nimiiiiiimiinniiiiniinmmitiniiiiiiiiiiHiniiiiiim Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »SUr« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. In od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. iiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Glasilo koroških Slooenceo. iiiiniinimnnHiinimiuiiiiiiiHHiiiiiimitiHiiimiin Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniii Leto XXXIV. Celovec, 16. januarja 1915. St. 5. Z bojišč. BOJI NA POLJSKEM. Dunaj, 11. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: 11. januarja 1915. Položaj je neizpremenjen. Na Rusko-Poljskem ob spodnji Nidi včeraj trdovratni boji. Tukaj so Rusi prešli k napadu in so na več krajih poizkusili s precejšnimi močmi prekoračiti nižino ob reki; bili so pa povsod z velikimi izgubami odbiti. Med temi artiljerijskimi napadi v sosednih delih hud topniški boj, ki je trajal več ur. Na drugih frontah se ni nič posebnega zgodilo. Eni naših delavnih poizvedovalnih patrulj se je včeraj ponoči posrečilo, prebiti se skozi sovražno postojanko, prodreti v vzadi ležeč kraj čisto do stanovanja sovražnega polkovnega poveljnika. S tega drznega podjetja se je patrulja vrnila z ujetimi 1 častnikom in (5 možmi. Ker se je vnovič dognalo, da se vojaki ruske armade poslužujejo avstro - ogrskih uniform, da^ napadejo patrulje in manjše oddelke, se še enkrat poudarja, da se s sovražnimi častniki in moštvom, ki kršijo na ta način postave in navade v vojski na suhem, ne bo postopalo kot z vojaki. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilòfer, fml. NEMŠKO POROČILO. Berolin 11. (Kor.) Wolffov urad poroča-Veliki glavni stan, 11. januarja. Vzhodno bojišče. Položaj v Vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem neizpremenjen. ‘ Vsled neugodnega vremena naši napadi ' na Poljskem, zapadno od Visle, le počasi napredujejo. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Po uradnih poročilih je položaj na severnem bojišču v splošnem ta-le: Rusi so ob reki Nidi, ki se steka v Vislo na njenem levem bregu na gališko - poljski meji, poizkusili z novo ofenzivo (napadom). Njihova ofenziva pri Gorlicah v Galiciji proti Novemu Sandecu se je očividno ponesrečila; iz uradnega poročila našega generalnega štaba je sklepati, da se je ponesrečila tudi ruska ofenziva ob Nidi. Ta ofenziva ima namen, korakati proti Krakovu; zato je verjetno, da se bodo ob Nidi vršili sedaj zelo hudi boji,, in sicer v spodnjem delu Nide kakor tudi v zgornjem delu proti jugòzapadu, v smeri od Kielc med krajem Checiny in Ma-logoszcz. Rusi imajo velike izgube, a boji še trajajo. Namen Rusov je prozoren. Z uspešnim sunkom proti Krakovu bi radi dosegli, da bi se morala umakniti naša armada ob Dunaj ecu, kjer so jo zaman naskakovali. Na severu prodirajo Nemci proti Varšavi, silno počasi sicer, ker so se Rusi tam utrdili, ampak dosledno. Zdi se, da se Rusi zavoljo tega že vznemirjajo. V Karpatih vsled neugodnega vremena ni večjih, pomenljivih bojev, ampak se vrše le praske. Vsekako Rusi tu nimajo zaznamovati zadnji čas nobenih uspehov, pred pa so bili na nekaterih straneh, kakor poročajo ogrski listi, potisnjeni nazaj. V Bukovini se je naša armada iz stra-tegičnih ozirov umaknila nazaj in se naslonila na karpatsko gorovje, kjer bo defenziva (obramba) lažja. V Bukovini se na ruski strani bojuje skoro izključno vojaštvo »državne hrambe«. Przemysl stoji trdno. BOJI V KARPATIH. Krakov, 11. januarja. O bojih v Karpatih piše vojaški sotrudnik pariškega lista »Le Semaphore«: Ruski zaveznik se trudi, da bi definitivno obvladal karpatsko go- rovje; to nima samo namena, prikleniti na to ozemlje veliko avstro-ogrski moči in tako zmanjšati pritisk obeh zaveznikov na rusko fronto na Poljskem, ampak ima tudi namen, kar je za Ruse važnejše, upasti z večjimi četami na Ogrsko, ogroževati obe glavni mesti, Budimpešto in Dunaj in konečno združiti se s Srbi na jugu. Izvršitev teh operacij ne ovirajo samo težave teréna v Karpatih in vremenske razmere, ampak tudi hrabrost in druge vojaške prednosti avstr o-o grške armade. Ker so avstro-ogrske čete izpraznile nekatere prelaze preko Karpat, se je tolmačilo to do-sedaj čisto napačno kot dokaz, da je monarhija slabotna; v resnici pa je bilo to umikanje le taktičen manever, ki je povzročil ruski armadi le veliko škode. Sicer je pa v tako visokih krajih pozimi veliko težje trdovratna obramba, kakor pa napadanje. Armade, ki so branile te gorske prelaze, so zares dokazale nenavadno junaštvo in vztrajnost. — Tej hvali naše armade iz sovražnega vira nimamo dodejati druge besede kakor: Slava našim slovenskim junakom ! PRZEMYSL. Haag, 