smo vsi socialisti — dandanes». Le tega nikar ne reci socialnemu demokratu. Nasmejal se ti bo tako, da te bo nazadnje res še sram. Ampak —■ že vera, kaj misliš povedati! ča go\ore socialisti samo nasploh o zboljšanju, jim pritrjuješ; čez drn in trn pa ne moreš za njimi, Kajti tista prekucija, tista revolucija — to je vse strašno, grozno! Zli se ti pa le zato strašno, ker nikoli nisi jasno premišljeval teh reči in ker sploh ne veš, kaj da pravzaprav hočejo socialisti. O revoluciji smo se že nekoliko pomenili; treba je le še to povedati: Nikjer ni zapisano, da mora vsaka revolucija biti krvava. Ti slišiš besedo, pa te obhaja kurja polt. V duhu že vidiš divje tolpe, žganja pijane, od maščevanja razgrete, poškropljenje z ljudsko krvjo, vihrajoče po mestu, žgoče in pobijajoče, ropajoče in podirajoče, zidajoče barikade, Fantazija ti slika krvave glave na visokih drogovih, razuzdane babnice, razlivajoče petrolej in vihteče baklje. In v duhu že kličeš policijo in vojaštvo na pomoč, pa če misliš še nekoliko dalje, ti stoji pred očmi že cela krvava slika divjega boja, od katerega imaš končno škodo na vsak način, Križ je, da poznaš od revolucije samo zunanjo, od nje« nih sovražnikov neštetokrat popačeno sliko, na Djene boje — a ne na vse! —, ne misliš pa na revolucijo samo j Na družabno izpremembo. Glavna, odločujoča revolucija se še ni izvršila; ampak v preteklosti je bilo že mnogo revolucij, ki niso bile krvave. Morda celo veš kaj o njih, ampak mislil nisi še nikoli, da so bile revolucije. Ali se ti ne zdi, da je bilo krščanstvo samo« posebi velikanska revolucija ? Kaj pa odkritje Amerike, ki je izpremenilo življenje v dveh delih sveta. Tudi iznajdba parne sile in njena poraba je bila revolucija; uničila je mnogo, prijatelj, in če hočeš sam nekoliko misliti, ni treba, da se razklada to. Pa še nazaj! Ogenj, ko se ga je človek naučii delati, je povzročil velikansko revolucijo, katere le ne poznamo dovolj. Vse življenje človeka in njegove družbe se je izpremenilo, ko je postala iskra njegova last. Le poskusi pomisliti, kako bi bilo dandanes, če človeštvo ne bi imelo ognja! Kadar govori socialisti o revoluciji, ne mislijo na ogenj in žveplo, na moritev in klanje, ampak na tisto izpremenbo, ki nastane, ko izgine sedanji družabni red. Nihče ne pravi, da za to gotovo ne bo nobenih hudih bojev. Gospodarski in politični boji so neizogibni; novi socialni red bo njih posledica. Gotovo je pa to, da krvavi boji ne bodo nujno potrebni. Ge bi imeli sedanji mogotci dovolj razuma, jih res ne bi bilo treba. Če pa bo tudi kaj takih bojev, jih bodo zakrivili mogotci, ne pa socialisti, ki bi jim bilo najljubše, če bi se preobrat izvršil povsem mirno, še brez pretepa in kreganja. Toda za način boja ne gre. Ta ni kar v rokah socialistov, Kakor bo, bo, Gre pa za cilj, ki ga hoče doseči socializem. V svojih programih pravi socialna demokracija, da hoče priboriti delavnemu ljudstvu politično moč in sicer v ta namen, da si osvoji delavna sredstva. Kakor se zdi filistejcem grozna revolucija, tako se ji zdi smešen ta cilj. Enkrat jravijo, da je to sploh nemogoče, drugič pa, da >e mora za ruskemu meščanu Vladimiru Anatolu Moločniku, ki je bil obtožen na podlagi § 132., II. kazenskega zakona. (Imen teh ljudi, ki so bili deležni procesa, ne imenujem, ker se to, kar imam reči, ne tiče teh posameznih oseb, katerih moralično propalost odkritosrčno obžalujem in o katerih nočem izrekati sodbe.) Pri peterburškem višjem sodišču obtoženi sta-roruski meščan V. A. Moločnikov se tam dolži, da je meseca avgusta 1907 v svojem stanovanju v Novgorodu v svrho razširjanja skril sledeče brošure L. Tolstoja, v katerih se ščuva na upor proti postavi na tak način, da ga je obtoženec moral razumeti: 1. 