287
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
Iz tega se razvidi, da je trgovina s mešanim blagom v deželnem stolnem mestu nekaj čisto dru-zega kot na deželi in če bo obrtna oblast v tem smislu postopala, se pri morebitnem razširjenji obrta trgovski obrt ne bo raztegnil v smislu omenjenem s početka, na določene, prvotno nezglašene predmete, temveč se bo le zglasila na novo trgovino z mešanim blagom in prejšnji obrt se bo zbrisal.
V interesu pravega štetja obrtov bi pa bilo, če bi se trgovina z mešanim blagom ne raztegovala tako, kakor se to poslednja leta godi v Ljubljani.
10.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko doposlala je zbornici sledeči dopis:
„Vsled opetovanih opominov, došlih deloma od strani zastopstev, deloma od vdeleženih krogov na visoko poljedeljsko ministerst\o, tičočih se prenaredbe oziroma dopolnitve dosedaj veljavne postave z dne 21. junija 1880, drž. zak. št. 120 glede izdelovanja in prodaje vinu podobnih pijač, namerava to visoko ministerstvo ustreči, da naj se omenjeni zakon pregleda in najprve povprašati strokovne in vdeležene kroge za njihova mnenja, v kateri smeri da bi bilo potreba navedeni zakon prenarediti. V to svrho je visoko ministerstvo poslalo z dopisom z dne 12., do-šlim sem 18. februvarija 1897, št. 3522, 18 vprašalnih pol, obsegajočih 18 vprašanj z naročilom, poslati po 2 istisa v blagohotni odgovor.
Zbornica posvetovala se je o tej zadevi z zadrugo gostilničarjev in kavarnarjev in je na vprašanja odgovorila tako-le:
1.) Ostane naj se pri pojmovni določitvi za „umetno vino," katera se nahaja v § 1. postave z dne 21. junija 1880 drž. zak. št. 120, 35. a pri tem bi bilo tudi kolikor mogoče natančno določiti v izvršilnem predpisu, katere izdelke je zaznamovati kot umetno vino.
288
2.) Izdelovanje, prodaja in točenje umetnega vina brez izjeme naj se prepove. Posebno strogo naj bi se pri tem izvelo določilo, vsled katerega bi bilo treba inozemska vina pri uvažanju preiskavati, so li umetni izdelki ali ne.
3.) Popolna prepoved izdelovanja umetnega vina bi imela za vinofejo kakor tudi za reelno vinatržtvo najugodnejših posledic, to bi povspešilo tudi obnovo opuščenih vinogradov, ker bi posestniki dobro vedeli ceniti koristi, katere jim donaša vinoreja in bi vse moči napeli, da bi se obnovil vinograd, katerega jim je uničila trtna uš.
Ta prepoved bi bila tudi v stanu povspešiti pi-vovarstvo in izdelovanje sadnega mošta.
4) Ker smo se pri vprašanju 2 izjavili za prepoved izdelovanja umetnega vina, smo samo ob sebi umevno tudi za to, da se prepovedo pod kaznijo oznanila in ponudbe tvarin, določenih za izdelovanje umetnega vina.
5.) Ker se je zbornica izrekla zoper izdelovanje, prodajo in točenje umetnih vin brez izjeme, toraj ne more pritrditi temu, da bi se z umetnim vinom obrtovalo ali da bi umetno vino bilo podvrženo dacu, ker se isto po njenem mnenji sploh ne sme izdelovati.
6.) Z ozirom na odgovor na vprašanje 2 opade tudi odgovor na vprašanje: „Se li naj odredi, da se umetno vino sme naznanjati, ponujati, prodajati in točiti le pod deklaracijo, označajočo nedvomno to lastnost?"
7.) Ker smo se v obče izjavili za prepoved, velja tudi zato, da ta prepoved velja tudi za pridelovalce naravnega vina in trgovce z naravnim vinom.
8.) Ostane naj se pri pojmu na pol-vina, navedenem v 1. §. gorenje postave in v izvršilnem ukazu naj se natančno pove, kaj da naj se smatra za na pol-vino.
9.) Izdelovanje in prodaja na pol-vina dovoljena je samo pridelovalcem (naravnega) vina in sicer iz snovij, pridelanih doma do konca novembra dotične letine; toda ostro se mora na to paziti, da se na pol vino le pri gospodarstvu pridelovalčevem samen porabi ali le konsumentom naravnost  kot  tako  proda.