11. januarja. Rusko oficielno poročilo vnovič svari, naj se ne pričakuje hitre predaje Przemysla, ker je artiljerija v utrdbah zelo dobra. Budimpešta, 11. januarja. Franc Molnar^ poroča iz vojnega časnikarskega stana: V inozemskih listih se je prednedavnim poudarjalo, da velike ruske izgube pred Przemyslom ne prihajajo samo iz bojev. K temu tukaj pripominjajo, da je visoko že število tistih Rusov, ki so padli vsled lastnih strojnih pušk in ki so bili v posebnih slučajih na najvišje povelje gnani uklonjeni v notranjost Rusije. Najizrazitejši slučaj te vrste se je zgodil pred Przemyslom. O tej močni trdnjavi so pri ruskih vojakih razširjene praznoverne govorice, Podlistek. Iz živlienfa novega krškega škofa. Novoimenovani škof krški je bil rojen v Prien am Chiemsee na Bavarskem, dne 6. decembra 1871. Njegovi starši, ki še živijo, so kmečkega stanu. Očetu je ime Adam in materi Ana, rojena Detti. Leta 1876. se je Hefterjeva družina preselila v mesto Rosen-heim. Novoimenovani škof ima dva brata, eden, Jurij, gospodari na očetovem posestvu, drugi, Friderik, po poklicu uradnik, se bojuje v nemški armadi; od treh sester je najstarejša, Ana, umrla kot redovnica v samostanu sester Frančiškank. Druga sestra, Terezija, gospodinji bratu, tretja je pa poročena z dunajskim zdravnikom dr. Har-rasserjem. Gimnazijo je izprva študiral v Rosen-heimu, po končanem tretjem razredu je pa vstopil v benediktinski konvikt Sv. Peter v Solnogradu, odkoder je hodil v gimnazijski zavod „Borromaeum“, kjer je leta 1890. na-pravil zrelostni izpit (maturo) z odliko. V Solnogradu je spoznal blagega škofa dr. Kahna, ki je imel na dijake v konviktu Sv. Petra nagovor. To je bil povod, da je mladi dijak Adam Hefter po dokončanih študijah na gimnaziji vstopil v celovško bogoslovnico. Njegovi tovariši iz bogoslovja so ga zelo čislali kot modrega in pravico-Ijubnega moža in kot ljubeznivega družabnika. Dne 22. julija 1894 je bil v Celovcu posvečen v duhovnika od škofa dr. Jožefa Kahna. Dne 24. avgusta 1894 je bil imenovan za kaplana v Št. Lenartu v Labudski dolini. Njegov župnik je bil sedanji župnik glavne mestne župnije sv. Rja v Celovcu in dekan vlč. gospod dr. Henrik Angerer. Meseca marca 1. 1896. je bil imenovan za župnega upravitelja v Kellerbergu. Knez in škof dr. Kahn je bil zelo dalekoviden cerkven knez in iz njegove dobe izhaja kratkomalo vse, karkoli je stalnega pomena za katoliško stvar na Koroškem. Njegov ideal je bil tudi lastna katoliška gimnazija, kakor jo imajo v Št. Vidu pri Ljubljani. V ta namen je pošiljal mlade, nadarjene duhovnike na univerze, da se usposobijo za gimnazijske profesorje. Izmed teh je bil tudi provizor v Kellerbergu, Adam Hefter, ki se je, kakor vedno, pokorno odzval klicu svojega nadpastirja, kateremu je bil za očetovsko skrb zelo hvaležen. Na univerzi v Inomostu je poslušal osem semestrov predavanja o klasičnem jezikoslovju. Kot glavni predmet si je izvolil latinščino in grščino. L. 1901 je postal doktor modroslovja, leto pozneje je dobil naslov profesorja. Kot profesor je izborno deloval na samostanski zgornji gimnaziji v Št. Pavlu v Labudski dolini. Leta 1903 je začel bolehati na želodcu; z ozirom na to bolezen mu je sve- toval njegov dobrotnik in škof dr. Kahn, da si poišče kako mesto, kjer bo imel pravico do penzije. Tako je postal 1. 1903 profesor v Riedu na Zg. Avstrijskem. Ker je bil na glasu kot izboren profesor, ga je neki njegov prijatelj pozval, da vstopi v nižjeav-strijsko deželno službo. Temu poklicu se je odzval in je postal gimnazijski profesor v Klosterneuburgu, kjer je deloval 10 let. V jeseni 1. 1914. je bil poklican za profesorja na deželni realni zgornji gimnaziji v Mòdlingu in so mu obenem izročili vodstvo dijaškega konvikta v Hirtlovem siro-tiščnem zavodu. Odtam ga je božja previdnost poklicala za škofa na Koroško, da prevzame to težko butaro na svoje rame in uredi tukaj v zmislu katoliških načel nezdrave razmere. Njegove osebne zmožnosti in znana njegova pravicoljubnost, ki jo je kazal vedno in povsod kot gimnazijski profesor, so ga priporočale za to mesto; ker bo svojo usposobljenost za krškega kneza gotovo v najkrajšem času izpopolnil s potrebnim jezikovnim znanjem, si je lahko svest, da si bo pridobil takoj srca vsega krščanskomi-slečega prebivalstva, kateremu bo dober pastir in skrben duhovni oče. Na Nižjem Avstrijskem je bil na glasu kot izboren pridigar in društven govornik; naša krščansko-socialna društvena organizacija pričakuje v njem dobrohotnega pokrovitelja in pospešitelja. zlasti odkar so naši topovi pri prvem na skoku uničili desettisoče. Ujeti Rusi pripovedujejo, da so nastale med njimi