32 iztisov brošure «Kako naj se osvobodi delavsko ljudstvo». 2. 28 iztisov brošure «Krščanstvo in vojaška dolžnost». 3. 15 iztisov brošur «Ne ubijaj 1», «Lekcija za vojake», «Pismo naredniku (feldveblu)», «Lekcija za častnike». 4. 10 iztisov brošure «Približevanje konca», «Pismo Švedom», «Kartaga se mora razdejati», «Pismo olhoviškim kmetom». 5. 6 iztisov brošure «Spametujte se!» 6. 6 iztisov brošure «Pismo liberalcem». 7. 10 iztisov brošure «Nikolaj Palhin». Na razpravi je obtoženec dejal, da je dobro vedel, kaj je v knjigah, ki jih je kupil, da bi jih dal takim, ki bi se radi seznanili s Tolstojevimi nauki. Vsleg tega priznanja ga je sodišče obso-dilo na eno leto zapora v trdnjavi in na uničenje knjig. če se čita ta sodba, se ne verjame svojim očem in vse je videti kakor izmišljena hudobna parodija. Toda ne. To je eden tistih važnih dokumentov, ki jih za bogato nagrado spisujejo važni gospodje, ki se imenujejo senatorji, sodniki, državni pravdniki i. t. d. Spisujejo se in branijo na večno sramoto ljudi, ki so jih sestavili iz cele družbe, v kateri so bile mogoče take reči. Zdi se, da so hoteli porabiti priložnost in oblatiti vse, kar je večini ljudi sveto. Predrzno in brezobrazno delajo to in podčrtavajo ne le svojo neodvisnost od pravice, v katere imenu baje obstoje, ne le svojo neodvisnost od kakšnih verskih ali moralnih načel, ampak tudi od zdrave pameti. Neveden kmet se lahko opijani, valja po blatu, zmerja, pretepa, svojemu prijatelju izbije nekoliko zob, pretepa svojo ženo, ukrade konja. V celi Rusiji si pa ne morem misliti kmeta, ki bi trdil, da mora biti kaznovan čkmk zaradi razširjanja knjig, v katerih se pravi, da mora delavsko ljudstvo živeti «po bogu», po naukih evangelija, da ne sme nikogar ubiti, se ne pravdati, ne prisegati, da pomeni «živeti po bogu»: Bolj se bati boga, kakor okrajnega glavarja, gnbernatorja, carja; in če mu okrajni glavar, gubernator, car kaj zapoveduje, bog pa prepoveduje, da nima slušatl okrajnega gla- tem skrivati vendar še kaj druzega, česar pa noče povedati. No, ta cilj ni prav nič smešen, kajti delavna sredstva so najmočnejši faktor družabnega reda. Od delavnih sredstev je odvisno delo, od tega užitki. Posest delavnih sredstev pa odločuje, kdo sme delati, koliko mora, odnosno sme kdo delati in kai sme ali more uživati delavsko ljudstvo. Videli smo, da sedanja posest ni od večnosti, pa tudi ne za večnost. Kapitalistična industrija se je porodila, koji je tehnika dala instrumente in se je potem razvila. Ž njo se je razvil sedanji kapitalistični razred. V srednji in stari vek se ne more obrniti razvoj, torej mora iti naprej. Kaj pa naj druzega pride na mesto kapitalistične lastnice, kakor skupna lastnina P K temu cilju peha dvojna sila, Prva je zavedna volja delavskega ljudstva. Misleči proleta-riat v6, da je suženj, ker lastnik delavnega sredstva lahko ž njim razpolaga, kakor hoče. Ker ni misliti na to, da bi vsak posamezni delavec ubil vse stroje, tovarne i. t. d., ki so potrebne za njegovo delo, si ne more misliti druge rešitve, kakor te, da preidejo delavna sredstva skupno v roke vseh, ki jih rabijo. Kobktivistično lastnino kot cilj bi mu torej moral diktirati že zdravi razum, četudi ne bi bilo prav nobene druge sile, kakor njegova volja in moč. Druga sila je pa v prirodnih zakonih, ki se javljajo v splošnem gospodarstvu tako* kakor v gibanju zvezd ali v rasti