GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM EL/KN nasa smuctna LETNIK 16 ŠTEVILKA 2 15. FEBRUAR 1977 Končan je prvi del tekmovanj za svetovni pokal. V tem delu je bilo letos na programu: 5 smukov, 5 slalomov, 5 veleslalomov in 3 kombinacije. Od 17 uvrstitev se je 9 najboljših štelo za uvrstitev. Letos je tekmovanje še posebno privlačno, saj je boj na vrhu izredno oster. No, vsemu navkljub je uspelo v prvem delu zopet zmagati Stenmarku, ki ima v nadaljevanju drugega dela 16 točk prednosti pred Klam-merjem. Ce primerjamo skupne rezultate, lahko vidimo, da je Stenmark lanski prvi del zaključil 63 %, Gros 60 % in Klammer 53 %. V letošnjem pokalu pa je bil Stenmark 66 %, Klammer 59 °/o in Heidegger 58 %. V diagramih vidite primerjavo v posameznih disciplinah med tremi najboljšimi v lanski in letošnji sezoni. Stenmark ima v veleslalomu slabši izkoristek kot lansko leto, tako, da ima Hemmi največ možnosti, da osvoji prvo mesto v posamični disciplini. Stenmark - pol svetovnega pokala V spomin tov. Bjediču! 27. januarja smo se na žalni seji svetel vzgled iskrenega in požrtvo- DS-DO Elan poslovili od predsedni- valnega boja za enakopravnost ter Djemala Bjediča. Spregovoril je se- bratstvo in enotnost narodov in na- kretar OOŽK tov. Vidic Miran: rodnosti Jugoslavije, za družbeni Tovarišice in tovariši! Z globoko bolečino smo izvedeli žalostno novico o tragični smrti tov. Djemala Bjediča, njegove žene Ra-zije in drugih tovarišev, ki so izgubili življenje v tej strašni letalski nesreča. Smrt tovariša Bjediča pomeni veliko izgubo ne samo za njegove soborce in sodelavce, temveč tudi za vse nas, za vse naše narode in narodnosti, za vsakega občana Jugoslavije. V tragični letalski nesreči smo izgubili Djemala Bjediča, tovariša, komunista, revolucionarja, ki je vse svoje življenje posvetil zmagi revolucije in izgradnji socializma, človeka, ki je že šesto leto uspešno opravljal eno najtežjih in najodgovornejših dolžnosti v naši državi. Nedopovedljiva je naša žalost, ker smo izgubili človeka — revolucionarja in državnika, ki je neutrudljivo izvrševal svoje dolžnosti in obveznosti , državne in partijske, ki je bil odločen in preprost, prežet z optimizmom in vero v sposobnosti naših narodov in narodnosti, našega delavskega razreda in v odločilno vlogo Zveze komunistov Jugoslavije v samoupravnem socialističnem razvoju naše družbe. Zaradi vsega tega je Izguba, ki je s smrtjo tov. Bjediča doletela našo skupnost In Zvezo komunistov Jugoslavije, velikanska in nenadomestljiva. Njegovo delo bo ostalo trajen prispevek in in materialni razcvet našo samoupravne družbe. Zc v srednješolski klopi so se vanj vtisnila prva spoznanja o krivicah in nagnitosti boržuazne družbe In kmalu zatem se je aktivno vključil v matico naprednih študentov beograjske univerze, odločil se je za pot revolucionarnega boja, za korenite spremembo nevzdržnega stanja. V tem in poznejših bojih pred vojno se je prekalil in je bil že od prvega trenutka boja za osvoboditev domovine goreč borec za stvar delavskega razreda. Vojak revolucije in partijski delavec, od krajevnega do okrožnega in področnega partijskega komiteja, pri državnih organih v republiki in federaciji, med drugim član zveznega izvršnega sveta, predsednik skupščine Bosne in Hercegovine in nazadnje dvakrat predsednik zveznega izvršnega sveta — to je revolucionarna pot brez zastojev ln omahovanja. Tovariš Djemal Bijedič privržen Titovi misli In delu, njegov bližnji sodelavec, je bil na vseh iztočnicah naše politike jasno in odločno opredeljen ter neposredno in politično angažiran, Samoupravljanje, neuvrščenost, neodvisnost Jugoslavije, enotnost narodov in narodnosti, spoštovanje mesta in vloge republik in pokrajin v naši federaciji, sporazumevanje in dogovarjanje v okviru združenega dela, širok po- (Nadaljevanje na 3. strani) Lanskoletna rivala Thoeni in Gros imata že v prvem delu tako velik zaostanek, da bo verjetno borba za osvojitev pokala potekala le med tremi sedaj vodečimi tekmovalci. V drugem delu, ki šteje: 5 smukov, 5 slalomov, 5 veleslalomov in 1 kombinacijo ter 1 paralelni slalom, ima Stenmark teoretično več možnosti za ponovno osvojitev naslova kot Klammer. Iz drugega dela se bo štelo 8 najboljših uvrstitev. Pri slalomu pa je ravno obratno, Stenmark ima toliko naskoka, da bi ga bilo zelo težko premagati. Običajno vozi Stenmark v drugem delu še boljše, kot v prvem, tako, da so realne možnosti, da osvoji letošnji pokal, posebno še, ker gre Heidegger prvič čez lužo in bo verjetno zaradi neizkušenosti v drugem delu popustil. Seveda bomo vsi z zanimanjem spremljali nadaljnji razplet dogodkov, stiskali pesti in si želeli še zmag in uspehov našega Stenmarka in ostalih tekmovalcev, ki vozijo z našimi smučmi. M. I. Rezultati svetovnega pokala v prvi polovici tekmovalne sezone 1976/77 to £ o co o O O O O O J.OU Madona d.C, (Sterzing) **. 'v. Ln cj- 140 ra 1 Z 120 i/j Laax (Schladming) Berclvtesgaden (Garmisoli) 's \ N. / Kitzbuehel (vfenpen) s > / Wengen (Kitzbuehel) / , — / £1 J. Ul) O > / / / / (— / / 100 80 60 40 20 ou J / Madona d.C. (Sterzin?) 60 ra H* n L- / / Laai (Schladmine) j/ / DerchtesRaden (Carmisch) S £40 2 >o o -~s El $ 20 / Kitzbuehel (Vcnrcn) (J ,/ / Wengen (Kitzbuehel) / -/ / c« -4 / -A / / 100 80 00 •40 20 s o u o m M rH (d > J4 CO o M o m M rH i> i 0 •H S '■§ 1 1 Madona di Cam. VBL j CO feD .9 2 ° •p CO 1 Schlačtaing SK j A CO a rH -C O CO CO A 0 0] 1 c! o • (H rt O S bi 2 o Garrn. in Wengen IC M CO d M S CO d 9 tU S s M S hi g Adelboden VSL Madona d*C. (3terzing) O H o O . N Ul r Laax ( Schladming) Vs( Berchtesgaden (Garraisch) \ Kitzbuehel (Wengen) V \ Wengen (Kitzbuehel) S 106 (Klammer) ro o o o Val d'Xserc (Vu.1 d'Isere) Val l)'l3ore (Madona d.C.) iibnat Kapel (Adelboden) ‘V, Garnisoli (Morzine Avo.) S s Adelboden (Zweisel) o o -i <5 o o CO o $ Val d'l9ere (Val d'lsere) N s. Val d'lsere (Madona d.C.) \ Ebnat Kapel (Adelboden) Garmisch (Morzine Avo.) Adelboden (Zweisel) crc cr^ o ►1 Val d'Isere (Val d'Iscre) Val d'lsore (Madona d.C.) Ebnat Kapel (Adelboden) \ Garmisch (Morzino Avo.) \ Adelboden (Zvreisel) " • \ 160 140 120 100 80 00 S 40 20 < / / / / f / h / 7^ t/ 4 / / 1 < / i / / t / f / / h/ — / / / i sf' J // * ! L / / ►J S o u o cn M i—< £ j o u o «1 VH X) fH n > $ rt a o tj u d O rH £ i..