Pačenje na pol vina pa bi bilo strogo prepovedati.
10.) Ona, na racijonalnem kletarstvu sloneča postopanja, katera so sicer s pomnožitvijo naravnega vina spojenja s premesmi, imajo vendar v prvi vrsti le namen, naravno vino zboljšati, je dovoliti, natančno določiti je pa to odredbenim potom.
11.) Ona, v prejšnjem vprašanju omenjena postopanja treba je natančneje določiti in posebno množino primesij omejiti in sicer odrebenim potom.
12.  Ker se je zbornica izrekla za prepoved obrt-nijškega izdelovanja in točenja na pol vina, odpade odgovor na vprašanje: „Se li naj prideže dosedanje kavtele, katere dovoljujejo, da se sme izdelovanje na pol vina, če se namerava izdelek prodajati ali točiti, vršiti kakor obrt, podvržen pridobitnemu in dohodninskemu davku in navezan na podelitev koncesije, in da je na pol vino podvrženo užitnini kakor vino ?"
13.  Na pol vino sme se naravnost samo konsumentom prodajati in sicer pod deklaracijo, to lastnost brezdvomno označujočo.
14.) Na vprašaje: „Ali naj se odstrani, pridrži ali razširi in to v kolikej meri drugi odstavek §. 1., obsegajoč olajšave glede petijota in vin piccolo (vi-netto)? odgovorila je zbornica, da glede  petijota ono
velja, kar je navedla zbornica kot odgovor na vprašanje 9. Kar se pa vina „vin piccolo" tiče, zbornica ne odgovori na ta del gorenjega vprašanja, ker se to vino ne izdeluje na Kranjskem, pač pa na Primorskem.
V  slučaju, da bi se „vin piccolo" točil na Kranjskem, izjavila bi se zbornica v tem smislu, da bi se prodajal samo pod tak z omejitvijo onega kar se je navedlo pri vprašanju 9.
16) Posebnih predpisov o racijonelnem pripravljanji vina in o ravnanju ž njim v kletih ni izdati z ozirom na odgovor  prejšnjih vprašanj.
17. Zadošča, da se določene primesi in razni način izdelovanja vina sploh in tudi izdelovanja na pol vina posebej prepovedo.
18.) Ker se na Kranjskem desertna in peneča vina ne izdelujejo, ni mogla zbornica poizvedeti, katera določila bi naj se uporabila pri izdelovanja in prometu.
11.) C. kr. dež sodišče sporočilo je zbornici naslednje :
„Visoko c kr. pravosodno ministerstvo blagovolilo je v sporazumljenju s trgovskim ministerstvom imenovati trgovce v Ljubljani Josip Luckmanna, Fran Ks. Souvana, Ivan Perdana in Alfred Ledeniga trgovskim prisednikom deželnega sodišča v Ljubljani, za postavno poslovno dobo jednega leta, in sicer oba prvoimenovana vsled zopetne izvolitve. O tem obvešča se slavna trgovska in obrtniška zbornica vsled ukaza visokega c. kr. pravosodnega ministerstva z dne 5 maja 1697, št. 8666
12.) C. kr. priv. južno-želežniška družba dopo-slala je zbornici sledeče, na občinski urad v Planini naslovljeno naznanilo:
Vsled vloge z dne 15. januvarija usojamo se sporočiti, da se bodo za osobne vlake izdajali od 1. maja t. 1. nadalje sledeči 8 dnij veljavni vozni listki za vožnjo tje in nazaj.
V  prometu med:
Planino                   I.             II.             III. razred
in                v kronah s kolkom vred
Ljubljano              6 90            5.30            3.50
Logatcem              1.20            0 90            0 60
Trstom              1660          12.40            830
13.) C. kr. deželna vlada predložila je zbornici v poročilo sledeča določila glede voznine za prevoznike v ljubljanskem mestu, donoslane ji od mestnega magistrata v poročilo:
§. L »Maksimalna vozna tarifa.
Plača se za vožnjo:
I. po mestu in predmestjih:
za prvo četrt ure: z jednim konjem 30 kr.
z dvema konjema 40 kr. za vsako nadaljno četrt ure: z jednim konjem 25 kr.
z dvema konjema 30 kr.