rastlin. Dalje. varja, gub&rnatorja carja, temveč boga in da je vsako ubijanje prepovedano ob boga. In vendar je zapisano, zapečateno, od senatorjev podpisano, da mora biti kaznovan človek, ki razširja take misli in na napisu se spominja, da se zgodi kaj takega na Ruskem leta 1908 na zapoved njegovega carskega veličanstva. Nič ne bi moglo mislečim ljudem bolj prepričevalno kakor ta sodba pokazati breznačelnost, krvoločnost, nemoralnost vladajočega državnega reda, pa tudi njene grozovite neumnosti ne. Ljudje, ki hočejo varovati ta državni red, se niti ne trudijo, da bi se zdelo, kakor da bi kaj verjeli in kakor da bi se jim zdela zdrava pamet potrebna za ljudi. Če se je njih predhodnikom še zdelo potrebno pretvarjanje, se jim zde sedaj to že nepotrebno: Oni vedo, da je red, ki ga varujejo in ki je potreben za prijetnost njihovega življenja (oni dobivajo plače), utemeljen na varanju in nasilstvu in da nima kaj opraviti ne z vero, ne z zdravo pametjo. Ob priliki (kakor pri tem procesu) v veseli uri se še lahko smeje vsem nam ne več potrebnim neumnostim: Dobremu, morali in razumu. Nikoli ni nobeno moje preganjeno delo tako jasno in prepričevalno pokazalo vsega krvološtva, vse popačenosti in škodljivosti tega nasilnega državnega reda in vse grozovite moralne propalosti ljudi, ki varujejo ta red — tem bolj, čim višje stoje na stopnicah družabnega reda. Nobeno mojih del ne pokazuje tega tako jasno in prepričevalno, kakor ta sodba. In zato mislim, da ta sodba lahko marsikateremu mislečemu človeku odpre oči in zdelo se mi je potrebno, objaviti jo. Blage duše. Kakor leto za letom brez nehanja, tako se je zbralo tudi letos veliko število dobrih in blagih ljudi, da bi na prijetuem kraju, ob prijetnem času in v prijetni družbi tarnali o zlobi tega sveta, posebno pa še o protičlovečanstvu militarizma. Letos so se zbrali v Londonu. Tam kosijo, večerjajo in tarnajo. R<či je potreba, da med njimi ni bržčas niti enega hudobnega človeka. Mnogo jih je celo, ki so ob drugih dnevih vredni visokega spoštovanja. Da, tudi taki so med njimi, ki vse svoje visoko-leteče besede tudi resnično v srcu mislijo in ki so trdno prepričani, da bodo sklepi teh zborovanj neznansko koristili tako človečanstvu kakor človeštvu. Zato govore in sklepajo neprestano in so sila navdušeni, da govore in sklepajo. Vsa ta stvar pa se imenuje «mirovni kongres». Njegov pomen in važnost njegova leži v tem, da imajo časopisi ob poletnem času nekaj dolgih telegramov na razpolago. Ampak baš ti dolgi telegrami so zapeljali marsikoga, da išče globlji in resnejši smisel za temi prijetnimi banketi. In posebno zapeljivo je, da se ukvarjajo s kongresom blagih duš tudi različni aktivni državniki, ki resno in milostno odgovarjajo na pozdrave in «upoštevajo» resolucije. Kdor te ministrske odzdrave bere, ve takoj, da se je prekanjeni državnik od grla smejal, ko je odzdravljal. In da je cenil sladkobesedne zborovalce še nižje nego zaslužijo. Minister pa je nazadnje le minister. Zborujoči literatje, sentimentalni politiki i. t. d. (tudi žensk je veliko vmes) pozabijo celo na svoje mehkobla-gotno prepričanje, če jih minister postrani pogleda. In tako so letos v Londonu kar nakratko sklenili, da je oboroževanje potrebno — zaradi ljubega miru, namreč angleški premije Asquith je tako rekel; torej bo že res, so si mislile blage duše in so sklenile v božjem imenu, kakor je bilo treba. Ter so večerjali dalje in so bili še nadalje navdušeni za mir, slogo in človečanstvo. Stvar bi bila nadvse smešna in velikega veselja vredna, če bi tako grobo ne odkrivala