* n rt a o rl S O rH rt > ►J .cn i u •H •C «5 a 'S s j £ »H 2. rt ■P rt 1 ►J C/3 • 0 1 s 5 M to O O ►j g 0 V) 1 s o hJ C/3 ti C) 'Tj rt Ul) o c> ■p 'o o rH O rfJ O N P •H $ •H O £ O s N •P •H »—h o o N P £ s M a o * En 8 hO a o *• a a> M C o * ti > C a 'd o ro rH 'd < 149 (Stenmark 133 (Klammer) 131 (Heidegger) o ac h v (4 a> « a • rH o. d ti « ta i-4 d e o- • o s M ? S a) d « US m n • S Š d d d 1 § »H * Ul a » a •3 > « > H • > « > o TJ a E a d 2 a ►J S o § O h £ ** •H M M M ■p 14 fr o 2» 9 m :» • O •*? H 1 a> « > x> m o M M 03 YSLVSL SK SK SL VSL SL Sil VSL SL Sil SL K SK SL K VSL 1. STEJ1KAHJC (DWE) 20 6 - - - 5 25 - - 25 - 25 - - 25 - 20 _ 100 49 _ 149 2. KLAKHEB (AUT) - - 25 25 - - - 25 - - 25 - 8 25 - - - 125 - - 8 133 3. !ffiID2GGER(AUT) 15 8 - - 11 11 - - 25 20 - 11 - - 15 - 15 - 57 74 - 131 A. -1H0HI UTA) - 5 - - i5 15 11 - - - - 8 25 - 11 20 - - *5 18 «5 108 5. EEHKI H-(SUI) - 25 - - 5 25 - - 20 - - - - - - - 25 - 3 95 - 98 6. GRCS (ITA) 11 20 - - 20 8 5 - 2 6 - 20 - - - - 3 - 49 44 - 93 7. TRESCK (5UI) - - 6 8 - - 15 - - - - 20 1 6 25 - 15 21 - *5 81 8. RUSSI (SUI) - - 11 15 - - - 11 - - 15 - - 15 - - - 67 - - - 67 9. RCMELTP.OIO 5* 2 - 56 10. MAHRE P. (USA) 25 15 - - - - - - 11 - - - - - - - - - - 51 - 51 10. RADIČI (ITA) “ - - - 25 - 8 - - A - u - - 8 - 2 - A9 2 - 51 tov. Bjediču! V spomin (Nadaljevanje s 1. strani) gled na potrebo razvoja vsestranskih gospodarskih in političnih odnosov, posebno z neuvrščenimi deželami v razvoju — to Je bila njegovo trdno in trajno prepričanje, ki ga je uspešno uresničeval v vsakdanji akciji z dinamičnostjo in energijo, katero je vlival zveznemu Izvršnemu svetu ter organizacijam in ljudem, s katerim je prihajal v stik. Tovarišu Djemalu Bijediču se je v zapletenih mednarodnih in notranjih razmerah v minulih nekaj letih posrečilo skupaj s člani ZIS uresničiti bistvene naloge ZIS v nadaljnjem razvoju združenega dela, afirmaciji delegatskega sistema, okrepitvi mednarodne pozicije Jugosla-cije in povečanju njenega ugleda v svetu. Ob zapletenih vprašanjih, pri navzkrižnih interesih je znal potrpežljivo razpravljati, Iskati skupne rešitve z dogovori, z izvršnimi sveti republik in pokrajin dognati skupno in dokončno rešitev. Seveda je bilo vse to mogoče ustvariti z enotnostjo, doseženo v ZKJ, z jasnim izhodiščem in perspektivo, ki je bila začrtana s sklepi 10. kongresa ZKJ in našo ustavo, kakor tudi z uresničevanjem ustave, zlasti pa s sprejetjem zakona o združenem delu. Od tega pa ni mogoče ločiti prispevka tistih osebnosti in revolucionarjev in požrtvovalnih delavcev, zvesto vdanih delavskemu razredu, svojemu ljudstvu in Zakon o združenem delu izhaja iz ustavne vloge, ki jo imajo sindikati kat družbenopolitična organizacija vseh delavcev v naši samoupravni drulbi. Delavci, organizirani v sindikatu, naj v skladu s svojimi nalogami v svojem statutu sindikalne organizacije določijo organizacijo sindikata tako, da bo sindikat svoje naloge čim uspešnejše opravljal. Vloga sindikata pri funkcioniranju celotnega sistema samoupravljanja v delovnih organizaciah je po novem zakonu zelo zahtevna in obširna. V kratkem povzetku o zakonu ima sindikat na naslednjih področjih bistveno vlogo, zato brez organiziranja sindikata sploh ni mogoče izvesti samoupravne organiziranosti v TOZD in delovni organizaciji: 1. Sindikat in samoupravni spora-zumi Sindikat je pristojen dajati pobude za sklepanje vseh samoupravnih sporazumov v delovni organizaciji oz. temeljni organizaciji, prav tako pa tudi obravnava sklenjene samoupravne sporazume. Sindikat neposredno sodeluje pri sklepanju samoupravnega sporazuma, ki ureja medsebojna razmerja med delavci v TOZD, torej bistvena razmerja pri urejanju delovnih razmerij, pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Samoupravne sporazume s tega področja sindikat tudi podpisuje. 2. Sindikat in varstvo pravic delavcev Delavec ima vselej pravico znotraj TOZD zahtevati varstvo svoje pravice, če misli, da mu je bila z odločitvijo organov upravljanja kršena kakšna pravica. V postopku preizkušanja delavčeve zahteve za varstvo pravic obvezno sodeluje sindikat kat družbenopolitična organizacija vseh delavcev. Sindikat lahko tudi zastopa delavca v postopku za varstvo pravic, bodisi, da ga delavec pooblasti, lahko pa sindikat tudi brez pooblastil delavca ščiti njegove pravice. zvezi komunistov, kot je bil tovariš Djemal Bljedič. Izgoreval je pri delu, vneto privržen poslanstvu, ki so mu ga zaupale vse naše družbenopolitične organizacije. Ko razmišljamo o vsestranski de: javnosti tovariša Djemala Bijedlča in mu izrekamo priznanje in najgloblje spoštovanje, nas prešinja bolečina zaradi prezgodnje izgube, saj je pri takih močeh in v revolucionarni zrelosti prerano odšel iz prvih bojnih vrst. Vendar nas navdaja tudi ponos, da je na tleh Bos-1 ne in Hercegovine, kot eden najuglednejših sinov ljudstva Bosne In Hercegovine, da je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji živel in delal komunist, borec ln revolucionar, enako drag vsem narodom in narodnostim Jugoslavije, ki je gradil in s števlnimi nitmi povezoval skupno usodo vseh naših pobratenih narodov in narodnosti ter si na tej osnovi pridobil njihovo spoštovanje in priznanje. S tem je afirmiral tako republiko Bosno in Hercegovino, kakor tudi Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, za seboj pa zapustil globoko človeško sled, o nekem življenju, privrženem revoluciji in jugoslovanski skupnosti. Večna slava in hvala tovarišu Djemalu Bijediču! Žalno sejo smo zaključili z enominutnim molkom ob spominu na pokojnika. Sindikat obvezno sodeluje pri izbiri kandidatov za disciplinsko komisijo, ki jo volijo delavci neposredno. Prav tako sindikat lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka in sodeluje pri ugotavljanju krivde delavca kadar odloča disciplinska komisija. 