prave legende o peklenskem učinku 30'5 centime-terskih možnarjev, podminiranih gozdov in razpokajočih se njiv. Ruski vojak, ki ga komandirajo pred Przemysl, občuti, da gre v gotovo smrt. Zato je nazadnje odpovedalo pokorščino tako veliko število ruskih vojakov, ki jih je moralo rusko armadno vodstvo v posebnih vlakih prepeljati nazaj v Lvov. Napačno bi bilo, sklepati iz tega, da je ruski vojak bojazljivec, kakor so to nekateri smatrali za svoje dolžnost, le da bi s tem zmanjšali naše uspehe. V resnici je le pomanjkljivo izvežbanje nanovo poklicanega vojaštva in že davno dognano pomanjkanje ofenzivnega (napadalnega) duha v ruskem narodu. Za nas je ponosna in slovesna zavest to, da tako učinkuje že sloves naših vojakov in trdnjav. BOJI NA FRANCOSKEM. Berolin, 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. januarja. Zapadno bojišče. V okolici Nieuporta in Yperna in južno so se vršili le artiljerijski boji. Francoski napad pri La Boiselle, severovzhodno od Alberta, se je popolnoma ponesrečil. Severno od Soissonsa so Francozi, ki so zavzeli le majhen kos naših najspred-nejših jarkov, napadli vnovič, a niso izvo-jevali dosedaj še nobenih uspehov. Boji se nadaljujejo. V bližini Soupirja se v zadnjih dneh niso vršili nobeni boji. Vzhodno od Perthesa so naše čete zopet osvojile iztrgani jim kos jarka. Sovražnik je imel težke izgube. V Argonih so naši napadi napredovali. V zgornji Alzaciji je bilo v splošnem mirno. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI NA KAVKAZU. Petkova večerna »Zeit« priobčuje sledeče poročilo iz Berolina, datirano 8. t m.: »Kodanjska Politiken« priobčuje sledeča tri uradna poročila generalnega štaba ruske kavkaške armade od 5. t. m. : »Po trdovratnem boju so bili Turki v nedeljo pri Ar-daghanu popolnoma poraženi. Naše čete so zavzele Ardaghan in preganjajo bežečega sovražnika. — Bitka pri Sarikamišu se razvija nam v prid. V nedeljo so naše čete ob zori napadle Ardaghan in proti večeru so bili Turki po ljutem boju pregnani iz svojih zakopov, ko so pretrpeli velike izgube. — Včeraj zvečer so naše čete priborile pri Sarikamišu popolno zmago nad Turki. Porazili smo dva armadna zbora, od katerih je bil eden popolnoma ujet, z zbornim in tremi divizijskimi poveljniki na čelu. Nekaj majhnih turških oddelkov, ki se jim je posrečilo uiti, smo energično zasledovali.« Kakor poroča »Kolnische Zeitung« milanski »Secolo« ne prisoja turškemu porazu v Kavkazu, ki ga smatra za popolnoma gotovega, velikega pomena, ker gre za postranski del bojišča. Kvečjemu je mogoče govoriti o moralnem uspehu Rusov. Tudi general Costi presoja v »Tribuni« položaj v Kavkazu zelo hladno. Niti Turki niti Rusi ne morejo doseči tamkaj velikih uspehov. Ves geo-grafični položaj in pa skromno število železnic in cest govori proti velikim uspehom. — Abstinenca Je vir zadovolj--- nosti in mirne vesti! -- Dneviae novice in dopisi. Novoimenovani knez in škof krški pride v Celovec v najkrajšem času. Konfirmacija (potrjenje) in konsekracija (posvečenje) se bosta po starih predpravicah solnograškega metropolita gotovo izvršila tudi topot v Solnogradu. Najvišji rokopis, s katerim je bilo solnograškemu metropolitu naznanjeno cesarsko imenovanje gospoda dr. Adama Hefterja za kneza in škofa krške škofije, je došel knezu-nadškofu dr. Baltazarju Kalt-nerju dne 9. januarja. Novoimenovanemu so poslali brzojavne čestitke mil. gospod kapi-tularni vikar, stolni prošt B i 11 n e r v imenu krškega stolnega kapiteljna, mil. gosp. kn. šk. kancelar dr. Quitt, g. deželni predsednik, g. deželni glavar, celovški župan in drugi. G. deželni glavar Leopold baron pl. Aichel-burg-Labia je brzojavil tako-le: Knez in škof krški dr. Adam Hefter, Mòdling. K imenovanju za kneza in škofa krškega si dovoljujem izraziti svoje najboljše želje in upam, da bodo dobri odnošaji, ki so obstajali z Vašim velespoštovanim prednikom knezom-nadškofom dr. Kaltnerjem, ostali tudi zanaprej. Baron pl. Aichelburg-Labia, deželni glavar koroški. Sodalitas. V četrtek dne 21. januarja ima „Sodalitas ss. Cordio Jesu“ v Celovcu v Dijaškem domu ob 2. uri sestanek. Vsi čč. sobratje prijazno povabljeni. Virtuoz na klavirju Anton Foerster f. V Trstu je umrl dne 9. januarja umetnik na klavirju Anton Foerster ml., sin znanega slovenskega skladatelja g. Antona Foersterja v Ljubljani. Bil je šele v 48. letu. Rajni je kot umetnik na klavirju užival svetovno slavo in je na svojem umetniškem potovanju po Nemčiji in po Ameriki žel prave triumfe. V Čikagu je sprejel mesto profesorja na tamošnjem konservatoriju (višji šoli za godbo in petje). Obolel je pa hudo na živcih in je prišel iskat zdravja