II. s  kolodvorov  od vlakov v mesto
in predmestja:
a)  po dnevi: z jednim konjem 40 kr.
z dvema konjema 60 kr.
b)  po noči:    z jednim konjem 50 kr.
z dvema konjema 80 kr. Za prtljago,  katere voženec noče  ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr.
289
§. 2. Ta vozna  odredbina velja jednako za vse dni tudi za nedelje ali  praznike,  za vsako vreme  in  ne glede na to, se li vozi več ali manj oseb.
§• 3.
Vsako začeto vožnjo plačati je za celo četrt ure. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto s tistim časom, za katerega je voznik naročen in tudi pride na domenjeni kraj. Ako pride pozneje, nego je naročen, računati je voznino od časa prihoda.
§. 4. Če je pri kaki vožnji plačati mitnino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožencev.
§• 5.
K dnevu se štejejo v mesecih: maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od šestih zjutraj do devetih zvečer, v drugih mesecih pa od sedmih zjutraj do šestih zvečer.
Ker ta maksimalna tarifa odgovarja tukajšnjim razmeram in se drži onih načel, ki so se obnesli tudi po drugih mestih, priporoča zbornica določitev pred-ležeče maksimalne tarife.
14.) Na c. kr. deželno vlado je zbornica poročala o prošnji tvrdke: „K. K. priv. Kaltenbrunner Farb-holzfabrik Fidelis Terpinz Nachf.," da bi tudi pri razširjenji podjetja za izdelovanje strojiva smela imeti v izveski in pečatu cesarskega orla in bi se firma primerno razširjenemu obrtnemu obsegu smela glasiti: „K. K. priv. Kaltenbrunner Farb- und Gerbstoffenfa-brik Fidelis Terpinz Nachfolger." Zbornica je priporočala prošnjo, kateri je c. kr. deželna vlada vsled naznanila na zbornico tudi ustregla.
15.) Zbornica je priporočala pri c. kr. de želni vladi prošnjo občine Dvor za preložitev letošnjega semnja z dne 28. na 26. junija, občine Mozelj za preložitev letnega semnja z dne 26. na 24. aprila t. 1. in prošnjo občine Dole za preložitev semnja z dne 27. na 23. junija t. 1.
16) Izpregledne prošnje peka A B iz N. zbornica ni mogla priporočati pri c kr. deželni vladi, ker se je prositelj izkazal z le 16 mesečno pomočniško dobo pri tem obrtu.
17.) Tudi ni mogla zbornica priporočati prošnje A. M. iz St. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v namen samostojnega izvrševanja mesarskega obrta, ker se prositelj ni izkazal z zadostnimi spričevali.
18.) Zbornica se je v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izrekla za dovolitev spregleda Primožu Bernotu iz Ljubljane v namen nastopa samostojnega izvrševanja sodarskega obrta, ker je prositelj dokazal, da že 20 let dela prstem obrtu.
19.) Prošnje J. Š. iz K. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v namen samostojnega izvrševanja žrebljarskega obrta, zbornica ni priporočala, ker prositeljica ni dokazala, da je zahtevano število let pri tem obrtu delala.
20.) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo A. R. iz B. za spregled doprinesbe učnega spričevala za nastop omejenega izvrševanja slaščičarskega obrta, ker se je preverila, da je prositeljica zmožna, ta obrt samostojno vršiti.
21.) Tudi se je zbornica izrekla za to, da naj se Matevžu Kavčič u iz Spod. Kanomlje spregleda dopri nesba sposobnostnega dokazila v namen samostojnega nastopa mesarskega obrta, ker je prositelj dokazal,
da ima zadostno praktiško sposobnost za izvrševanje tega obrta.
22.) Prošnje J. Š. iz St za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v samostojni nastop mesarskega obrta, zbornica ni mogla priporočati pri c. kr. deželni vladi, ker prositelj ni doprinesel sposobnostnega dokazila.
23.) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo Fr. B. iz L za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v samostojni nastop tapetniškega obrta, ker se je prositelj izkazal z zadostno praktiško sposobnostjo^ za izvrševanje tega obrta.
