iu.i.'1'i lil v kobililiiuckLik slovensko Izdajatelj in odgovorni arednik: Ivan Bajt v Gorici LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinec. * XIII. V zadnjem delu zagovornikovega govora spreletela Pat-ika Blaklorda vidna sprememba. Razumel je sumnjo zagovornikovo o poštenosti svojega očeta, ■iT°r i, ta zauPal nekaj duhov- niku, kar je bilo v zvezi z izgubljeno svoto. Ta misel mu je bliskoma pregnala vsak dvom o krivdi obtoženčevi. Oče njegov da bi bil zahteval od njega ono svoto, da bi s posredovanjem duhovnika zadostil krivici? Ze je vstal, da bi branil čast očetovo j prišel pa ni do tega, ker se je isti hip dvignil predsednik da izreče svoje mnenje o zagovorr:kovem govoru. Govor zagovornika je napravil na porotnike silen vtis in bili bi morda naklonjeni obtožencu, ko bi bili imeli takoj soditi in odgovoriti na vprašanje: Kriv ali nedolžen? Odgovor predsednikov pa se je glasil tako-le: „Gospod zagovornik se je poslužil nevarnega sredstva za obrambo obto-ženčevo, upoštevejoč spovedno tajnost. Zagovornik je vzbudil sumnjo o poštenosti pokojnikovi, a da bi opravičil to sumnjo, ni navedel najmanjšega dokaza. Da očistim spomin pokojnega bankirja Blakforda take sumnje, poživljam obtoženca, naj izpove, kaj je naročil pokojnikovima sinovoma, ko je zapustil umirajočega !M Oči vseh pričujočih so se obrnile z največjo napetostjo in radovednostjo na duhovnika. Ta se dvigne in reče a jasnim glasom brez strahu: „Ko je gospod Blakford vse opravil, velel mi je, naj naročim sinovima, da ustanovita sirotišče za izseljence Irske. To sem jima povedal in obljubil podpirati ju po svoji moči pri tem velikodušnem delu\ Predsednik vpraša dalje: „Ali ste prejeli svoto 20.000 dolarjev v namen, da ustanovite sirotišče?* »Ustanovitev naj bi izvršila po volji in v imenu pokojnika njegova sinova11. nAli sto prejeli denar za ta namen, tsli ste ga morda vzeli sami iz pušice?** „Ne“, odvrne duhovnik. „Morda vam je umirajoči podaril ta denar?11 Duhovnik molči. nMorda ste dobili denar kot pla1-čilo za trud, katerega bi imeli pri usta*-novitvi sirotišča ?“ „Nobenega darila nisem sprejel in tudi ponujamo mi ni bilo nič1“ „Iz kakega vzroka ste potem izmaknili svoto ?“, vpraša zlovoljno pred* sednik sodišča. „Gospod predsednik1*, odvrne du-hovnik, „sarno to smem reči, da nisem tat; ako mi gospodje porotniki ne verujejo, pod vržem se voljno njih razsodbi*4. ..Zagovornikov govor ravno je razjasnil marsikaj. Vi ste prejeli 20.000 dolarjev za ustanovitev sirotišča, toda na- dejajo se, da sinova ne zaznata o svoti, ki je bila v mizici, ste jo zamolčali, in ker ste se bali obdržati denar pri sebi, odnesli ste ga na varen kraj! Iz kakega drugega vzroka naj bi bili odpotovali tako nemudoma? Izpovejte vse,še enkrat vam svetujem, sicer vas zadene ostra postava 1“ Obtoženec je sedel in molčal. . . Porotniki so se šli posvetovat. Ko so se vrnili, reče njihov vodja z vzvišenim glasom: „K ri v je tatvine1“ Predsednik je nato izrekel z mrzko ostrostjo kazen: „Deset let ječe in za prihodnjih pet let odstranjenje od vsakega civilnega opravka". Ni še bila izgovorjena zadnja beseda, ko je pretrgal ozračje bolesten vzdih obtoženčev — potem votel udarec: obtoženec je izgubil zavest, in takega so prenesli v zapor. (Dalje pride.) Tiska »Marodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) ”v Gorici. Nase zadružništvo. Naše posojilnštvo na Goriškem se je že dovolj ojačilo in osredotočilo, tako, da sme novo osnovana »Goriška zveza*1 stopiti že korak dalje v zadružni organizaciji in oživotvoriti idejo skupne dobave kmetijskih potrebščin, odnosno skupna prodaja kmetejskih pridelkov. To nalogo hoče z ozirom na naše razmere dobro proučiti in proučiti na podlagi pridobljenih nazorov in izkušenj posamezno zadruge-društvenice, kako naj postopajo pri tem za nas novem pojavu na za-družno-gospodarskem polju. Proučevanje ne bode težko, če gledamo razmere drugod in si prisvojimo navodila, katera daja izkušnja v drugih avstrijskih deželah. Višje avstrijske zadružne organizacije vedno tožijo, da se pri nas na jugu premalo deluje v tej stroki. To je res, ali pri nas je zadružništvo še le v povojih in naš kmet se ni še tako privadil zadružniškim napravam, da: bi se znal okoristiti s pomočjo zadružnih naprav. Strokovnjaki: rta zadriižnrškem polju trdijo, da ni treba ustanavljati posebnih zadrug za skupno nabavo in prodajo, ker se da izpeljati ta stroka tudi potom rai-ffeizenskega posojilništva, ne da bi poslednje vsled tega kaj trpelo. Tudi mi smo tega mnenja, zato hočemo odnošaje tako urediti, da se izcimi iz našega današnjega posojilništva redna naprava (inštitucija) v svrbo skupne nabave in prodaje. Raiffeizenske posojilnice nimajo urejevati samo kreditnih razmer začlanjenih kmetovalcev, marveč na sploh njihove gospodarske odnošaje. Kako naj upeljejo naše raiffeizenke še to stroko, o tem prijavimo v kratkem obširen poduk. Pred dnevi smo odposlali našim posojilnicam vabilo za skupno nabavo vitrijola in žvepla. Za to nabavo dajamo danes kratko navodilo. Mnogo nam je ležeče na tem, da bi se letošnji skromni pričetek v teh vrstah blaga posrečil v korist našega v zadrugah začlanjenega knelovalstva s ^osebnim ozirom na neznosne razmere, ki so zavladale v zadnjem čariu v goriški „Kmetijski družbi '* glede slovenskih članov te družbe. Naše posojilnice imajo večinoma v svojih pravilih določbo, da smejo pri-skrbovati svojim članom vsakojake gospodarske potrebščine. To blagO\no poslovanje smejo posojilnice izvrševati ne le s fizičnimi svojimi člani (posameznimi osebami) neposredno, marveč posredno tudi z raznimi nakupnimi ali prodajnimi zadrugami in drugovrstnimi poljedelskimi društvi in njihovimi člani z ozirom na to, da sinejo take juridične osebo (društva) postuU člani zadruge. članom posamezne zadruge, ki se hočejo udeležiti skupnega naročevarja blaga, pa ne morejo takoj plačati, sme se dovoliti kredit v tekočem računu. Posojilnice nabirajo naročila %od svojih članov, ki se na posebni naročilnici zavežejo nasproti društvu, da blago ob svojem času brezpogojno prevzamejo. Izpolnjena naročilnica se v seji po-sojilničnega odbora potrdi, ter mora načelstvo posojilnice natančno presoditi, da član-naročevalec ob svojem času blago tudi gotovo plača ali ne, in ali se mu-sme dovoliti z ozirom na njegove gospodarske razmere slučajno posojilo na kratek čas, če bi ne mogel blaga ob vspre-jemu takoj plačati. Edino le člani posojilnice smejo naročiti blago in še to le za svojo lastno rabo. Ce član blaga ob prevzetju ne izplača, se smatra njegov dolg kot posojilo