3. Sindikat in pripravljalni postopek za sprejemanje odločitev z neposrednim izjavljanjem Z novim zakonom je povečana vloga referenduma kot oblike nepo- srednega izjavljanja delavcev. Pred samim sprejemanjem odločitev z referendumom morajo biti vsi delavci v pripravljalnem postopku seznanjeni z zadevo, o kateri bodo odločali. Delo v pripravljalnem postopku poteka tako, da vprašanje, ki so ga rešile strokovne sluibe, delavski svet predlaga v obravnavanje delavcem, sindikat pa organizira družbenopolitični temelj za razpravo o predlaganem konkretnem ali splošnem aktu. Delavcem je treba zagotoviti zadosti časa za razpravo, dati jim je potrebno objektivne podatke o stvari, o kateri razpravljajo, predloliti jim je potrebno razumljivo in kratko ter pristopno obrazlo-iitev zadeve ter jim omogočiti, da svoja stališča o predlogu posredujejo delavskemu svetu oz. strokovnim sluibam. Naloga sindikata je torej omogočiti vsem delavcem dejansko informiranje o vprašanju in izoblikovanje njihovega stališča. Ta naloga predvsem zahteva ustrezno usposobljenost sindikalnega aktiva. 4. Sindikat in delavska kontrola Organi delavske kontrole se valijo na podlagi kandidacijskega postopka, ki ga izvede sindikat. Sindikat spremlja dela vseh izvoljenih članov delavske kontrole, po potrebi predlaga njihov odpoklic ali zamenjavo zaradi neaktivnosti, slabega dela in podobno. Funkcija spremljanja dela delavske kontrole zahteva v bodoče od sindikata še večjo aktivnost na področju politične zaščite članov organa delavske kontrole pred intervencijami in pred vsemi akcijami, ki imajo namen zmanjšati ali onemogočiti funkcijo in pomen delavskega nadzora. 5. Sindikat in informiranje delavcev Informiranje oz. seznanjanje delavcev z vsemi zadevami, ki se dogajajo v TOZD in DO, je podlaga za samoupravno odločanje delavcev. Zaradi tega ima vsak delavec pravico biti seznanjen in mora imeti možnost zahtevati obvestila. Sindikat kot posebna organizacija vseh delavcev sprejema vse informacije, o katerih se seznanjajo delavci neposredno, lahko pa zahteva od organov upravljanja tudi druge informacije, ki so podlaga v postopku pripravljanja samoupravnih odločitev. Eden od osnovnih pokazateljev uspešnosti gospodarjenja v DO je v zakonu o združenem delu razdeljen na nekaj točk. V skladu s temi določbami morajo biti delavci seznanjeni z rezultati gospodarjenja, imeti morajo možnost primerjave tekočih rezultatov gospodarjenja z rezultati preteklih let, imeti morajo možnost primerjave rezultatov ene temeljne organizacije z rezultati druge, imeti morajo možnost primerjati rezultate v temeljnih organizacijah iste ali slične dejavnosti. Popolno poznavanje rezultatov gospodarjenja omogoča dobro planiranje, spremljanje uresničevanja plet-nov, sprejemanje vseh tekočih odločitev o dohodku, povečanju produktivnosti dela in boljše organiziranje dela. V zakonu o združenem delu in v posebnem odloku so določeni kazalci, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije kot celote. Ti rezultati se morajo izkazovati na tak način in v takih rokih, da jih lahko delavci in organi upravljanja obravnavajo, ocenjujejo ter na podlagi njih ustrezno ukrepajo. Naloge sindikata v tem sestavku so povzete zelo na kratko, brez dvoma pa iz njih izhaja obsežna m zahtevna akcija, ki jo bo treba izpeljati, če bomo hoteli organizirati delo v bodočih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih tako, da bo zakon o združenem delu resnično zaživel tudi v naši DO. dipl. iur. Blaž Jakopič ELAN Pomembni obiski poslovnih ljudi v februarju OKVIRNI TERMINSKI PLAN OBISKOV INOZEMSKIH DETAJLISTOV V ELANU Za čim neposrednejši kontakt med proizvajalcem in detajlisti, ki imajo neposredni stik s potrošniki na posameznih tržiščih, nas bodo v mesecu februarju in marcu obiskale 4 skupine trgovcev iz štirih držav, in sicer: 7.—12. 2. 1977 — obisk predstavnikov firme Balzer iz Zah. Nemčijg z najboljšimi trgovci, skupina 30 ljudi. 14.—22. 2. 1977 — obisk predstavnikov firme Monark z detajlisti iz Kanade, skupina 30 oseb. 28. 2.—4. 3. 1977 — obisk predstavnikov firme Dai Ichi Shoji s štirimi največjimi trgovci. 4.—7. 3. 1977 — obisk predstavnikov firme Monsen, Oslo z norveškimi trgovci, skupina 30 ljudi. V mesecu maju se predvideva tudi obisk trgovcev iz Švedske, vendar termin in število oseb še ni dogovorjeno. Vsekakor predstavljajo za tovarno taki obiski precejšen izdatek, kljub temu, da gostje nosijo levji delež stroškov sami, vendar strokovna prodaja potrošniku pomeni mnogo v mednarodnem konkurenčnem boju prodaje smuči. S tem se tudi utrjuje ime Elan na tržišču, kar je predvsem pomembno za slabe sezone, da potrošnik zahteva Elan smuči. Torej, kljub temu, da je letošnja proizvodnja že skoraj razprodana, so z ozirom na dolgoročno politiko prodaje taki obiski nujno potrebni. Učinki prodajnih akcij so zelo težko merljivi, vendar za predstavo, kakšen je bil odziv na lanski obisk ameriških trgovcev med drugim predvsem pri naročilih, naj povemo, da so nekateri povečali naročila tudi za 10-krat. Dodatni komentar verjetno ni potreben. J. M. Sindikat in zakon o združenem delu Kljub intenzivni proizvodnji smuči še vedno manjka Novogradnja? Ne! Prazno skladišče smuči Zakaj manjka smuči? V mnogih naših dnevnih časopisih lahko zasledimo vprašanja, zakaj v trgovinah primanjkuje smuči. Vendar ne samo, da smuči ni v trgovinah, tudi naše skladišče je skoraj prazno. 