v Trst, kjer ga je dohitela prezgodnja smrt. Marogasti legar na Koroškem. Zdravstveni oddelek deželne vlade poroča, da je bil vsled dveh transportov beguncev iz tabora v Šmihelu na- Štajerskem zanešen v Volšperk marogasti legar. Tam je bilo dosedaj 33 slučajev te bolezni z dvema smrtnima slučajema. Da se ne bo širila bolezen naprej, se je vse potrebno ukrenilo. Nadalje so bili konštatirani trije slučaji marogastega legarja na ranjencih z južnega bojišča, došlih 9. januarja v Beljak. Bolniki so v izoliranem paviljonu (oddelku) javne bolnišnice v Beljaku. Obešenega so našli krojaškega pomočnika Alojza Kussa, rojenega v Vetrinju pri Celovcu, dne 10. t. m. zjutraj v neki celovški gostilni, kjer je prenočeval. Umrla je dne 11. januarja nekdanja posestnica hotela Trabesinger v Celovcu, gospa Eliza Trabesinger, stara 75 let. N. p. v m.! Izvoz lesa v Italijo je nekaj časa prepovedan, na kar opozarjamo vse interesente lesne trgovine. Poklonitvena deputacija poljskega plemstva pri cesarja. Pod vodstvom gališkega deželnega maršala vit. Niezabitowskega se je poklonila v soboto cesarju deputacija poljskega plemstva. Vit.Niezabitowski je nagovoril vladarja, poudarjajoč, da obnavlja poljsko plemstvo v trenutku, ko se bori monarhija za svoje pravice in za bodočnost ter za kulturo Evrope, prisego svoje neomajne zvestobe. Poljaki, katerih dežela največ trpi, se borijo z vsemi svojimi močmi, z naj večjimi žrtvami pod zastavami cesarja, dobro vedoč, da branijo svojo vero in svojo stoletno kulturo. Poljsko plemstvo obnavlja danes pred najvišjim prestolom svojo sta-roslavno prisego zvestobe: „Pri Tebi, naj-milostlivejši gospod, stojimo in hočemo stati za vedno.“ Cesar se je ginjen zahvalil ter izrekel svoje iskreno obžalovanje nad težkimi udarci, ki so zadeli Galicijo. Prebivalci te dežele so storili vse, kar zahteva patrijotična dolžnost in več kot samo to. Naj jim bodočnost vse žrtve nagradi! „Moja kraljevina Galicija naj si bo svesta, da ž njo iskreno sočustvujem in naj računa na to, da bom skrbel zanjo, kadar bo mogoče celiti rane sedanje vojne z združenimi močmi.“ Kolera na Ogrskem. Od 21. do 27. decembra je bilo na Ogrskem uradno ugotovljenih 100 slučajev kolere, med temi 39 s smrtnim izidom. Godba srbskih vojnih ujetnikov. „Mag-yarorszag11 poroča iz urada: Iz tukaj interniranih srbskih vojnih ujetnikov se je sestavila godba, ki šteje 28 mož. Člani godbe so bili večinoma ujeti pri Valjevu. Godba igra tudi ogrske komade. V nedeljo so priredili javen koncert, na katerem so igrali Rakoczyjevo koračnico in avstrijsko cesarsko pesem. Šole kot lazareti v Romuniji. Iz Bukarešte brzojavljajo: Povodoma romunskega božiča so dali otrokom, ki so šli na božične počitnice, pisma za njihove starše, v katerih se ti opozarjajo, naj ne pošiljajo prej svojih otrok nazaj, dokler ne dobe tozadevnega obvestila od šolskega ravnateljstva. Komisija pregleduje šole, ki se bodo opremile kot lazareti. Kako so naši vojaki obhajali božične praznike na bojišču. Urh Šipek, kmetski fant iz Št. Danijela, piše z bojišča: „Želim vam srečno in veselo novo leto. Vsi upamo, da v novem letu boj ne bo več tako dolgo trajal kakor je že trajal. Božične praznike smo obhajali še dokaj veselo. Nič nas ni motilo, čeravno smo imeli božično drevesce na prostem namesto v topli sobi. Kot svečice so nam služile od sovražnih granat užgane hiše, in gromenje topov je sveti večer še povzdigovalo. Ako me Bog ohrani zdravega kakor — bodi Njemu hvala, — še do zdaj in pridem srečno iz te vojne nazaj, se bom pač celo življenje spominjal teh božičnih praznikov. — Sedaj smo vsi štirje bratje pri vojakih in dema so ostali samo 72 letni oče. Urh Šipek. Melviče na Žili. (R a z n o.) Ob minulih božičnih praznikih, t. j.od 24. do 28. decembra je bila tukaj obnovitev sv. misijona. Pobožnost je vodil o. Alojzij žužek S. J. iz Ljubljane. — V vojski sta umrla doslej junaške smrti tukajšnja mladeniča, in sicer Gustav Zwick v Melvičah, ki je umrl 12. oktobra v Dukli v Galiciji, in Jožef Flašberger v Napolah, katerega je strgal šrapnel na drobne kose. Čast junakoma! — Tukajšnja podružnica „Slovenskega čebelarskega društva" je darovala 5 kg strdi za ranjene vojake. — Dekleta Marijine družbe pridno pletejo toplo obleko za vojake. Volno je brezplačno poslalo c. kr. vojno ministerstvo (Kriegsfùrsorgeamt — Wollabteilung, Dunaj IX, Berggasse 16). Vestnik slovenske krščansko-socialne zveze št. 4 in 5. Vsebina 4. in 5. zvezka je sledeča: Dr. Krek: Za vsakdanji kruh; dr. J. Grivec: Vzhodni obred; dr. K : Angleška politika; dr. X.: Pravoslavje; I. K.! Moratorij; dr. M. Natlačen: Nova postava; Bartol: Kmetijsko