vse gnilobe in nespameti naše kapitalistiške družbe. Kakor rečeno : resnica je, da so tisti kongresovci zelo blage duše. Globlja in večja resnica pa je, da se v svoji blagosti in nevednosti igrajo s stvarjo, ki ni njih stvar, temveč stvar vstajajočega novega človeštva. Kdor bere protokole teh čudnih kongresov, ne bo našel niti besede, ki razodeva pravo razumevanje vzrokov militarizma. Ni čudno: udeležniki teh kongresov so člani in pristaši obstoječe družbe, so vsi brez izjeme ljudje, ki so s temelji te družbe popolnoma zadovoljni in ki bi čisto gotovo ne banketirali več, če bi vedeli, da se gre za celo stavbo in ne samo za stolp. Ne zdi se nam potrebno, da bi želeli vspeha tem blagim dušam, Najbrž bi njim tudi ne bilo prav, če bi jim ga želeli. Kajti v tistem momentu» ko bo izpolnjena želja teh dobrih in pobožnih Ste-adov, Suttnerjev i. t. d. — v tistem momentu ti Steadi, Suttnerji i. t. d. ne bodo več antimilita-risti! Šele, kadar se zgrudi ta protičlovečanska kapitalistična družba, se zgrudi ž njo tudi protičlo-večanski militarizem ! — Sodrml, soaižljtttiKi! «<«J KaVarut is briVnic«, Kjer j« na razpolago Val« «az! =» „Hdcii Prapor"! Politični odsevi. Avstrijski liberalizem je tako klaverna figura, da nima primere v nobeni zbirki tragikomičnih prikazni. Poročali smo že o kompromisu «vseh meščanskih strank» na Nižjem Avstrijskem, ki je pravzaprav le kompromis nemških nacionaicev s krščanskimi socialci. Sedaj so znani tudi pogoji tega kompromisa in med njimi je najvažnejši «izključitev vsakega kulturnega boja». Beseda «kulturni boj» ni nič druzega kakor nadomestilo za izraz «protiklerikalni boj» ali «boj zoper nadvlado cerkve». Ta boj mečejo torej nižjeavstrijski nemški nacionalci med staro šaro, le zato, da si zagotove nekoliko mandatov. Nemški nacionalci so veliki liberalci pred obličjem gospodovim, prav tako kakor naši slovenski naprednjaki. A včasi se je mislilo, da je protiklerikalni boj glavno jedro meščanskega liberalizma in če je kdaj imel kaj pristašev med ljudstvom, jih je dobil edino zaradi svojega protiklerikalnega značaja. Tega pa sedaj na vseh koncih in krajih slovesno zatajujejo. Kaj torej še ostane od liberalizma? V gospodarskih vprašanjih že davno ni razlike med liberalizmom in klerika-lizmom; kapitalistična sta oba. Zakaj torej liberalri ne snamejo krinke, pa ne priznajo, da se sami boje liberal;zma kakor satan križa? Tudi na Češkem igra liberalizem enako žalostno ulogo, kakor po drugih avstrijskih deželah. Oadotni nemški agrarci so liberalni in kandidirajo v okraju Lanekron nekega Bernkopfa. Ker se boje, da bi prišel socialni demokrat v ožjo volitev, beračijo pri krščanskih socialcib, naj ne kandidirajo. Klerikalni časopisi odgovarajo sub rosa, da bi to že šlo, ampak da ne morejo glasovati za «pročodrimovca» Bernkopfa. Na to so se nemško-nacionalno liberalni časopisi oglasili, da ni nič strahu ter pišejo: «Bernkopf je katoliški kristjan. Njegova žena obiskuje vsako nedeljo cerkev, njega samega se lahko vidi tam skoraj pri vsaki slovesni priliki. Za rešnje telo sezida vsako leto lastnoročno pred svojo hišo oltar, ki stoji itak že več sto let pred to hišo». To je skoraj tako, kakor izpričevalo za slovtnskega liberalca. Ampak kako, da ne kandidirajo taki gospodje kar kot kršfanski socialci? V Pragi sta bili v nedeljo dve veliki manifestaciji zaradi varstva čeških manjšin v nemških krajih na češkem. Eno so priredili češki socialni demokratje, ki so ž njo združili tudi demonstracijo za splošno in enako volilno pravico za deželni žbor in občinsko zastope. Bili