iri zabeleži se v posojilni knjigi v njegovo breme. Na podlagi zgoraj omenjenega pre-sojevanja naroči potem posojilnica s posebnim naročilnim listom pri zvezi skupno množino blaga. Naloga zveze je, da pridobi blago najboljše kakovosti po najnižji ceni, ki se da doseči. Pripomnimo pa, da ima „ Goriška zveza1* z ozirom na svoje odnošaje do višjih zadružniških organizacij najboljše vire in zveze za dobavo blaga. Ko zveza dobi blago, opozori posojilnico na to in jej izroči naročeno množino blaga, katero blago razdeli potem posojilnica članom-naročeval-cem po njih naročilu. Posojilnica da članom blago po ceni, katero si mora izračunati in določiti v odborovi seji. Prodajna cena' sestoji iz cene, katero plača posojilnica zvezi, prištevši vožne in druge eventualne stroške, ob jednem z malim upravnim prispevkom, katerega si posojilnica zaračuni za svoj trud in izgubo časa. Člani-naročevalci so obvezani za plačilo nasproti posojilnici, zadnja pa nasproti „Goriški zvezi “. Toliko za danes v splošno obvestilo. Natančnojša navodila, posebno z ozirom na knjigovodstvo, dopošljemo še svojim društvenicam. Vemo, da napravimo svojim zadrugam novo sitnost, a uvažujejo naj, da iščemo vsepovsod le. koristi našega kmetovalca, kateremu hočemo s tem posredovanjem priskrbeti blago po nizki ceni in nepopačeno. Današnja trgovina je tako osnovana, da trpi kmet mnogo vsled nje. Kjer moro, tam ga navija do skrajnosti. S samopomočjo se moramo otresti nepotrebnih dobičkarjev in pomagati si povsod, kjer moremo, in tako vedno bolj . utemeljiti npš gospodarski položaj. fr U Sliod v Borjani. - »Mi gremo naprej!« Bilo. je v Borjani. To je trdna ka-toliško-narodna trdnjava, ob katere zidovju so »liberalci “ že večkrat položili svoje orožje in klaverni zapustili bojišče. „Slov. kat r olitično in gospodarsko društvo za kobariški okraj** je 13. t. m. napravilo tamkaj shod. Prižel je med svoje volilce deželni poslanec gosp. Ivan La-p a n j a. Mnogoštevilnim zborovalcem je g. poslanec pojasnil stališče deželnih poslancev v deželnem zboru. Stališče sloven-skih deželnih poslancev je silno težavno in to zbog večine, katero imajo v zbornici Italijani, a tudi zbog razkola, po katerem so slovenski poslanci razcepljeni v dve stranki. V teh vzrokih tiče velike zavore, da ni delovanje slovenskih poslancev tako uspešno, kakor bi lahko bilo. Je pa tudi ves sistem, ki vlada v naši deželi, težka coklja, ki zadržuje naš napredek na političnem in gospodarskem polju. V deželnem zboru in odboru, v kmetijski družbi prevladujejo nasprotni nam sodeležani, in to premoč, ki označuje vladajoči sistem naše dežele, čutimo bridko vsi. G. poslanec je za tem obravnaval domače gospodarske zadeve. Posebno toplo je priporočal Borjancem, da se združijo glede mlekarske zadruge, ker le združeni bodo mogli uspevali. Kaj premore edinost v gospodarskih zadevah, to vidimo jasno na Cerkljanih, ki v tem oziru prvačijo med nami. Take edinosti je treba v tem tudi v Borjani. Borjanci so slavnoznani iz volilnih bojev, iz katerih so še vedno izšli kot zmagovalci. Njih edinost je bila njih zmaga, in na to sp lahko oni ponosni vsikdar. Da bodo uspešno napredovali in si tudi v prihodnje izvolevali nove zmage, naj bodo tudi v prihodnje v vsem edijni. Nato je domačin *Strež“ pred-lagal, da