24.) Prošnja Iv. Žirovnika iz Brezja za spregled doprinesbe učnega spričevala v namen samostojnega nastopa kovaškega obrta se je pri c. kr. deželni vladi priporočala v smislu ministerskega ukaza z dne 16. septembra 1883, št. 26701.
25.) Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu so se riporočale: prošnja strojarja Franca Knaflič a iz martna pri Litiji za dobivanje denaturovane morske soli, prošnjo izdelovalca kisa Ign. Dolinarja iz Udmata za zvišanje letnega dobivanja žganja na 90 hI čistega alkohola, prošnjo firme Goeppinger & Co. v Belipeči za zvišanje dobivanja železne žice, železa za žeblje in žlic v carinskem povpračilnem prometu in prošnjo firme J. J. Naglas v Ljubljani za davka prosto dobivanje bencina za gonitev motorja.
26.) Na c. kr. okr. glavarstvo v Radoljici se je zbornica izrekla o višini pridobitnine, ki se ima pro-pisati delniški družbi za izdelovanje portland cementa v Dovjem.
27.) V smislu zakona z dne 16. januarja 1895, drž. zak. št. 26, glede razprodaj, je zbornica poročala na mestni magistrat v Ljubljani o prošnjah A. T. in F. U. iz Ljubljane, na c. kr. okr. jglavarstvo v Logatcu o prošnji J. R. iz Loža in na c. kr. okr. glavarstvo v Kranju o prošnji K. U.
28. V smislu § 6. zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193 in deželno vladnega razglasa z dne 28. decembra 1894, št. 16569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895 poročala je zbornica o podelitvi zidarskih, tesarskih in kamnoseških dopustil.
a)  Na c. kr. okr. glavarstvo v Kočevji, da naj se podeli tesarsko dopustilo Iv. Schleimer ju iz Klinje-vasi za sodna okraja kočevski in ribniški, Tomažu Jakšič u iz Jakšič za občino Kostel, Rudolfu Kern u iz Šalkevasi za občine Šele, Staracerkev, Lienfeld, Mozelj, Starilog, Dolenjavas, Borovec in Koprivnik, potem zidarsko dopustilo Francu Levsteku iz Lien-feld-a za občine Staracerkev, Črni Potok, Novi Lazi, Šele, Kočevje, Kostel, Gotenice, Osilnica, Spodnjilog, Briga, Draga, Koprivnik, Koče, Malagora, Knežjalipa, Polom, Nemška Loka in Starilog in Antonu Oblak-u iz Ponikev za sodni okraj velikolaški. Prošnje J. H. za podelitev zidarskega dopustila zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni zadostil postavnim zahtevam.
b)  Na c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani, da naj se podeli tesarsko dopustilo Juriju Galiču iz Podutika za sodni okraj ljubljanske okolice, potem Janezu Žvo-kelju iz Podolnic za ves politiški okraj ljubljanske okolice oziroma le za sodni okraj vrhniški in za krajevne občine Brezovica, Dobrova, Jezica, Log, Šmartno pod Šmarnogoro, Št. Vid, Vič in Medvode in Fr. Ber-gantu iz Dobrove za sodniv okraj ljubljanske okolice; zidarsko dopustilo Janezu Žakelju iz Horjula za sodni okraj vrhniški in za občine Brezovica, Dobrova in Log sodnega okraja ljubljanske okolice;  kamnoseško
dopustilo Mat. Prosen-u in Jan. Kucler-ja iz Lesnega brda za sodni okraj vrhniški. Zbornica je priporočala, da naj se razširi zidarsko dopustilo Peter Jenko-tu iz Spodnje Šiške na sodni okraj ljubljanske okolice, Gregorju Stanovniku iz Ljubgojne na občine Brezovica, Dobrova in Log in Antonu Kovina iz Bevk na občine Vič, Polhovgradec, M. D. v Polji in Št. Vid.
c) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini je poročala zbornica, da naj se podeli zidarsko dopustilo Francu Rasporu iz Vrhpolja, Francu Brecelj-u iz Zapuž, Jož. Mikuž u iz Hruševja in Antonu Brecelj u iz Zapuž za politiški okraj postojinski, potem kamnoseško dopustilo Antonu Stegel-u iz Kal-a za sodne okraje postojinski, bistriški in senožeški.              (Dalje sledi.)
290