gospodarstvo v sedanjem času; dr. Šarabon: Politični umori zadnjih 50 let; Bakterije: ing. V.Bemec: Stroji za od-pomoč kmetu in obrtniku. Dodejanih je 16 narodnih pesmi, ki opevajo vojno, in še nekaj drobiža. Že navedena vsebina Vestnika priporoča našim društvom, da si Vestnik naročijo; ker je v sedanjem času društveno življenje izključeno, se društvenim članom priporoča marljivo čitanje. Razno iz vojne. SRBSKI GLAVNI STAN. C u ri h, 11. jan. Po poročilu »Agence Havas« je bil srbski glavni stan došel v Niš. kamor je došel iz Belgrada tudi kralj Peter. JOFFRE — KATOLIK. »Aarganer Volksblatt« objavlja iz Lyona o francoskem vrhovnem poveljniku to-le: »Svoj čas ste z drugimi listi vred pisali, da je Joffre prostozidar in je kot tak imel pred (generalom) Pau prednost. Ta trditev ni resnična. Tudi Joffre je katolik in svojega verskega prepričanja nikdar ni prikrival. Ko je 1. 1907 nevarno zbolel, se je kljub odsvetovanju zdravnikov dal peljati v Lurd, in pisec teh vrstic je bil 18. avgusta istega leta v votlini priča, kako je visoki častnik s prekrižanimi rokami pobožno klečal dolgo časa pred milostno podobo in molil. Razna Joffrova dnevna povelja v sedanji vojni pričajo o velikem zaupanju v Boga. V nasprotju z vlado izpoveduje Joffre Boga javno Joffre je tudi namenjeni udarec vojnega ministrstva zoper duhovščino, da je bila poklicana na fronto, izkušal kolikor-mogoče popraviti s tem, da je duhovnike takoj poslal kot inštruktorje čet nazaj za bojno vrsto ali jih je pustil korakati s četami kot rezervne častnike in izpolnovati posel vojaškega duhovnika. Tudi Pau je ravnal tako. Oba v teh namenih čestokrat zadeneta na odpor podrejenih voditeljev; ker to je že treba reč)f, da je armada od lože čisto okužena. Vendar pa je pomembno znamenje, da ravno trije najimenitnejši vojskovodje, ki jim je dala vlada v roke meč le z nevoljo, ker ga drugim ni mogla izročiti z mirno vestjo, niso junaki lože (prostozidarji), ampak katoličani; ker tudi Castelnau je hraber katoličan. Morda se je v inozemstvu opazilo, da je vlada odlikovala celo vrsto generalov, le teh dveh ne, ki bi bila to najbolj zaslužila — Joffra in Paua ne. Zakaj neki ne? Vsi se bodo še spominjali, da je doživel Joffre v prvem mesecu vojne od strani klike generalov tako opozicijo, da je hotel odstopiti. Vlada je pa potem le spoznala resnost položaja in je raje pustila pasti tri svojih najljubših bratov, da bi mogla obdržati Joffra — ker ga je potrebovala. General Joffre je tudi v moralnem oziru zelo blag človek. Z naj ostrejšimi sredstvi je napravil v armadi konec nečistovanju in je dal zdravnike zapriseči, da bodo naznanili vsakega spolno bolnega častnika. Veliko jih je zletelo in so se prišli zdravit na jug. Sam je ženstvu nedostopen in v znanih ženskih krogih odnekdaj razkričan kot »ozkosrčen moralist«. Manj znano bo morda, da je ,Joffre svoj čas z grožnjo odstopa odklonil, dati čete od svojega armadnega zbora, da bi izpraznile samostane in zatrle punte, ki so nastajali zavoljo viharja zoper samostane. Tedaj ni manjkalo mnogo, da ni bil odpuščen. Zaplesti so ga hoteli v neko špionažno zadevo, pa konečno se le niso upali napraviti iz nje drugo Drey-fusovo komedijo«. ROMUNIJA. Budimpešta, 11. jan. „Polit. Nachr.“ poročajo iz Bukarešte: Pod predsedstvom ministrskega predsednika Bratiann se je vršil ministrski svet, ki se je pečal z vojaškimi zadevami za slučaj eventuelne (morebitne) mobilizacije. V mnogoštevilnih poslopjih so napravili pomožne bolnišnice, tako na univerzi in vojaški akademiji. Vršijo se tečaji za bolniške strežnice, ki morajo biti glasom ministrske odredbe končani do 1. marca. GRŠKA ODKLANJA IZKRCANJE RUSKE MUNICIJE ZA SRBIJO? Carigrad 11. januarja. Grška vlada je obvestila turški zunanji urad, da je prepovedala izkrcanje šesterih ruskih ladij. Na ladjah je bilo 22 topov, 30 stroj, pušk, zelo veliko municije (streliva) za Srbijo. Ladje so se morale zato vrniti v prosto luko. O LAHIH. Genf, 11. januarja. Mnogoštevilni tukaj bivajoči Italijani so se morali zadnje dni zglasiti pri italijanskem konzulatu. Milan, 11. januarja. Ministrska okrožnica na prefekte odreja, da se morajo odvzeti zopet vsi pred 6. avgustom 1914 izdani potni listi za inozemstvo začenši pri tistih, ki še niso prekoračili 39. leta. ANGLEŠKA NE MARA JAPONSKE POMOČI. Bruselj, 11. januarja. Asquith se je nasproti več časnikarskim poročevalcem izrazil, da so vsa ugibanja, ali pridejo Japonci na evropsko bojišče, nepotrebna, ker Angleška ne potrebuje japonske pomoči in je tudi nikdar ne bo klical. GENADIJEV GRE V RIM. Sofija, 11. januarja. (Kor. ur.) „Agence Telographique Bulgare11 poroča: Prejšnji zunanji minister Genadijev se poda danes v poizvedovalni zadevi v Rim. ESAD PAŠA OBSOJEN NA SMRT. Iz Sofije poročajo: Albanski komité je obsodil Esad pašo na smrt. RUSKI GLAS ZA MIR. Petrograd, 10. januarja. „Ruskoje Slovo“, glasilo ruskega zunanjega ministrstva, piše: „Rusija, Francoska in Srbija naj bi v tigodnem primernem trenotku sklenile posebej časten mir.