so najprej povabljeni od meščanskih strank, da bi demonstrirali ž njimi skupaj, a ko so zahtevali, da naj se demonstrira tudi za splošno volilno pravico, niso hotele meščanske stranke nič slišati o tem. Zaman so socialni demokratje dokazovali, da je splošna in enaka volilna pravica glavni pogoj za varstvo manjšin. Meščanske stranke so hotele imeti prav zaprav le parado, stvarni vspeh jim je bil deveta briga. Zalo so socialisti priredili svojo de» monstracijo, ki se je imenitno obnesla. Nekoliko drugače je bilo z demonstracijo meščanskih strank. Izprevod je bil pač tudi precejšen, ampak na shodu se je pokazala nesloga složnih strank in nestrpnost šovinistov v takih oblikah, da je tekla voda naravnost na mlin nasprotnikov. Napadali so profesorja Masafyka in Drtino, ki sta v državnem zboru glasovala zalo, da se da Nemcem na Češkem posebna umetniška akademija, kar bi bilo tudi za čehe koristno, ker bi tedaj imeli svojo, popolnoma češko akademijo. Med Drtinovim govorom je bil vrišč, da ga je moral zaključiti. Drtina je zapustil shod. Morda je sedaj vendar spoznal, da njegov prostor ne more biti v slogaškem taboru praznih kcičačev. Na Hrvatskem so zaprli uradnika v Pregradi Adama Pribičeviča, brata znanega srbskega poslanca Pribičeviča, češ, da je zapleten v veleiz-dajno zaroto, o kateri je spisal Nastič od nas že omenjeno brošuro «Finale», če bi se dalo Pribi-čeviču dokazati, da je res napravil kakšno neumnost, se iz tega še nikakor ne bi moglo sklepati, da je bila kakšna resna zarota, ampak to bi bil le nov dokaz, da j8 Nastč res sredstvo v rokah policije. Agent provocateur je morda našel mladega človeka, ki ima več fantazije kakor kritičnega razuma, dal se je zapeljati od Nastičevih bombastičnih fraz in sedaj vidi prepozno, da je le poštenjak Nastič potreboval žrtev, s katero lahko pokaže policiji svoje «zmožnosti». Seveda so Wekerlu in Rauchu taka odkritja všeč! Kaj bi pa bilo iz avstro- ogrske monarhije, če ne bi imela teh dveh kapacitet! Najlepše je, da sod^ujc pri teh progonih Košut Ferencz, sin Košuta Lajoša, ki je leta 1848 — «odstavil» habsburško dinastijo. Očetje in sinovi! Bosanska svoboda se imenitnj zrcali v ravnanju vlade s časopisjem. «N. Fr. Pr.» je zadnjič objavila članek, v katerem pravi, da bi bil sedaj primeren čas. dovoliti Bosni ustavo. Program vlade za Bosno in Hercegovino, ki se je zasnoval pred 30 leti, je za one čase lahko veljal kakor sijajna izjema, a časi so se izpremenili in kar je nekdaj bilo mnogo, je sedaj malo. «Neue Freie Presse» je zelo «zmeren» list, v snovi in v obliki zmeren. Članek, ki izide v tem časopisu, gotovo ni radikalen, kajše revolucionaren. S. rajevska «Srpska Riječ» ga je ponatisnila v pre\oiu Zato je bila konfiscirana, urednik je pa v preiskavi. Ce mislijo avstrijski mogotci, da se na ta način dobiva naklonjenost ljudstva, kažejo res nenavadno kratkovidnost. Ali dobi Bosna parlamenat, ali ga ne dobi? Na to vprašanje odgovarjajo zdaj bosenski vlasto-držci skoraj vsak dan, enkrat tako, enkrat pa lako. Zdaj ju povedal civilni adlatus bosenske vlade svojo. Dejal je, da so Turki na deželi popolnoma mirni, ampak v mestih se mladi mohamedanci navdušujejo za parlamentarizem, nekateri pa tudi za to, da bi se udeležb volitev za turški parlament. — Tudi Srbi zahtevajo deželni zbor, katoličani pa da so mirni. (Katoliški klerikalci celo odklanjajo parlament! Op. ur.) Prebivalstvo v Bosni in Hercegovini se zdi baronu Benkotu še «nezrelo» za parlamentarizem. Ampak vlado bo izpopolnila deželno upravo v «liberalnem» zmisluf?!) Pomeje enkrat