2e za izvoz smo morali za leto 1976 odkloniti mnogo naročil in sicer 50 % poliuretan smuči, 10 odstotkov tekaških in 20 % J 702 in Jet. Med tem so trgovci na domačem tržišču čakali z naročili kakšna bo sezona, je bilo tako še manj ustreznih smuči na razpolago. Problem je bil predvsem za otroške smuči do 170 cm in za odrasle v dolžinah 175 in 180 cm v cenejši izvedbi, med tem ko je bilo letošnjo sezono dovolj pretekla leta iskanih smuči RC Impuls in jih je še vedno nekaj na razpolago, saj je bila proizvodnja le-teh podvojena v primerjavi s preteklim letom. Uspešno prodajo lahko pripisujemo predvsem dobrima zadnjima dvema zimama in seveda uspehom Štiri leta minevajo, odkar so v ELAN-u narejeni prvi prototipi tekaških smuči, tri leta pa od tega, da smo začeli s serijsko proizvodnjo. V tem času je bilo na področju tekaških smuči veliko težav, vendar je bil vseskozi jasno začrtan cilj, da se doseže kvalitativen nivo izdelka, tak, ki odgovarja najvišjem svetovnem razredu, v čemer smo uspeli. Na osnovi izkušenj iz področja prodaje alpskih smuči in pa na osnovi aktivnosti konkurence smo kaj hitro ugotovili, da tudi pri tekaških smučeh ne moremo brez tekmovalnih uspehov in smo temu primemo poskušali že sorazmerno zgodaj aktivirati švedske tekmovalce, dn bi tekmovali na naših smučeh. Trud, ki ga je tudi naš švedski zastopnik Ryon vložil v celo zadevo ni bil zaman, saj smo imeli na testiranju najbolj znane švedske ase Magnu-sona in Lundbecka. Iz njihovih ocen smuči, ki so že v samem začetku bile preveč laskave in pozitivne, smo se sicer veliko naučili, vendar še vedno premalo, da bi lahko izdeloval take smuč, s katermi bi obadva bila bolj zadovoljna kot s konkurenčnimi. Z ozirom, da je področje tekmovalnega športa v tekih, predvsem v skandinavskih deželah, še bolj od- Stenmarka in drugih tekmovalcev na naših smučeh. Zadnje nam potrjuje dejstvo, da smo prodali za ca. 110 % več RC smuči kot preteklo sezono. Od prodana je bila tudi velika količina starejših modelov, tako, da je bila zaloga v skladišču gotovih izdelkov minimalna. Praktično je bila celotna januarska proizvodnja 77 prodana na domačem tržišču takorekoč za nazaj in nam za prihodnjo sezono ostane samo 11 mesečna proizvodnja in skoro nič stare zaloge, tako da v letu 1977 lahko pričakujemo kljub povečani proizvodnji nižjo realizacijo. Fiksna naročila smuči za izvoz že imamo v tovarni in če tem prištejemo še minimalno nujno količino za domače tržišče lahko ugotovimo, da je proizvodnja za 2/7 prenizka napram povpraševanju. Iz tega sledi, da smo pred odločitvijo ali povečati proizvodnjo na posameznih trakovih, ali komu in za koliko odkloniti naročila. visno od finančne sposobnosti proizvajalca kot pa same kvalitete smuči, je povsem razumljivo, da se sodelovanje z enim od teh švedskih Ameriška štafeta v Bohinju asov ni moglo razviti tako daleč kot smo si želeli z ozirom na naše omejene finančne možnosti. Zavedali smo se, da se bomo morali ozreti za mlajšimi, manj znanimi tekmovalci, ki pa so organizirano vodeni in imajo lahko šanse za uspehe v bodoče. Tudi na področju tekaškega športa smo uporabili taktiko sodelovanja v cenenih pool-ih z mladimi perspektivnimi tekmovalci. Prvi sadovi so na vidiku. V poletnem testiranju smuči z Amerikanci na Dachsteinu in jesenskem testiranju s Čehi sta se Stan Dunklee pri Amerikancih in Josef Kubica pri Čehih odločila za uporabo naših smuči na tekmovanjih. Posebno zanimivo je za nas sodelovanje ravno s Stan Duklee-jem, ki je na začetku sezone veljal kot tretji do četrti ameriški tekač, vendar je z izrednim uspehom, osvojitvijo 10 mesta na tekmah za svetovni pokal v Telemarku — ZDA, opozoril ameriško javnost nase, predvsem z ozirom na veliko razočaranje, ki ga je pripravil favorit Bill Koch. Stan Dunklee za nas ni samo zanimiv kot tekmovalec, ki z izredno veliko mero posluha sodeluje pri razvoju samih tekaških smuči. Študijsko smo pristopili k izdelavi programa za sodelovanje, redno nam poroča o vseh zapažanjih na smučeh, tako da smo sistematično oskrbljeni z vsemi podatki o smučeh, ki smo mu jih pripravili in ki jih je pri različnih pogojih uporabljal. Zelo pomembno je še, da smo k sodelovanju pritegnili ameriškega trenerja Martin Hall-a, ki nam je s svojimi iskrenimi nasveti pomagal, da smo se odločili za to, da koncentriramo našo pozornost na Stana. Vsekakor Josef Kubica iz ČSSR moramo reči, da se je Stan Dunklee povsem sam odločil za nas, odločil se je pa ravno na osnovi predstave, ki jo je dobil o nas in naših sposobnostih ob priliki obiska ter predvsem na osnovi prepričanja, da bomo resnično za njega naredili vse, kar je v naših močeh, kar tudi z dejanji dokazujemo, saj je s smučmi, katere smo mu pripravili za letošnjo sezono, v glavnem zelo zadovoljen. S testiranjem smuči na Dachsteinu so bili tudi Čehi zadovoljni in so tako določili tekmovalca Kubico, (mlajši perspektiven) ki še ni imel obveznosti do drugih proizvajalcev, da nastopa na naših smučeh. Ravno smo v dogovoru tudi s češkim trenerjem Jardom Honcujem za sodelovanje. Češki trener sistematično spremlja naše smuči in pripravlja obširno poročilo, tako da bomo imeli na koncu sezone dosti materiala za pripravo novih tekmovalnih tekaških smuči za naslednjo sezono. Ne smemo pozabiti na domače tekmovalce, s katerimi sodelujemo že ves čas, iz same razvojne faze smuči. Vendar to sodelovanje ni na potrebni višini, in se na žalost omejuje le na to, da Elan daje našim tekmovalcem sicer najboljše — izbrane tekaške smuči, narejene na osnovi naših zadnjih dognanj, vendar vsled pomanjkanja sistematičnega dela na samem področju tekaškega športa ni trenutno realno pričakovati kakih večjih uspehov in vsled tega tudi ne kakega načrtnejšega sodelo- vanja in pomoči od naših tekmovalcev pri razvoju smuči. Nekaj več upanja je z mlajšimi tekmovalci, ki so na tekmah v letošnjem letu opozorili nase in v kolikor bodo pridno naprej delali, lahko pričakujemo, da bodo tudi v našem tekaškem športu napočili boljši časi. Dejstvo je, da so naše TM smuči povsod vzbudile izredno zanimanje, tako so tudi testiranja, ki so jih opravili v Zahodni Nemčiji, pokazala, da so povsem enakovredne ostalim, to je Kneisslovim ali Fischerjevim smučem in bodo v drugi sezoni zahodnonemški mladinci začeli tudi uporabljati naše smuči. Zanimanje za smuči je veliko tudi v francoski ekipi, vendar se moramo načelno dogovoriti za sodelovanje o perspektivi. Dejstvo je, da smo na Švedskem prisotni z velikimi količinami TM smuči, vendar nimamo podatkov o tem, kako se na samem tekmovalnem področju razvijajo fe-movalci, ki uporabljajo naše smuči. Vsekakor je potrebno tudi po tej plati dobiti čim več informacij iz Skandinavije in pa navezati še nadaljnje stike, v kolikor želimo še bolj popularizirati naše nove RM — tekaške tekmovalne smuči. V tekaškem športu poskušajo uveljaviti tekme za svetovni pokal, podobno kot je to v alpskem, vendar vsled delnega bojkota sovjetskih tekmovalcev in Skandinavcev do realizacije te ideje ne pride v celoti. Kljub temu se tekmovanje vodi kot neuradno in v tem tekmovanju ima Stan dokaj lepe uspehe, 10. mesto v Telemarku in 6. mesto v Castelratu, mu je navrglo 26 točk in je bil do tekme v Reit im Winklu na 6. mestu. Na sami tekmi v Reit im VVinklu se ameriški team ni posebej odrezal, tako da so zaostanki za zmagovalcem bili dosti veliki (dve minuti), kar je pa povsem relativno, saj bi te dosežke, če bi jih dosegel kateri Jugoslovan, ocenili kot največjo senzacijo. mag. Petriček Peter Stanly Dunklee v razgovoru z mag. Petrlčkom Elanove smuči v tekaški smučini Prijatelja - nasprotnika srečanje smučarjev — Tradicionalno vsakoletno hokejistov v Adelbodnu Tako kot so bile preje v VVengenu po smuku za smukače skakalne tekme kot razvedrilo, je sedaj v Adelbodnu hokejska tekma med tabori alpskega smučanja. Nasprotniki sta vedno ZDA proti Švedski. Ker pa je premalo igračev v posamezni reprezentanci, vzamejo še druge reprezentante zraven. Letos so bili skupaj ZDA, Švica, Norveška, Rusija proti Švedski, Češki in Poljski. Rezultat letošnje tekme je bil 8:3 za ZDA. Tekmo sl je ogledalo par sto gledalcev. Stenmark je dal za Švede dva gola v vrata nasprotnika, ki jih je branil Jurij Vogelnik, njegov prijatelj. 1. Reit I. Wlnkl gog. Kaiscrgebirgo 2. Reit i. VVinkl mit Entfelden lind Brach»pit?fl 3. VVinklmoosalmen (1160 m) mit loferer Sleinbergo 4. Reit i. VVinkl, Dorfpartio |-'vV;lNDIPANr,Af.f: /f I0// * i 'Hrur. •. -5.v,v ~ })/o-u*£xz { 0Jli CrdT ČT L. Ar/V * Jh- -UfoK- JU-MrJu**, CAjtOJ. 'ji \7 C fe < ‘ >L ./[ V / O/j Nr. 8608 v Stan Dunklee se zahvaljuje kolektivu Elan za odlično pripravljene tekaške smuči NEVESPORT, 1977/1 ... v Ebnat Kappel je bil sneg prav tak kot v Kranjski gori... Stenmark je kljub avtoritativnem mnenju svojega šefa Noglerja vztrajal na smučeh za slalom, Elanovke 205 cm. Nogler je klel, Stenmark pa se delal gluheha, kot bi govoril steni. Morala: Stenmark je bil po prvem teku 27., v drugem pa je odstopil. * * * LA GAZZETA DELLO ŠPORT, 22.1.1977 Stenmark je bil v Wengnu bolan — v postelji je ostal dva dni in vstal šele v petek. Ima vneto grlo in hripav glas. »Pri veleslalomu je dihanje važno,« pravi, »s takim grlom ne bo lahko.« Naši čolni v prospektih tujih proizvajalcev motorjev Allgau \u -21- V C' s 3 j k v m am 6 Pozdravi naših skakalcev Iz Oberstdorfa Od zmage do zmage do svetovnega pokala Konkurenca i nnšimi dognnnji ?! Elanovi raziskovalci in tekmovalna služba so ugotovili, da je ATOMIC za svoje tekmovalce izdelal smuči, kopirane po Elanovem »uniline« konceptu. Atomicov ARC dolžine 205 je popolnoma identičen našemu RC, ki ga vozi Stenmark. Do desetinke milimetra se ujemajo vse dimenzije, stranski loki, trdota, konice, skratka, vsi elementi, ki pogojujejo vozne lastnosti. Smuči imajo tudi člcnka-ste robnike, ki jih sicer Atomic ne uporablja. Da Atomic kopira Elanove smuči, še bolj dokazujejo Atomicove ARC 210 »za veleslalom«, ki so prav tako kot »slalomske« kopirane po našem »uniline« RC. Elanove smuči se prav v teh dolžinah s svojim »uniline« konceptom najbolj razlikujejo od veleslalomskih smuči ostalih proizvajalcev. Atomic pa se je, kot kaže, odločil, da bo za svoje tekmovalce raje izkoristil Elanova dognanja. M. H. Ali ste vedeli ... ? Alt ste vedeli, da: — kljub solidni tehnični opremljenosti naše industrije iz leta v leto dosegamo čedalje manjšo rast produktivnosti? Letos se je ta rast ustavila, če se ni ponekod celo znižala; — je produktivnost na Švedskem 3,5-krat večja, kot pri nas, v SZ in CSSR pa več kot 2-krat večja; — je v rudnikih Kroka—Banoviči storilnost za 105 % manjša kot v francoskih; — delavec v INA naredi za 355 % manj kot delavec v podobnih francoskih rafinerijah; — so slovenski železarji za 288 % manj produktivni kot zahodnonem-ški; — je razlika v produktivnosti v barvni metalurgiji med francosko in našo (npr. v Trepči) 5,5-kratna (550 %); — je produktivnost v Citroenu za 197 »/o, v VW pa za 230 % večja kot v Crveni zastavi; — delavec v Gorenju naredi samo za 20 °/o manj kot v nizozemskem Philipsu, toda v niški El se ta številka povzpne na fantastičnih 381 %; — da je produktivnost na naših železnicah za 189 % manjša kot na zahodnonemških; — da ... Pa kaj bi našteval, zgornjih nekaj ilustrativnih podatkov dovolj nazorno kaže, kje jc tisti najbolj fundamentalni, končni vzrok za »nizke« plače, za »slabe ceste«, za pomanjkanje vrtcev, šol, skratka, za nizek družbeni standard v vseh njegovih pojavnih oblikah. Kaj je vzrok tako poraznemu stanju? Strokovnjaki so tudi na to vprašanje izbrskali nekaj odgovorov, ki lahko vsaj delno pojasnijo nezavidljivo stanje na področju produktivnosti pri nas. Prvič. Neustrezno nagrajevanje