bi 86 kaj storilo za uravnavo Nadiže in njenih pritokov. Domačin „Lukč“ je označil nujno potrebo novega šolskega poslopja v Borjani; sedanji šolski prostor je premajhen, neprimeren in za šolo nedostojen. Merodajni čipitelji naj v Borjani čim prej oskrbč noro dolsko poslopje. Domačin „Briškon“ je tožil o previsokih zemljiških davkih in prosil opomoči,, da bi se isti primerno znižali. Splošna želja se je izrekla, da bi se iz Mije v gor. in dbl. Borjano napeljali dve Žici, po katerih bi Borjanci čez Nadižo spravljali svoje pridelke. Prosili bi za to primerne podpore. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, kakor tudi resolucija: naj se uvede splošna enaka volilna pravica za državni in deželni zbor. Rusko-japonska vojska. Japonsko vojno brodovje je te dni zopet poskusilo svojo srečo pri Port-Arturu. Admiral Aleksejev je namreč sporočil carju, da so se dne 10. t. m. ob 1. uri po noči približale japonske torpedo vke Port-Arturju. Ob 2. uti 40 m se je začelo streljanje. Ruske torpedovke so šle na morje in pri svetilniku Ljastangu začele boj proti sovražniku. Po kratkem XII. ICktnik. V Gorici, dne 17. mnrirn 1104-. ■—^ ,•— . ■■ „ ..... ... „ .. . . 11. itovllka. \ ■ * Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Riikopisi sc *e vračajo. Ncfrankovaift) pisma sc ne jetnajo. Cena listu znaSa za celo Iclo 4 krone, za pol leta 2 kroni. 7a n anj premožne za celo leto 3 krone, za pol let? K l‘S0 Za Nemčijo je ccna listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini St. 9. Naročnino In naznanila sprejema upravniStvo v Oorlci, SemenISka ulica 5.16 Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallSču nasproti mestnemu vrtu in na Korerijskem bregu (Rlva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice sc računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 v|(i., trikrat 10 vin. Vfeč-krat po pogodbi. 1—I boja so ae Jsponcfumaknili južni umeri. Preko Mnkdvna pa poroča admiral Ma-khi r sledeče: šest nalih torpedovk, med temi i pod kapitanom Mutaievičem, ki so se podale v noči 10. t. m. na odprto morje, Brečale so sovražno flotilo tor-pedovk, katere so spremljale križarke. Prišlo je do boja, v katerem je torpedovka »Vlastni“ vrgla Whitehead-torpedo na sovražno torpedofko, ki se je valed tega potopila. Na povratku je bila poškodovana torpedovka „Steregubši“ pod povelj-nistvom poročnika Sergejeva, in se je začela pogrezati. Ob 8. uri fjntraj se je povrnilo ostalih & torpedovk. Ker je bil položaj »Steregubša" kritičen, sem razvil svojo zastavo na „ No vika", ter se podal s tem in »Bajanom" na pomoč. Pet sovražnih križarjev je zajelo nalo torpedovko. V isti čas je priplulo tadi sovražno brodovje. Nemogoče je bilo rediti »Steregubša". Torpedovka se je pogrezala. Del moStva je bil vjet, dragi del utonil. Na ladijah, ki so se udeležile nočnega napada, je bil 1 častnik težko in 3 lahko ranjeni in sicer kapitan Matuševič, častnik Aleksandrov in inžener Blinov. Častnik Zajev je bil na glavi težko ranjen in je zgubil desno oko, dva moža sta bila ubita, 18 je bilo ranjenih. Ob 9. uri je začela iz 15 ladij obstoječa sovražna eskadra iz velike daljave streljati na Port-Artur iz topov velikega kalibra. Obstreljevanje je trajalo do 1. ure popoludne. Po mojem mnenju je izstreljal