“ List pravi: ,.Angleški narod stavi na Rusijo kakor na konja na dirkališču, torej sme Rusija zase obravnavati konec vojne kot življenjsko vprašanje.11 Če torej ruska vojna stranka še vedno rožlja s sabljo, je gotovo, da ruska vlada ni nič volje, poslušati oblast vojaške diktature, ki je vsled vojnih dogodkov izgubila na ugledu. Božične slike z zapadnega bojišča. Prijatelji in sovražniki okoli istega božičnega drevesca. Kòlnische Zeitung poroča z bojišča : Božične slavnosti na bojišču mi ostanejo za vedno v spominu. Sveti večer smo praznovali v štabu. Vsak štabni član je dobil nekaj koristnih stvari. Naši božični zaboji so bili jako bogati. Na večer prvega božičnega dne sem šel ob sedmih v strelski jarek. Široka ravnina je bila nekoliko zamrznjena in svetla luna je sijala na male viš'ne in udrtine. Vse je bilo tiho, niti en strel ni padel od nobene strani. Tu je ob 11 ponoči nenadoma zažarelo 150 metrov od francoskega strelskega jarka nemško božično drevo, na katerem je bilo 40 električnih žarnic. Postavili so ga naši pionirji. Pokaz d se je neki Francoz in zaklical : »Mi danes ne bomo streljali!« Tu je stopil iz jarka tudi neki Westfalec in je šel kar naravnost proti Francozu. Ob drevescu sta se oba spoštljivo pozdravila. Ni bilo dolgo in že je bilo okoli drevesca nad 50 Francozov in 60 Nemcev. Tudi jaz sem splezal iz žičnih ovir in luknje. Pogovarjal sem se z nekim sergeantom. Pripovedoval mi je, da e rodbinski oče, da ima štiri otroke in da obsoja obojestransko klanje. Prosil je za cigarete, cigare in meso, sam pa je ponujal vino. Govoril sem o naših uspehih, toda on mi ni hotel verjeti, da se nahaja že nad pol milijona ujetnikov v Nemčiji; toliko da jih sploh ne moremo prehranjevati. Francoski oficirji so bili za božično noč v Reimsu. Francoz mi je rekel, da so dobili že dvakrat povelje za napad, a so streljali samo slepo in se niso upali, stopiti iz jarkov. Hrano da morajo večjidel sami rekvirirati. Neki Francoz je zapel neko arijo iz opere: »Bajazzo«, cela francoska družba je zapela dva korala in marzeljezo. Naši vojaki so zapeli »Tiho noč«, »Die Wacht am Rhein« in »Deutschland liber alles«. Sedaj pride najvažnejše. Ko smo nehali prepevati, smo klicali vsi Hura ! in si izmenjali tobak in vino. Tekom ene ure smo bili zopet vsi v strelskih jarkih. Vse je bilo zopet mirno in luna je razlivala svoje žarke na molčečo ravnino kot varovalka na tihem dogovorjenega premirja. Ob eni ponoči sem se vrnil v B. . . Drugega dne so se sestali vojaki s sovražnikom pri belem dnevu. Neki Olden-buržan je bil celo v sovražnem strelskem jarku, je bil fotografiran in dobil je par steklenic izvrstnega francoskega vina. Nato so mu Francozi zopet pomagali iz jarka in preko njihovih žičnih ovir in so ga pripeljali nazaj k nam. Manj razumevanja za tako fraterniziranje je imela francoska ar-tiljerija, ki je poslala v nedeljo ob treh popoldne v B ... težko granato in s tem odpovedala premirje. Treba je bilo vse to doživeti in potem si človek lahko napravi šele pravo sliko; te pičle vrstice ne morejo napraviti pravega vtisa ... Najnovejša poročila. POTRES V ITALIJI. Prvo poročilo. Italijo je obiskal silovit potres. V Monte Rotundo se je podrl stolp dvonadstropne mestne hiše. Ubit je neki profesor tehnike in neki učenec. Več oseb je bilo ranjenih. V Veroliju se je podrlo več hiš. Ubiti sta bili dve osebi, šest jih nevarno, več pa lahko ranjenih. Potres so čutili tudi v Civitavechia, v Jakinu, Fermu, Avellinu, Iserniji, Campo Bassu, Cassinu in v Rimu. Rim, 13. januarja. (Kor. urad.) Iz province v Rim dohajajoča poročila izvajajo: Potres so čutili v Montelanicu, kjer je močno poškodovan brzojavni urad. V Jen-neju se je podrl cerkven stolp, v Torre Ca-jetani je bilo poškodovanih več poslopij in je bilo tudi več žrtev; v Mavano Agosti se je podrl kolodvor, cerkven stolp in več hiš in so tudi človeške žrtve; v Filettimi se je podrlo več hiš, poškodovana je tudi cerkev, ranjeni sta dve osebi; resno škodo je povzročil potres v Torricelli in v Labini. Ena oseba je bila ubita. V Tivoli je bila ubita ena oseba. Potres je poškodoval poslopja v Cineto Romano, Palastrina, Zagarolo, Fingi, Ferentino, Subiaco, Frosinone, Anticoli, Corato, Morlupo in v Veletinu. V Peruggi-ji je trajal pet