bodo že dali tudi Bosni parlament. — Vpraša se le, kako dolgo bo ljudstvo čakalo! Ogrski ministrski svet je izdelal program za jesensko zasedanje državnega zbora, ter je, kakor je bilo pričakovati, zopet odložil volilno reformo. Po programu naj se državni zbor snide 23. septembra. Dno 24. septembra naj bi bile volitve v delegacijo, sočasno bi vlada predložila nekaj zakonskih načrtov, ki jih baje sedaj izdeluje, prod vsem proračun za leto 1909. Potem zasedajo delegacije, parlament pa počiva. In štli po delega-cijskem zasedanju pride grof Andrassy s svojo volilno reformo, če je namreč do tedaj ne odloži zopet na nekaj časa. Kakor smo že poročali, hoče vlada spraviti v volilno reformo pluralni zistem. Bavarski nau&ni minister Wehner, eden naj-svestej§;h službenikov klerikalizma, sc močno maje in lahko se zgodi, da obsedi prav kmalu na tleh zraven svojega fotelja. VVehner je v bavarskem deželnem zboru dejal, da si ir.orajo vseučiliščni profesorji in docentje tudi izven svojega učnega delovanja nalagati različne omejitve. Senat monakov-skega vseuč.lišča je odločno protestiral proti tem besedam; v vseučiliščnih krogih je pa velika ne-volja tudi zato, ker hoče Wehner nekemu sorodniku klerikalnega voditelja Orteserja, ki nima nobenih znanstven h zaslug, podeliti profesuro rimskega prava. Še bolj omajano je Wehnerjevo stališče, ker se mu je v zbornici dokazala neresnica. Tajil je namreč, da bi bil svojim podrejenim oblastim naložil strogo nastopanje proti bavarskemu učiteljskemu društvu, ki ga klerikalci sovražijo kakor zlodja; a neki uradnik se je v tem oziru skliceval na strogi ukaz ministrov. Rusko ministrstvo sa zunanje zadeve je naznanilo drugim državam, da Rusija z ozirom na najnovejše dogodke na Turškem odgodi svoje reformne načrte, ki jih je izdala sporazumno z Anglijo ter bo sočutno in pazno zasledovala vsa prizadevanja Turčije za funkcioniranje novega zistema, a vmešavala se ne bo prav nič. Toda svoje reformno delo bo Rusija dala iz rok šele tedaj, ako bo sultanova akcija resnično izboljšala položaj v Ma-cedoniji. Ako pa se to ne zgodi, bo ruska vlada smatrala za svojo dolžnost, obvestiti velesile, da zopet začne s sedaj prekinjeno splošno reformno akcijo. Ce bi se le ruska vlada rajši brigala za reforme v svoji državi, kjer jih je zdaj bolj treba, kakor na Turškem! Turški sultan je vnovič prisegel na ustavo. Mladotuiški odbor se je odpeljal v Carigrad. Novo ministrstvo je sestavil Kiamil paša; v njem so zastopani tudi Mladoturki. V Perziji se kaže velik upliv turške revolucije. Bilo je pač smešno, ko je turški sultan «prijateljsko svetoval» perzijskemu šahu, naj da tudi on svojemu narodu ustavo, kajti ves svet vč, da ne bi bil sultan nikdar priznal ustave, če ne bi bil moral. Ampak to je že res, da bi bilo tudi Šahu koristilo pravočasno priznanje ustave. Namesto tega pa je perujska vlada zadnje dni razglasila, da se kousti-tucija «provizorično» razveljavi* baje zaradi revolucionarnega gibanja. Ljudstvo je pa vendar začelo rebelirati prav zaradi tega, kar je šah preziral ustavo, ker je vladal absolutistično, ker je z vojaščino napadel parlament. Ko je na Turškem izbruhnila revolucija, ni tako naglo zmagala, so pa tudi perzijski revolucionarci napeli strune, katerih šah gii .......................... " - 1 ' - i I* «dfsisrf* fi?s ImU kakor udari strela, se je zgodila nesreča. Balonu je jelo primanjkovati zraka. To ni bilo prehudo, tudi ne nevarno; le nerodno je bilo. Zeppelin se je moral pri Echterdingcnu blizu Štutgarta spustiti na zemljo. Plin je bil takoj pripravljen, trije