delavcev po delu. Večkrat pa je bilo že opozorjeno, da bi morali izločiti vse tiste elemente, ki vplivajo na OD, pa delavec nanje nima vpliva. Drugič. Izredno slaba kvalifikacijska struktura delavcev. Ugotovljeno je, da med zaposlenimi v Jugoslaviji kar 39 % delavcev nima ustrezne kvalifikacije za delo, ki ga opravljajo, več kakor 40 % vseh delavcev pa je nekvalificiranih, polkvalificiranih, ali pa ima samo nižjo strokovno izobrazbo. Zdaj pa poslušajte tole: strokovnjaki so ugotovili, da če povečamo naložbe v proizvodnjo za 1 %, se ta dvigne komaj 0,27 °/o, če pa se izobrazba zaposlenih dvigne za 1 %, naraste proizvodnja za 1,5 %, t. j. okroglo 5-krat več, kot pri investiciji v proizvodnjo! Tretjič. Na izredno nizko produktivnost vplivajo tudi izostanki z dela. Poprečen Jugoslovan dela le 263 dni v letu, (8 dni praznikov, 21 dni dopusta, 17 dni na »bolniški«, en dan »plavi«, dva dni zgubi na sodišču, občini itd., dva dni čaka na delo). K temu pa se prišteje še 52 nedelj. Pri tem moramo poudariti, da je ugotovljeno, da znaša efektivni delovni čas komaj 5,4 ure na dan. Kot nadaljnji vzroki sledijo še slaba informiranost med TOZD in DO, nizka stopnja uvajanja in spodbujanja novatorstva in tehničnih izboljšav. V zavesti vseh delavcev se mora trdno zasidrati spoznanje, da je le večja produktivnost pot k večji potrošnji in da lahko na daljše razdobje rastejo OD le skladno z rastjo produktivnosti. Vsaka druga politika bi pomenila žaganje veje, na kateri sedimo. Tu nič ne pomagajo lepe želje, jadikovanje o zviševanju življenjskih stroškov, ipd. — ekonomski zakoni so »kruti«. In prav je tako. (Iz »Skozi križišča« Sped-trans Maribor, dec. 1976.) Obisk visokih vojaških starešlh v Elanu. Njihova specializacija je rekreacija in šport Obiskali so nas tudi učenci In učitelji gasilskega šolskega centra iz Ljubljane Glasbena srečanja mladih Za dolgoletno poslovno sodelovanje prejema g. Cleyton iz Holandske elanovo grafiko URESNIČEVANJE ZAMISLI O PEVSKIH IN GLASBENIH SREČANJIH SOLSKE MLADINE RADOVLJIŠKE OBČINE Letošnjim jubilejnim praznovanjem 40-letnice prihoda na čelo KPJ tovariša Tita in ustanovnega kongresa KPS se bodo v čast 85. rojstnega dne predsednika Tita pridružili tudi učenci vseh osnovnih šol radovljiške občine z osrednjimi občinskimi srečanji pevskih zborov in glasbenih skupin ter solistov. Pobuda za ta srečanja, ki je bila sprožena na zadnji seji aktiva komunistov — kulturnih delavcev v deccmbru, je bila takoj sprejeta v izobraževalni skupnosti in v vseh šolskih vodstvih. V sodelovanju 7 Zvezo kulturnih organizacij Radov-ljca je bila v četrtek, 27. januarja že prvi posvet pevovodij šolskih zborov, predstavnikov izobraževalne in kulturne skupnosti ter glasbene šole na katerem so se dogovorili o pripravah za to pomembno kulturno manifestacijo. rPedlagali so, da bi bilo občinsko srečanje vseh glasbenih skupin in solistov pod nazivom Mladinska glasbena srečanja v osnovni šoli F. S. Finžgar v Lescah. Za okvirni datum so določili 22. april, ko bi se začele slovesnosti tudi ob prazniku OF. Srečanje vseh šestih mladinskih in prav tako tudi pionirskih šolskih zborov, v katero bi se vključili tudi nekateri zbori podružničnih šol, pa bi organizirali pod nazivom Mladina poje, v mesecu mladosti, predvidoma 22. maja v osnovni šoli dr. Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici. Za izvedbo priprav so imenovali delovno skupino, ki bo v sodelovanju z ZKO Radovljica poskrbela za izbor pesmi in druga strokovno organizacijska opravila. JR Spominjajmo se 8. februarja — Prešernovega dne Sredstva obveščanja ®Ph8B -A •' ^ A- : **sj Detajl Iz proizvodnje smuči V letu 1976 se je DO Elan posluževala naslednjih sredstev obveščanja: — Delovne skupine, — Zbori delovnih ljudi, — Oglasne deske, — Glasilo Naša smučina — Interne informacije, — Obvestila. Delo delovnih skupin in zborov delovnih ljudi je zajeto v opisu samoupravljanja kot sestavni del poslovnega poročila. Obveščanje na delovnih skupinah in zborih je bilo neposredno in konkretno o zadevah, ki so terjale v določenem času zavzemanje stališč in sklepov samoupravljalcev. Oglasne deske po obratih in oddelkih (16) so služile za krajše tekoče informacije posameznih odločitev, bodisi samoupravnih ali poslovodnih organov, delo družbenopolitičnih organizacij in društev, vabila, obvestila in zunanje informacije. Glasilo Naša smučina je bilo v preteklem letu kot doslej mesečnik, namenjen delavcem DO ELAN in njihovim družinam kakor tudi širši javnosti doma in na tujem kot afirmator Elana, ki šteje med največje proizvajalce smuči in športne opreme na svetu. Kot sredstvo množičnega obveščanja v delegatskem sistemu je omogočala izmenjavo informacij redno, pravočasno, resnično ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev v celotnem poslovanju delovne organizacije. O samostojnih odločitvah, predlogih, ciljih, rezultatih dela, o pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so lahko vplivale na njihov družbeno ekonomski položaj in odnose znotraj združenega dela. Nadalje odnose z drugimi skupnostmi in družbo kot celoto. Seznanjala jih je o njihovih dolžnostih in pravicah in je bila vseskozi tribuna delavcev za izmenjavo mnenj, predlogov in stališč posameznikov, organizacij združenega dela, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih. Bila je pobudnik za uveljavljanje delegatskih razmerij, ustavnih načel in podpora pri delu samoupravnih interesnih skupnosti. Informirala jih je o delu TOZD-ov, o uspehih ter neuspehih in njihovih vzrokih, o načrtih, o rezultatih dela, o delovnih razmerjih, o življenjskem in družbenem standardu, doseganju in delitvi dohodka, o porabi sredstev, medsebojnih obveznosti, o ljudski obrambi in drugem. Obravnavala pa je tudi tematiko aktualnih političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih dogajanj v občini, republiki in državi ter šport. Zunanjemu svetu pa je omogočala približati Elan tak kot je in kar tudi zasluži. Tudi skozi Našo smučino se je povečala možnost afirmacije v svetu. Obravnavala je razvoj Elana, poslovna sodelovanja, vrhunska tekmovanja z uporabo naših proizvodov (smuči, čolnov, telovadnega orodja) pomembnejše domače in tuje obiske, posredovala je izvlečke domačega in tujega tiska v zvezi z Elanom, rezultate važnejših tekmovanj in drugo. V letu 1976 je izšlo 12 številk Naše smučine in sicer 10 številk po 8 strani in 2 številki po 10 strani v nakladi po 1.100 izvodov. Tako je izšlo skupno 13.200 izvodov na 110.000 straneh. Od tega so jih mesečno brezplačno prejemali vsi zaposleni delavci, ostale izvode pa upokojenci, vojaki, sosednja podjetja, knjižnice in druge institucije v občini, republiki in zvezi, ki so izrazili željo in potrebo, da jih vključijo v svoj arhiv. Prav tako so jih prejemali tudi tisti obiskovalci podjetja, ki so v njih registrirani. Po oceni tako bere našo smučino 3—4.000 bralcev, kar je že precejšnje število. Najbolj pomembno pa je to, da so ti bralci kvalificirani v stroki njene vsebine. Stroški Naše smučine v letu 1976 so bili naslednji: 1. Članki, prispevki, foto itd - neto 8.950,65 din 2. Prispevki za neto izplačila pod tč. 1 1.602,60 din 3. Tiskanje v Gorenjskem tisku 166.675,30 din Skupno: 177.228,55 din Tako je en izvod stal 14,20 din (8—10 strani), kar je tudi vzrok premajhna naklada. Interne informacije V letu 1976 je izšlo še 6 številk Internih informacij. Izhajale so po potrebi in so zajemale detajlno tematiko posameznih aktivnosti s podatki le za interno uporabo. To je takimi, ki so zadevali notranjo problematiko in jih Naša smučina, ki je usmerjena tudi navzven, ni mogla objavljati zaradi zavarovanja poslovne tajne. Interne informacije so tudi omogočile takojšnje informacije tekočih zadev, kar je za Našo smučino kot mesečnik prepozno. Konkretno so prinašale prispevke: — obisk ameriških kupcev, — vpis posojila za ceste, — gospodarski načrt, bilanco. Kot drugod na Gorenjskem so družbenopolitične organizacije radovljiške občine enotno podprle že lanskega avgusta načeto zamisel pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko o ustanovitvi Muzeja revolucije na Gorenjskem v Begunjah. Predlog Pokrajinskega odbora je v celoti podprl tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Cilj te pobude je, da se celovito prikaže revolucionarna preteklost Gorenjske s predvojnim naprednim delavskim gibanjem, na rodno osvobodilnim bojem kot tudi povojnim obdobjem. V bodočem muzeju bi strokovno, oblikovno dognano in dostopno najširšemu krogu ljudi združili vso dokumentacijo in gradivo s področja zgodovinopisja in prikazovanja naše revolucije v knjižni in razstavni obliki po enotnem konceptu. Prizadevanja bodo usmerjena predvsem za vsklajevanje dela nekdanjih aktivistov OF, borcev NOV, muzejskih delavcev predvsem pa sedanjih družbenopolitičnih organizacij in njihovih vodstev. Predvojni komunisti, partizani in aktivisti OF na Gorenjskem ugotavljajo, da Gorenjski muzej v Kranju pa tudi oddelki NOB pri drugih muzejih v regiji še niso v celoti pravilno ovrednotili vloge partije, revolucionarnosti delavskega razreda in oboroženega boja na Gorenjskem. Osnovna pomanjkljivost sedanjih muzejskih zbirk je da vse revolucionarne etape niso predstavljene dovolj sistematično, celovito in privlačno in, da jim poleg zvestih vsebinskih, manjka klasičnih muzejskih predstav, zato so preveč enostranski, skrajno enolični in premalo dostopni. Častna izjema je lepo urejen Muzej talcev v Begunjah pa tudi nekatere zbirke v kranjskem muzeju. Sedanji prikaz NOB in delavskega gibanja spominja bolj na stalno razstavo fotografij in dokumentov, kot pa na muzejski prikaz ki bi bil enakovreden z zbirkami iz drugih zgodovinskih obdobij. Vsi muzeji oziroma oddelki NOB poslujejo z zelo skromnimi finančnimi sredstvi in v zelo šibkih kadrovskih zasedbah. O tem zgovorno — javno razpravo osnutka zakona o združenem delu, — povišanje zaslužkov, vezanih na osnovne kategorije za VIII.—XII. — oblika pomoči Posočju, — delitev osebnih dohodkov itd. Stroški internih informacij 6 številk, skupno 26 listov ciklostil A4 format, povprečno 200 izvo- priča podatek, da sta na celotni Gorenjski zaposlena le dva poklicna delavca, izvedenca za področje NOB. Območje bodočega muzeja naj bi zajelo celotno ozemlje, ki je med NOB spadalo pod okupirano Gorenjsko. Zato bi bilo potrebno zagotoviti ustrezno tehnično službo, razstavne zbirke z odgovarjajočo evidenco, kartoteko in fototeko. Siste matmično bodo morali raziskati nekatere dogodke, vlogo posameznih organizacij in kadrov, kar je bilo doslej zanemarjeno, polovično ali pa celo netočno obdelano. S tem bo izpolnjen dolg žrtvam in odgovornost sedanjim in kasnejšim rodovom, saj bo ta muzej trajna podoba in prikaz ljudi in obdobja, ki je edinstven v naši zgodovini. Pomembno je tudi dejstvo, da bo muzej v Begunjah, ki leže na izredno izpostavljeni geografski točki, predstavljal izjemno turistično točko, ki jo bodo obiskovali domačini in tujci in bo imel tudi velik kulturno politični in turistični značaj. Predvidevajo tudi, da bi muzej imel oddelek za Koroško, v katerem naj bi bilo prikazano ne le delovanje gorenjskih aktivistov in borcev NOV na Koroškem, ampak tudi boj koroških partizanov in celotnega koroškega prebivalstva, kar je še posebno pomembno v sedanjem času, ko uradna Avstrija še vedno zanika obstoj protinacističnega boja koroških Slovencev. Zamisel o ustanovitvi Muzeja revolucije na Gorenjskem je že doslej UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko. Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Krani dov je skupno 1.200 izvodov ali 5.200 listov papirja d 0,10 din je skupno 520,00 din brez honorarjev za prispevke, stroškov dela in opreme. Obvestila Poleg vsega opisanega se je za informiranje posluževalo tudi razna obvestila, predvsem službena, plakate za razne prireditve, tekmovanja itd. K. S. naletela na vsestransko zanimanje in podpore ne samo družbenopoli tičnih organizacij marveč tudi med vsemi nekdanjimi borci in aktivisti ter drugimi občani. Skrb za nadaljnji potek informiranja javnosti in pravno materialnih vprašanj je prevzela socialistična zveza, ki je že imenovala poseben odbor za vodenje vseh priprav za ustanovitev muzeja. V akcijo se bodo vključili tudi vsi poklicni muzejski delavci in preizkušeni izvedenci iz vrst predvojnih revolucionarjev, borcev in aktivistov NOB. J. R. Število zaposlenih v Elanu ob koncu leta 1976 iz krajev: 1. JESENICE 82 2. KRANJ 5 3. BOH. BISTRICA 2 4. BOH. BELA 1 5. GORJE 32 6. KROPA 1 7. KAMNA GORICA 10 8. BLED 49 9. RIBNO 15 10. PODNART 9 11. BEGUNJE 220 12. MOŠNJE (OTOK) 39 13. BREZJE 28 14. RADOVLJICA 159 15. LESCE 70 16. ZASIP 13 17. ŽIROVNICA 95 18. KOVOR 1 19. LESE 1 20. PODBREZJE 2 21. KOROŠKA BELA 1 22. LJUBLJANA 1 23. SKOPJE 1 24. ZAGREB 9 25. BEOGRAD 3 849 V Begunjah muzej revolucije Novi alarmni znaki Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je s pravilnikom o službi OJOA predpisal nove in za celo ozemlje SFRJ veljavne alarmne znake za nevarnost zračnega napada, jedrsko-blološke ali kemične nevarnosti, požarne nevarnosti, nevarnosti od naravnih nesreč in drugih hudih nesreč ter znake za prenehanje nevarnosti. Alarmni znaki se bodo dajali s sirenami, z obvestili preko radiofuz-nih in razglasnih postaj, z zvočniki, z drugimi ustreznimi akustičnimi in elektronskimi sredstvi. Preizkušanje siren vsako soboto ob 12. uri — isti znak kot za prenehanje nevarnosti (60 sekundni enakomerni znak). Znak za prenehanje nevarnosti se daje ob prenehanju nevarnosti zračnega napada, lahko pa tudi po naravni ali drugi hudi nesreči. Kjer ni siren, se uporablja druge zvočne naprave, vendar pa je treba upoštevati dolžino znakov, ki so zgoraj navedeni. Za izvajanje vaj, zlasti civilne zaščite, se uporablja navedene znake šele po tem, ko organizator vaje o tem obvesti upravni organ za ljudsko obrambo občinske skupščine in prebivalstvo. Štabi civilne zaščite, vodstva gasilskih organizacij, vodstva delovnih organizacij, postaja milice in drugi organi, so dolžni z novimi alarmnimi znaki seznaniti svoje sestave, oziroma delavce. Alarmni znaki veljavni od 1.12.1976 60” —90" — ■p-20 —*y ka/ ■20- >|*,15~ *\j\r r15 ■ -20 r njxr -20 —| M5- 90" -— 20 —| -15- —20 —* 60 60" Stanovanjska podjetja in drugi upravljalci zgradb, so dolžni takoj sneti razobešeno navodilo občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami s starimi alarmnimi znaki in po prejemu razobesiti novo navodilo, ki ga bo izdal občinski štab civilne zaščite. Stare alarmne znake je treba zamenjati tudi v vseh načrtih in drugih aktih. S tem se razveljavljajo alarmni znaki iz leta 1967. Uporaba novih alarmnih znakov (tudi za preizkušanje siren), se uvede takoj. ZRAČNA NEVARNOST: zavijajoči zvok siren v trajanju 60 sekund. JEDRSKA BIOLOSKO-KEMICNA NEVARNOST: zavijajoči zvok siren s presledki v skupnem trajanju 80 sekund (trije zavijajoči znaki po 20 sekund In vmes dve 15 sekund dolgi prekinitvi). POŽARNA NEVARNOST: enakomerni zvok a preslodkl v skupnem trajanju 90 sekund (trije zvoki po 20 sekund In vmes dve 15 sekundni prekinitvi). NEVARNOST NARAVNIH NEZGOD IN DRUGIH HUDIH NESREČ: neprekinjena kombinacija treh znakov v skupnem trajanju 60 sekund — 20 sekundni enakomerni. 20 sekundni zavijajoči In 20 sekundni enakomerni zvok). PRENEHANJE NEVARNOSTI: enakomerni zvok v trajanju 60 sekund. Bogdan Norčič — uspešen v pretekli sezoni Novice ŠPORT, 19.1.1977 Stenmark je po zmagi v Kitzbuhlu nastopil v paralelnem slalomu v Vue der Alpes, kjer je pred 6030-glavo publiko v finalu premagal H. Hem-mija. ★ * ★ SKI RACING, 15.1.1977 Torinski dnevnik je napisal, da je Stenmark zahteval plačilo za objavo svoje slike na naslovni strani revije Time. Nogler je takoj sklical tiskovno konferenco in vest demantiral. Ingemar Stenmark je odklonil ponudbo 81.000$ (1.500.000,00 din) za prestop k neki avstrijski tovarni smuči. Smuča na jugoslovanskih Elanovkah. Filip Praprotnik — vsestranski športnik za 1.1976 Končano je tekmovanje za izbor vsestranskega športnika in športnice za leto 1976. V moški konkurenci je v 8 disciplinah nastopalo 135 tekmovalcev, vendar pa je v vseh disciplinah nastopil le en sam tekmovalec. V ženski konkurenci je v 5 disciplinah nastopalo 28 tekmovalk, vendar le dve v treh disciplinah, ostale pa le v dveh ali eni disciplini. Zelja in namen tega tekmovanja je bil izpolnjen le pri moških tekmovalcih dočim se pa tekmovalke še vedno držijo ob strani, bolj kot gledalke. Za leto 1977 je pripravljen nov predlog za ocenjevanje in izbor najbolj vsestranskega športnika, ker je v starem pravilniku nekaj pomanjkljivosti, ki jih velja odpraviti. Rezultati za leto 1976: — moški: 1. PRAPROTNIK Filip 140 točk 2. KOKALJ Rudi 131 točk 3. PRETNAR Miha 116 točk 4. HANŽIČ Janez 114 točk 5. DEŽMAN Jože 102 točk 6. MILATOVIC Ivan 98 točk 7. TONEJC Niko 96 točk 8. HROVAT Janez 91 točk 9. RESMAN Frane 89 točk 1C. FINŽGAR Bogdan 87 točk — ženske: 1. GOMBOC Lidija 25 točk 2. PODLIPEC Amalija 22 točk 3. BREJC Nuša 19 točk 4. ZEROVNIK Marjana 18 točk 5. KOŠIR Majda 14 točk Lado Hegedič Zahvala Ob nenadni izgubi predrage mame JELKE VIDIC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem maloprodaje in servisa za izražena sožalja ter denarno pomoč namesto venca na grob. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoča hčerka Jelka POLONČIČ 20 221231 30 15 16 20 23 25 29 III IV ■ □ ■ ■ 0 0 Nedelje Prosti dnevi Prosti dnevi Prosti dnevi Prazniki Kolektivni dopust za neizmensko zal. izmeno za 2. izmeno delo Delovni koledar 1977 - ELAN