sovražnik 164 krogelj iz topov 30y3 kalibra. Škoda prizadeta našim ladijam, je neznatna in so vse popolnoma pripravljene za boj. Na naši strani je bil nbit 1 vojak, 1 častnik in 4 vojaki so pa lahko ranjeni .PonovnO streljanje naših baterij je primoralo sovražnika, da se je umaknil. Začetkom bombardiranja so odgovarjale baterije vse trdnjave. Moštvo na vseh ladijah je dokazalo hladnokrvnost. V delavnicah se ni delo prikinilo. Bombardiranje se Bmatra brezvspešnim. Poroča se, da je bil sovražni križar »Takasano1* močno poškodovan; škode se pa radi daljave 10 kilometrov ni moglo natanko določiti. Več nalih krogelj ie bilo izstreljenih 12 kilometrov daleč. * * * Poročilo admirala Togo, kateri sporoča japonski vladi o bombardiranja Port-Artura dne 10. t m., se v glavnih potezah krije s poročilond, katero je odposlal ruski admiral Makarov ruski vladi. Vsa druga poročila pa prihajajo iz angleških virov. Tem poročilom vidi se na prvi mah, da so izmišljena. Po teh poročilih bili bi Rusi že zapustili Port-Artur, če ne to, pa vsaj polovica ruske posadke biia bi ubita, poslopja pa zažgana. Dosedanja skušnja nas je podučila, da so bila do sedaj ruska uradna poročila vedno točna in da so vsi angleški in židovsko-italijanski listi svoja grozna poročila o ruskih porazih tekom dni toliko skrčevali, da bo nazadnje morali priznati, da jo bilo vse, kar so pisali o japonskih vspehih, pretirano in izmišljeno, in da je bilo le to res, kar so ruska uradna poročila koj v začetka trdila. Zato se nam pa ne zdi vredno prijavljati raznih poročil, katera se že na prvi hip lahko smatra za izmišljena. ♦ ♦ ♦ Raška vlada je s posredovanjem francoskega rezidenta v Seulu izročila japonski vladi 200.000 jenov, da s tem dokaže svojo hvaležnost za negovanje ruskih mornarjev, ki so bili ranjeni pri Čemulpu. Politični pregled. V državnem zboru nadaljujejo Čehi najostrejšo tehniško obstrukcijo. Nemci si lomijo na vso moč glavo, kako bi obstrukcijo premagali. Izmišljuje si razna sredstva proti nji. Sedanji predsednik se jim zdi premalo strog. Hoteli bi, da bi Čehom kar ne pustil govoriti. Pozabili so popolnoma na to, kar so oni počenjat: takrat, ko so sami obstrnirali, ko so oni obBtrairali s svojim divjaštvom, katero so počenjali v zbornici. Nemec ostane vedno Nemec, brezobzireiv in nesramen do skrajnosti. Njeuiu naj bi bilo vse dovoljeno, drugim pa nič. Ali zastonj. Obstrukcije ne spravijo z dnevnega reda, dokler ne bode zapustila vlada svoiega sedanjega vse nenemške narodnosti v Avstriji skrajno žalečega vedenja. — V soboto so bili r poslanski zbornici zopet viharni prizori. Zadnje dni je imela zbornica poslancev tadi svoje seje. Ni se pa r teh sejah prigodilo nič posebnega. Seje so se izpolnile kakor prešuje, namreč s či-tanjem došlih vlog, s peticijami, z imenskimi glasovanji, torej z mlatenjem prazne slame. \'L francoskega parlamenta. — V franc, parlamenta je bil vsprejet s 318 proti 231 glasovom prvi paragraf zakona, ki pravi, da je kongregacijonistom prepovedan vsaki pouk v Franciji. Dopisi. Lokve, 10. marca 1904. — (Gospoda strankarju na T. v tiho premišljevanje:) 1. zakaj? — Saj ni vreden odgovora I Nu, za to, kar je pisal, je vreden vse kaj drugega; toda par besed moram vendar povedati g. strankarju na uho, da jih bo dobro slišal I On pravi, da od 29. febr. dalje se ne bo več ogla-9al, ter zaključi bahato svoj dopis : »Pustite pse, nnj lajajo (( _ drage vrstice ni zapisal, zato jo zapišem jaz: „To kaže le, da jahamo 1“ — a ne strankar, ampak mi; on le sedi vrh svoje trdnjave in zre nizdoli pojoč „ nedolžne pesmice11, kakor je tista : Ach du, mein sllsses Leben, du bist, ach, preisgegeben der Ncmesis-Blamage ... \Vo bist du hin — Courage ? 