vagoni so ga imeli pripeljati. Vse je bilo dobro. Naenkrat zatuli vihar. H poma. Strahovit veter iztrga mačka, dvigne ladjico in ko udari ta zopet ob tla, eksplodira motor, balon gori — par trenutkov in — ni ga več! Ogrodje je raznesel veter . . . Brzojavi pripovedujejo, da so ljudje jokali. Štirideset do pedeset tisoč ljudi je bilo navzočih in je videlo nesrečo. In vsi so čutili dogodek kakor svojo nesrečo. Na žalost je katastrofa zahtevala tudi nekoliko žrtev. Ladjica je potegnila nekoliko vojakov s seboj v zrak. Večinoma so lahko poškodovani, eden pa je bil baje tako ranjen, da je drugo jutro umrl. V trenotku nesreče je bil Zeppelin odsoten. Ko so ga poklicali, je bil ves potrt: delo njegovega življenja je bilo uničeno .. . Ženialni izumitelj ne bo dolgo žaloval. Izgorel je balon, iz pepela pa se bo dvignil drugi, kajti tajnost je iztrgana pri-rodi, človek kako se tekmuje s ptiči. Nekoliko mesecev dela in Zeppelin bo imel nov zrakoplov in se bo vnovič dvignil v zrak. Nemška vlada mu je dovolila 500.000 mark, a po vsej Nemčiji se žs nabira denar, da si bo mogel napraviti nov stroj. Z nemškim narodom pa zasleduje ves kulturni svet to gigantično borbo človeškega uma s sovražnimi silami prirode in vse želi zmago, ki ne bo le Zeppelinova, ne le nemška, temveč obče človeška. Stare sanje se uresničijo, davno hrepenenje se izpolni. Dvom je že premagan. Naši potomci bodo v zraku prav tako doma, kakor na zemlji in na vodi. S KAVARNA ¿T&inißU. v?4Lm&HMf% Materi xcti/o po cvfti i** xwne&lßvcpotovali na/s* cbrmjfo nSimvn£*Mnetetxm v JQfubl/ani WbloAvorak» M^JtoJ^arofc Atfß i preje .Tedesco'v Trstu g se priporoča cenjenim sodrugom najtop- 55 leje. Na razpolago so vsi važni in slo- » venski, italijanski in nemški Usti. Vse £3 ^ pijače poceni. Napitniaa je izključena, Delavci! V svoje knjižnice kupujte sledeče knjige in brošure, ki so v vsakem oziru zelo poučne: Dr. Ivan Prijatelj: „Prešernov spomenik". Cena 80 vin. Dr. Ivan Prijatelj: „Drama Prešernovega duševnega življenja". Cena 40 vin. Dr. Fr. Drtina: „Vseučlliška ljudska predavanja*'. Cena 10 vin. H. Kirchsteiger: „Pod spovednlm pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K. P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K. Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin. „ „Socialna demokracija In kme-tlško ljudstvo." Cena 10 vin. A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin. K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin. K. Kautsky: „Proletarijat." Cena 30 vin. , „Kapitalistični razred." Cena 30 vin. A. Kristan: „O konsumnih društvih." Cena 20 vin. L. Wahrmund: „Katoliško svetovno nazl-ranje In svobodna znanost." Cena 70 v. S. Machar: „Magdalena." Cena 2 K. „Program socialne demokracije." Cena 4 vin. „Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin. „Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin, Kdor naroči več Izvodov, :: dobi znaten popust. :: Vsa pisma se naj naslavljajo na M v Ljubljani u na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa). 15 * * * * Prodam okoli 8000 metrov ostankov posteljnega platna (kanafas) zajamčetiollaikvaliteta, samo iibrani ostanki po 8 —16 metrov kos, ta popoljno posteljno5 perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povietju. 8. Stein, tovarna za platno 19 Naoliod na Čeikem. * * * Zaloga MM(< budjtVI^ piVoVarne Leopold Tomažič v Ljubljani priporoča*svoje priljubljeno in izborno pivo v sodčkih in steklenicah. Edino konkurenčno in nekartelirano podjetje na Kranjskem. B Telefon štev. 177. p?l» |v, Umpial * IriM«f