sekund in je povzročil paniko, a žrtev ni bilo nobenih. Isto velja za Capito, kjer so čutili tri podzemske sunke in v Castellmare di Stabia, kjer sta se čutila dva potresna sunka, ki sta trajala več časa in ju je spremljalo podzemsko bobnenje. V Pescari je bil potresni sunek zelo močan, ne da bi bil povzročil škode. Po nadaljnjih poročilih so zelo čutili potresni sunek v Subia-cu, Capraroli in v Gori, kjer je bilo poškodovanih več hiš. V Lubiacu se boje, da se podere stolnica. Na Monte Cassinu je bil poškodovan observatorij. Iz Tagliacoza se poroča, da je potres močno poškodoval poslopja v Curcoli, Monsicanti, Capelle, Ma-gliano in v Cappodociju. Prekinjene so brzojavne zveze z Avezzano. Ranjenih več sto. Aquilla, 13. januarja. (Kor. urad.) Po dosedanjih poročilih iz raznih okoličanskih občin je bilo vsled potresa ranjenih več sto oseb. Najbolj je trpelo mesto Avezzano — Mesto porušeno. — Komaj 1000 oseb ostalo živih. Rim, 13. januarja. (Kor. urad.) Mesto Avezzano je po potresu največ trpelo. Podrlo se je kolodvorsko poslopje in hiše, ki so stale blizu kolodvora. Onemogočen je vsak promet; prekinjene so vse zveze. Tudi iz Sora se poroča, da je povzročil potres veliko škodo. S Soro je bil brzojavni promet prekinjen. V Salmoni se je podrl obok cerkve sv. Dominika. Ranjenih je bilo pet vojakov. Razpoke na poslopjih. — Mnogo hiš porušenih. — število ranjencev vedno večje. Chieli, 13. januarja. (Kor. urad.) Zaradi potresnega sunka kaže veliko poslopij, med njimi brzojavni urad, razpoke. Iz trga.Sera-monacesca poročajo, da je bilo ranjenih 100 oseb. Odposlali so pomoč. Aquila, 13. januarja. (Kor. urad.) Veliko hiš kaže razpoke. Podrlo se je več obokov. Iz več okoličanskih krajev poročajo o poškodbah, ki jih je napravil potres. Odposlali so zdravnike in vojake na pomoč. Sora, 13. januarja. Vsled potresnega sunka so težko poškodovana poslopja. Podrlo se je več hiš. Veliko ljudi leži pod razvalinami. Boje se, da je število žrtev zelo veliko. Chieti, 13. januarja. V Seramonacesci sta bili ubiti dve osebi, veliko jih je ranjenih. Podrlo se je veliko hiš. V kraju Letto-manopello je bila ubita ena oseba; ranjenih je bilo več oseb. Podrlo se je več stavb. V kraju Musellaro je ubita ena oseba. V San Valentino je ubita ena oseba, ranjenih je več. Iz drugih krajev se poroča, da je napravil potres veliko škode. V Alezanu mrtvih nad 10.000 oseb. Rim, 14. jan. »Giornale d’Italia« poroča, da je ostalo v Alezanu živih le 800 oseb. Ker šteje Alezano 11.000 prebivalcev, je moralo biti vsled potresa ubitih nad 10.000 prebivalcev. Kolodvor porušen. Rim, 13. januarja. (Kor. ur.) V Giulianu sta bili vsled potresa ubiti dve osebi. Iz Arezzana se poroča, da se je porušil kolodvor. Potres je zahteval tam žrtve. Odposlali so pomoč. Govori se, da je napravil potres v kraju Ajelli (okraj Arezzano) zelo veliko škode in da je bilo veliko žrtev. Potres v Rimu. — Poškodbe po cerkvah in na palačah. — Sv. oče in potres. Rim, 13. januarja. (Kor. urad.) Dopoldanski potresni sunek je v Rimu zelo razburil prebivalstvo. Žrtve ni nobene. Znanih je le nekaj poškodb. Nekaj razpok je napravil potres na oboku stavbe Porta del Popolo. Podrl se je neki stolpič na poslopju finančnega ministrstva. Kupola cerkve San Giovanni di Cattinari je bila poškodovana. Kip na Antoninijevem stebru, ki stoji na Piazza di Colona, je bil premaknjen. Zdi se, da se je tudi steber v sredi nagnil na desno stran. Potresni sunek je napravil nekoliko škode tudi v Vatikanu. Sv. oče se je nahajal, ko se je potresla zemlja, v knjižnici, pokleknil je in molil nekaj časa. Ukazal je nato, naj se doženejo posledice potresa in da naj se poizve, če so poškodovane cerkve. V baziliki sv. Petra je ubitih 150 šip v kupoli. Druge škode ni, kakor da so se pokazale zopet nekatere razpoke. Neki čveterovo-gelni kamen v zunanji dvorani stebrov cerkve sv. Petra se je premaknil. Poizvedujejo še, če je potres napravil še kaj škode. Tivoli, 13. januarja. (Kor. ur.) Poročila, ki dohajajo iz Avezzana in iz sosednjih krajev, so vedno resnejša. Avezzano samo je porušeno. Boje se, da je ostalo komaj 1000 živih in med njimi je en del ranjen. Velika opustošenja v kraju Sora. Caserta, 13. januarja. (Kor. ur.) Po poročilih iz kraja Sora je povzročil potres tu strašna opustošenja, število ubitih oseb in podrtih hiš je precej znatna Iz Isola Liri se poroča, da so dozdaj izkopali izpod razvalin podrtih hiš 10 mrtvih in 150 ranjencev. Neprestano dohajajo nova poročila o poškodbah v drugih občinah okraja Caserta. Odposlali so vojake s šotori na pomoč. Opustošenja v okraju Sulmona. Sulmona, 13. januarja. (Kor. urad.) V številnih občinah okraja Sulmona je potres zelo poškodoval hiše. Tudi ljudi je bilo več ubitih. V občini Anversa so bile ubite tri in ranjene tri osebe. V občini Villala-go je bilo ubitih do 20 oseb. Ranjenih je precej oseb, a števila še niso natančno dognali. Kraj Frattura je potres uničil skoraj popolnoma; več ljudi je bilo ubitih. Tudi v občinah Popoli in Pentina se nahajajo naj-brže žrtve katastrofe pod razvalinami. Najnovejša poročila o potresu. Alezano, 14. januarja. (Kor. urad.) Brzojavni urad provizorično zopet posluje. Vsa okolica je opustošena. Težko poškodovani so tudi kraji Paterno. Celano, Aiolli, Cerchio, Collarmele in Peščina. Aquilla, 14. januarja. (Kor. urad.) Sinoči zvečer došla noročila potrjujejo, da je Alezzano popolnoma uničena Celano in Peščina je deloma opustošena. Tudi tam navajajo veliko žrtev smrti. Veliko ljudi leži še pod razvalinami. V Pescasseroli so dozdaj dognali, da je bilo ubitih in ranjenih 50 oseb. Kralj obiskuje ponesrečene kraje. Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) Kralj je oibskal včeraj v spremstvu svojega prvega generalnega pobočnika z avtomobilom nekaj krajev rimske province, ki jih je obiskal potres. Zvečer se je vrnil kralj zopet v Rim. Za vojaške preskrbovalne namene. Od c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij prirejena izredna državna loterija za vojaške preskrbovalne namene je gledé na izborni patriotični in dobrodelni namen vredna najveCjega razširjenja. Tembolj se je nadejati, da se žrebanja udeležijo najširši krogi, ker je upanje na dobitke silno obljubujoče. Po igralnem načrtu obsega 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron, izmed njih glavni dobitek 200.000 kron. Kot pri prejšnjih državnih dobrodelnih loterijah stane tudi sedaj ena srečka 4 krone. Srečke so zelo okusno izdelane, da bodo vsled lične risbe po izložbah vzbujale pozornost. Dobé se po tobačnih opaltah, loterijskih uradih, menjalnicah itd. Loterijske številke: Gradec, 5. januarja: 42. 10. 84. 38. 1. Line, 9. januarja: 30. 32. 16. 43. 53. Tržne cene v Celovcu 7. prosinca 1915 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K v K v K v Pšenica.... 40 78 41 50 26 Rž 33 50 34 19 50 Ječmen .... — — — Ajda , — — — — — Oves 22 _ 24 8 20 Proso .... __ , Pšeno .... — — — Turščica . . . 23 18 24 66 16 Leča Fižola, rdeča. . — — — — Repica (krompir) . # , 10 — 10 50 4 72 Deteljno seme . Seno, sladko . . 7 50 — — — — „ kislo . . 6 80 7 20 Slama .... 5 80 6 50 Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • — — — — — — Mleko, 1 liter • • # — 26 28 Smetana, 1 „ . . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 90 3 80 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 Slanina (Špeh), po v. 1 n 2 60 2 80 „ „ sur. 1 2 50 2 60 Svinjska mast . . 1 2 60 2 70 Jajca, 1 par . , — 20 — 26 Piščeta, 1 par . . , 3 — 3 80 Race — — — — Kopuni, 1 par . • • — — — — 30 cm drva, trda, 1 m'1. 3 — 3 20 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 80 3 — 100 kilogr. rocrez živa zaklana d Živina d od do od do od do bo 1 v kronah 0- a Konji Biki — — — — Voli, pitani . . — — 100 — — — 1 i „ za vožnjo . 530 — — — — — 4 2 Junci 360 1 1 Krave .... 260 500 74 76 — — 42 26 Telice .... 310 — — — — — 1 1 Svinje, pitane . — — — — 176 180 57 57 Praseta, plemena 20 54 — — — — 130 80 Ovce — — — — — — — — Koze — — Vabilo k občnemu zboru ki ga priredi Bekštanjska posojilnica na Svečnico, dne 2. februarja 1915, ob 3. uri popoldne pri Pložu v Ločah. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju posojilnice in odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Razni nasveti. Bekštanjska posojilnica v Ločah registrovana zadruga z omejeno zavezo. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. čisto posebno pa še opozarja na sortimentna lina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s posknšnjo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. Absolutno zafamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 66 — 60 K, letnik 1913 pp 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2‘30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. za vojaške preskrbovalne namene. Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 28. januarja 1915. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrade 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. - Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). Hranilnoinposojilno društvo v Celovcu ————— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in — - praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. % Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat, tiskarna v Ljubljani.