2. s čem? — Naj tiho premišljuje, kam ga lahko dovede »klerikalno divjaštvo", o katerem je mogočno bobnal po »Soči" — podpisati se pa le ni upal 1 Naj premišljuje, da je oni dopis največ škodoval njegovemu pristašu I In naj pomisli, da ne plešejo še vsi na njegovo »harmoniko" 1 Gospod strankar je namreč prepričan, da je dopisnik vseh dopisov, ki kažejo njega v pravi luči, neki fajmošter. Meni je sicer žal. če nima gospod strankar med svojci (Bog ve, da ni cela „strankaw — le sam I) nikakega pomočnika, da bi mu kaj nsklobasal“ (no zamerite, je beseda g. strankarja 1) za »Sočo* in »Primorec",( toda ne morem pomagati! Ia če ne more verjeti, da so na Lokvah dopisniki, ki v naših listih »Motu proprio" g. strankarja kažejo, kakoršen je, ter ds so zlasti izvrstne »odgovOr#11 v „Goriei" št., 12, 14 itd. — drugi pisali in ne jaz, tudi ne morem pomagati; rečem le, da se je gospod strankar fino ujel (uboga miška I) in bo za to od dotične strani prejel še primeren kolofonij... Nadalje misli revež, da je članek v »Gorici" št. 12 že s svojim „klobasa-njem“ (zopet prosim, ne zamerite — je njegov Izraz!) v „Primorcu“ št. 9 ovrgel in temeljito blamiral. Njegove „poprave“ in .dokazi* so taki, da se čudim, ali sploh more biti človek tako temeljito neumen ! Pomislite le, on „k r a d m o 2 č z lažmi"; njemu »govorč kilometri"; za „dokaze‘ ima prašaje in klicaje; pričati in s „prisego trditi" je njemu eno in isto; če kdo „cehe" ni plačal, je znamenje, daje bil v Trstu; .vprašanje (zanj) ni n i k a k a laž"; če se pijanci nekoliko skregajo, je to „klerikalno divjaštvo11; če zmaga on pri volitvah s srečkanjem, je to za nas — »strašanski poraz" ... Ja, ja, gospod atrankar, v Vaši glavi je Btrašansk poraz — tega ni treba s srečkanjem dokazovati! 3. konec? — On praša: Kdo jo narod razdvojil? Jaz pa prašam: Kdo so imenuje „stranka“ — on ali jaz? Kdaj je začela na Tr. la »stranka" — ali jo je on prinesel ali jaz ? Naj po- • misli torej, v kako »vintlo" je telebnil s svojim „zadnjimu dopisom ! A P. P. S. Pohvaliti pa moram gospoda strankarja za priznanje, da vsega hudega na Slovenskem niso krivi naši klerikalci, ampak — r i m s k i 1 Pozor, naii poslanci, da to interpelujete v državnem zboru! Iz kanalske dekanije. — V 7. letošnji št. „Prim. L.u presojal je nok gospod prav hudo duhovščino kanalsko dekaniji — radi dražbe sv. Mohorja, — trdil je namreč, da vlada „n e k a zaspanost" med gg. poverjeniki. Omenim le dveh, treh reči. 1. Po šematizmu iz 1. 1902 ni štela župnija Kanal 3203 dud, marveč le 2203; pripisal je g. kritik tej duhovniji cel tisočak. Ako to vpoštevamo, pride Kanal na prvo mesto. 2. Kuracijo Marija colje je g. kritik pa kar izpustil, — tiskana je sicer še Ir na 129 strani, a vesten kritik moral bi na vse paziti. Število Mohorjanov se s tem povekša na 693. Teh dveh velikih pomot bi se bil g. kritik prav lahko ognil. 3. Kočinj ima v istem šematizmu reB vpisanih 1821 duš, — pa ni jih toliko. Kakč je prišel Kočinj do tolikega števila duš — ne vem - pomota je gotovo. Katastralna občina Ročinj šteje 132 družin, katastralna občina Doblar šteje 28 družin. Iz županstva Ajba spada pod kuracijo Ročinj 64 družin, skupaj 224 družin, torej 80 družin manje, kakor pripisuje g. kritik. Ako računamo na družino 6 ljudi, imel bi Ročinj le 1344 duš. Prepričan sem, da izkazujejo naši šematizmi sploh večje število duš, nego jih je v resnici. Vzrokov je mnogo, — a ni moj namen jih navajati. L. 1884 kazal je šematizem za Ročinj 1471 duš, leto pozneje pa kar 1703. Od kod pride to? To je gotovo, da ku-racija Ročinj nima mnogo nad 1400 duš. Pred leti založil je nek gosp. na Kanalskem okoli 60 gl. za družbo sv. Mohorja, udje so plačali o prijetju knjig, toda ne vsi. Uti gosp. založil je tudi Iet03 nad 35 gl., ako je hotel imeti kaj udov. Komur je znano, kako se nabira za družbo sv. Mohorja, ne bo tako strogo sodil. Spominjam se, da je tudi pred leti nekdo ostro prijel nekatere duhovnije radi malega števila udov. Dotičnemn kritika je odgovoril č. g. Sim. Gregorčič iz Sedla : „Le počasi po kamnju1' in mir je bil. Tako hočem reči tudi jaz : Vesten kritik mora poznali vse razmere natanko, ako hoče pravično soditi. Tudi na Kanalskem niso vsi tako zaspani, kakor se morda tu in tam govori. Z Vipavskega, 14. marca. — (Izv. dop.) -—(V čem napredujejo »naprednjaki11; izseljevanje v Ameriko in marsikaj). — V nekem k rajn na Vipavskem so nedavno imeli semenj, ki pa radi lanjske slabe letine ni bil dobro obiskovan. Po končanem semnju so šli 4 prijatelji v gostilno zn inega „naprednjaka", ter Bi naročijo skupno en liter belega. Natakar jim ga koj pri-neso. Ko so si pa nalili vino v posamezne kozarce, da bi si gasili žejo, kaj zagledajo v ostalem vinu v steklenici? Vidijo neko čudno živallco v njej, ki se je zibala in potapljala gor In dol po steklenici. Ta živalica pa je bila podobna mali kačici, toda ni bila kačica, marveč, glej čudo! bila je pristna pijavka !*) Možje - pivci takoj pokličej o natakarja, ter mu s prstom pokažejo, naj on pogleda, kaj jim je v vinu (?) prinesel?! Toda natakar, ne rekši nobene besede, takoj odnese izpred njih stoklenico s čudno živalico, ter jim prinese drugi liter pa dobrega vina, da so bili pivci ž njim zadovoljni Kaj menite, ako bi se bilo to zgodilo v gostilni kakega znanega katoliškega narodnjaku-„klerikalca“ — kak „šment in ropot1' bi zagnali .(liberalni*1 listi &. la .jSoča'1 e (uiti quanti, in kake šale in dontipe bi oni zbijali po svojih »kioakom11 podobnih časnikih?! Saj se še spominjamo, kak) huronsko vpitje so maloštevilni vipavski „libera!ci“ zagnali pri svojem »liberalnem” shodu (1894) in potem po svojih hinavskih listih, kor je imela vipavsk i vinarska zadruga poleg pristnega vin:i tudi nokuj tako imenovanega „spoluvina‘, čegar sdli pa so bili tudi zaznamovani, da jo lam »spoluvina11, t j. petijotizirano vino, in jo imelo ludi niže ceno, kakor pristno vino. Zato pa ni bilo to nikakor goljufija, ako se je »spoluvino1 prodajal t tadi vselej kot takšno, a ne kot pristno, kar se pa o nekaterih sodih v kleteh „lilioralcov“ ne more trditi. Vsled l<> uprav »farizejske reklame11, ki je pa k: