SI. 51.
V Mariboru, četrtek 4. maja.
IV. tečaj. 1871.
Vtorek, četrtek in soboto izlinin in velja v Mariboru brez puailja-
uja na dom za  vro   leto 8 g. — k. pol   leta 4
četrt
20
l*o pošti
*a vse leto 10 g. —k „   pol leta
četrt
I „ 60
SMEM NAROD.
VredniltTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hiš. st. 179.
Oznanila: Za navadno tristopno
vrsto s« plačne : 0 kr. če se tiska Ikra t 5 »>   ii  m     t» 2krat, ■ ti   u  »i ii
3 krat.
veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vnak tisek je plačati kolek (S tempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo
Pad Francoske in Slaveni.
VII.
Vsa sedanja nemška srditost na Francoze in vse to tevtonsko sovraštvo je bilo za dobe te vojake več ali manj po brezvestnem nemškem časnikarstvu umetno narejeno, potem pa neprestano dobro notjeno in pod-pibovnno. Sovraštvo med obema narodoma iz časov prvega Napoleona je že zdavnoj v pozabljivosti izginilo, posebno sla pa slavna v Parizu živeča in tudi tam umrla nemška pisatalja Heino in Borne s svojo klasično satiro največ k temu primogla, da jo galotobija med Nemci strašno smešna postala. Cvet te satire na nemško frankofage je bil Borne-tov neprecenljivi „Menzel der Franzosenfre8sera. Vpljiv teh dveh slavnih pisateljev, naročito pa potem vpljiv časa samega na Nemce je bil takr da sta si oba naroda, nkoravno no srčna prijatelja, vendar popolnoma indiferentna postala. In vendar kakšen sad je že v zadnji vojski umotno izbujeni „furor teutonicus" obrodili—Alt eno sovraštvo je vsem Nemcem ukoreninjeno, ktero že od pa'tiveka klije, to jo sovraštvo proti Rusiji, odnosno proti vsemu Slavenstvu. V vsakem nemškem listu velikega cesarstva „Ollc Willema" in tudi ne ivdkokrat v Avstriji so že od nekdaj bero, in dandenes po teh volikanskih zmagal« tem bolj poudarja, da konečno morajo Nemci tudi s Slavenstvom račun napraviti, kakor so zdaj s Francozom, da mora poprej ali pozneje priti do tega najstrašnejšega evropskega okršaja, v ktcicm si boto Pru-sija in Rusija kakor voditeljici obeh sovražnih clemon-tov nasproti stnli. Vsak Slaven mora s žalostjo priznati, ka imajo Nemci prav, da bode, ako no v desetih, skoraj gotovo v dvajsetih letih do tega strašanskega boja prišlo. Gotovo lo so ui treba bati tega boja toliko časa. dokler osebna prijatelja „01le VVdlem" in Aleksander živita, ali življenje teh dveh starce V jo le od denes do jutri.
Iti kakšno bi bilo koc' o — ali „ehaneos" — pri taki voiski ? Na eni strani bi stala preizvrstna nemška armada, kteri bi se navdušeno pridružili avstrijski Nemci, Magjari in Poljaki, torej skoraj cela Avstrija, Turčija in tudi Švedska, ako so njej lo Finlandija obljubi. Na drugi strani bi bila Rusija sama toj ogromni sili nasproti, k večemu z jetično francosko zaveznico za nemškim hrbtom. Pri vsem našem velikem navdušenji za Slavenstvo smo si še le vedno toliko treznosti ohranili, da tukaj brez okolišanja izpovemo, ka bi bili v tucom slučaji po našem mnenji Rusi teperi. Odkritosrčno moramo roči, da imamo od taistih dob, kur jo Omorpaša s svojimi bosimi Turki trikrat zaporedoma posebno pa pri Kalafatu Ruso tako namlati 1, malo „rešpekta" pred armado naših sevcrno-slavenskib bratov. Gotovo da je hrabrost in pogumnost rusovskih vojščn-kov nad vsako dvombo vzvišena, ali ravno tako je kla-Bična okornost in nespretnost rusovskih generalov že historična postala. — Vspeh tega velikanskega boja bi skoraj sigurno zavisel od tega, ali bi bila Fraocoska spet mogočen iu vpljiven faktor, ali bi spet toliko okre vala in se v toliko ojačila, ka bi bilo nemško cesarutvo primorano skoraj vso svojo armado, kakor jo bilo zdaj, proti njej v boj poslati, ali pa ako bi takrat Fran coska kot rusovska zaveznica lo tako pozo bila, kakor je dnndenes Španjolska.
Ako bi se prvi slučaj uresničil,  da bi spet Fran coska tako ojačila, brez dvombe bi potem Rusija zma-gonosna iz te borbe izšla.   Ali  bati se je,  ka je Ris-
liko ladij narediti dati, kolikor jih za zabavo ravno potrebujeti. Koliko pa je dandenes morsko brodovje vrodno, ko torpedos obrežje in luke varujejo, pokazala
mark s zadnjim mirom za to skrbel, da bi Francoska v takem dogodjaji kot zaveznica v svoji važnosti bolj denašnji Španjolski, nego nekdanji veličastni Franciji naličila. Pot milijard frankov plačila, otimanje Metza,!je v zadnji vojski najbolj velikanska francoska flota, ki Thionvilla in Bitscha, novo utrjonjc Strassburga v zvezi se ni upala nikjer nemškim obalom niti približati se. s Kehlom,  to so pogoji,  ki morajo  vsakega slona ali Dr. V. Zamik,
levu tned državami pogubiti! Bismark ima lo vodno en .■
cilj in konec pred očmi, kteri ga vodi, kakor zvezda     Pismo Rusa Pogodina Cehu Fr. Palackemu.
sv. 3 kraljo v jutrovo deželo, namreč: veličastna Nem-, Slavni  ruski   publicist in  zgodovinar M. P.  Po-
čija pod Ilohenzollorni. V doaego tega cilja in konca g od in je napisal Fr. Palackemu, vodji narodne se poslužuje vseh mogočih sredstev broz izbirka; po tem stranke češke, ob priliki, ko so se bili češki poslanci meri on vse svojo simpatije in antipatije. — V prvem (žalibog samo češki narodni poslanci) hrabro ogla-pogovoru z Jules Favro-om v Ferrieros-u je rekel Bis- sili proti slaveno-sovražni Beustovi vnanji politiki, na-mark, da njemu lo stoji do Alzasije, Lorone in do trd- slednji liBt, kteri kakor bodo bralci „Slov. Nar." videli, rijav, no pa toliko do ponoz, ker teh imajo Nemci samiigovori o slavenskih odnošajih posebe in o evropskih v zadosti. Torej zakaj pa potem 5 milijard od Frnncoske|obče. Čitali smo ga v češkem listu za znanost in po-zahtevati, ker jo bilo zračunano, da bi bili vsi vojskini litiko, „Osveta",  iz ktorega ga je i hrvatski „Branik"
stroški z 1500 milijonov frankov popolnoma poplačani? Odgovor na to so nam dajali dan za dnevom vsi nemški uradni, oficijo/.ni in neuradni listi:  da je po Mon-tecuculli-ovi besedi za vojskovanje treba denarja, potem denarja in na zadnjo  zopet denarja,  da bo Francoska sigurno zmerom  mislila na maščevanje   teh strašnih gubi tko v,  da jej jo  torej treba  za  dolgo dolgo asa odvzeti to prvo in zadnjo sredstvo vsako vojske, tla jo je treba ravno s tem v kratko rečeno do dobrega uničili!   Znano je,  da jo  Franco/om neizmerno mnogo lo tega  stalo,  da MetS  obdržijo,   da je v ta namen Thiers Bismarku za to n a j v a ž n o j š o francosko trdnjavo še eno milijardo ponujal.   Ali za vso take francosko ponudbe jo bil Bismark gluh: Bismarku je vedno prid  očmi  migljalo,  da on  vsaj za 20 let skrbi najboljše za  Nemčijo s tem, da  Francozom  edino pot, kterajo dozdaj v „Vaterland" peljala, zamaši in zajezi. Skoz nevtralizirani Luksenbttrg Francozi   no morejo in no smejo, ravno taki) malo skoz  nevtralizirani teritorij Švico in Belgijo, toroj edini izlaz,  kteri jih   zdaj v Nemčijo pelje, gro memo Metza, Tbionvillc-a, Bitscha, Pfalzburga, Strassburga in Kehla!   Pri začetku zadnje vojske ni nihčo na Frančiškom mislil,  da bi kterikrat mogoče  bilo,  ka bi  oborožen tujec do  Motza prodrl ; torej jo  bil Metz tudi,  kakor  so jo  puznejo izkazalo, za obsodovanjo popolnoma nepripravljen.   Pa v tej svoji nepripravljenosti   jo  toliko  časa zadrževal colo vojsko princa Fried. Karelna, broječo 250.000 mož! In ko  bi bil imel   zadosti hrane,  dopuščajo  vsi vojaški izvedenci, bil bi se lahko tudi 10 let, kakor stari Ilion, držal* To nam tolmači Thieis-ovo pogajanje, da jo pri naloženi, že po sebi ogromni svoti petih milijard lo še vendar šesto milijardo Ka Metz ponujal. Nemci pa, ima-joči veduo pred očmi bodoči okršaj z Francosko in Rusijo bodo te že po sebi izvrstne,  zdaj pridobljeno trdnjavo tako razširili in učvrstili, ka jim bo lahko stalo a kaci mi  200.000  brambovcev (Lanuwehr) Francosko prodreti = hotečo   armado   morebiti celo   enega milijona tako vzdržati, da še noben francosk vojnik Rena videl ne bo!   In med tem, ko je Germanija na ta dva načina prihodnjega zaveznika Rusije skoraj na nič spravila, sta  dobrovoljni  starček Gorčakov in  njegov gospodar, duševni siromak Aleksander veselo prikimovala in postopanju svojih genijalnih „prijateljov" ( ? !) „Ollo Willoma, Bismarka in Moltko-tr ploskala. Zakaj pa tudi ne? Ali nista imela tudi dos;i vzroka za to? Saj so jima ti „prijatelji" dali dovoljenje,  vede — po pregovoru  „das Altor kiudelt"  — kakšne igračo starcem najbolj ugajajo,  ka si smeta na črnem morji zopet to
prinesol. Priobčujemo ga tudi mi, da naši bralci vidijo, kako so na Ruskem misli in kako se hoče v bodoče čase delati.
Pogodin piše :
„Poštovani in stari moj prijatelj! Z najvećim veseljem in navdušeni smo tukaj v Moskvi, v ruski Pragi, prečitali vaš politiški proglas, kteri je politična izpoved češkega narodu.
Narod češki je govoril lepe, iskrene, jedrne in hvalevredno hesede, naj bi jih čula Evropa.
O duhu slavenskom ni bilo glasa, nego on se je stoprv sedaj začel na naše oči vzvijati do carstva visokega neba !
Duh slavenski, zatren in proganjen, trebi si siloj pot skozi zapreke neprijateljev svojih.
Koliko se razločujejo vaše skromne besede od zavijač evropsko diplomacije, polne goljufivih not, koliko od glasa sedanjih ministrov in predsednikov, kteri drug drugega varajoč po vetru ido, ki mu ni pota ni cilja ne poznajo l
Bodi vam čast in slava! Tako velja, da o vas govori vsak Slaven. Nič ne dene, ako nimate iglenarske puške, niti to, ako ne morete nameriti kanonov arm-strongskih, niti iz mitrelez posipati svoje neprijatelje 8 krupnim svinjcem : poštene besede imajo svojo moč in nosijo dalje nogo puška in kanon.
Najprej se razlegajo vašo besede do srca našega roda, ki deli isto osodo z vami : one se prijemljejo srca moravskoga, slovenskega, hrvatskega, dalmatinskega, srbskega, bosanskega in bolgarskega. Nas vseh srca se odpirajo glasu vašemu, in nas vseh bode tam pri vas 30 milijonov in v Rusiji 80 milijonov. Že to je nekaj vredno na vagi svotske pravde. V Evropi boste našli mnogo jih, ki se nagibljejo popolnem na vašo stran, na Francoskem, kteri ste duševno v rodu in celo v Angleški, no gledeč na egoistično in brezdušno vlado, bodo so ljudje našli pošteni in svobodni ; da celo v Nemškem, mislim jaz, no bodo celo prebivalstvo pokorno sredovečnemu pravu desnice, ktero se je zdaj v novem življemji ponovilo, popravljeno in znamenito dopolnjeno.
Ne spominjam Rusije, ker v Rusiji se vsi izobraženi in zavedni glasovi z vami soglašajo.
Z nemirom pričakujemo, kaj bode na to — no grof Doust, nego vlada avstrijska rekla, kteri vi kljubu vsem in tolikim trpljenjem, krivicam iu udarcem prav po slavensko hudo z dobrim svetom vračate, na edino pravi pot jej kažete, na kterem hodeč bi se mogla iz ponora vzdigniti in okrepčati.
Samo vzajemna zveza raznih plemen na stanji enakega prava pod avstrijsko vlado zedinivših bo, ali kakor vi govorite, samo liberalna m na svobodi preobražena Avstrija, na podlogi svobodne samouprave narodov, daje obliko, v kteri more Avstrija živeti.
Mi o tem mislimo tako: Avstrija ima, vzemimo, 35 milijonov državljanov. V tem številu štejejo Sla veni 20 milijonov; Nemci, Magjari in Vlahi vsak po pet, ostalo število naj bo na manje rodnjake. Jasno je, da vlada mora iskati vso moč v srcu slavenskom, da pred vsem mora zadovoliti temu plemenu ; ona mora hiteti, da dobi ljubezen in naklonost njegovo. Vse to tirja od nje pravičnost in prosto poštenje. Ako pak daje samo enemu bodisi kteremu koli plemenu prednost, nezadovoljnost mora biti na strani drugega — tako se dela zmešnjava in vrvranje, kterim se ni dal in se ne bode vrat presekati.
Avstrija pak je mislila drugače : ona je gledala korist svojo v pritiskavanji slavenske narodnosti. Rabila je preko dve sto let vsa mogoča nasilja. Ali je pa dosegla svoj cilj? To ne; nogo je vzbudila, razvila in utrdila pred vsem duh narodni, ter je ta prebolel vse nezgode. No ako Avstrija ni mogla ničesa doseči, dokler je imela še vso moč v rokah, kaj hoče zdaj, ko je več nego 50 procentov Bvoje moči izgubila, ko je narod dozorel in raztreznil so v pritisku, prišel do sa-mosvesti ? Neogibna pravičnost in prosto poštenje hoče : da se premeni sedanji sistem.
Pravica ta sije v oči vsem od strani gledajočim historijo avstrijsko in njene denašnje razmere.
Vi ste, dragi prijatelj, že davno počeli ojaBnjevati to istino avstrijski vladi.
Leta 1839, torej že pred 30 leti, ko sem se vračal jaz iz tujih zemelj, v kterih sem dolgo živel in razgo-varjal se z vsemi našimi korifeji, ktero, žalibog, krije že hladni grob, — napisal sem v svojem poročilu, adresiranom na ruskega ministra uka, Uvarova, te besede: „Avstrija se more držati samo s tem pogojem, ako premeni način svojega dola, . . . ako vrno Sla-j venom njih pravico in jih ima, kakor se imajo pravi v lastni otroci, ako v svojo obrano vzamo jezik njih in izobraževanje. Ali žalibože na tako premeno se no da. nikakor misliti, ker med sluhom avstrijskim in med vpijočim glasom slavenskim je neko brezzraČno brozdno."
Do denašnjega dne ni izginilo to brozdno, niso ga celo odstranila pobitja leta 1848., 1859. in 1800. Avstrijci so še vedno gluhi za glas slavenski, ki se razlega na okolo, vse to silneje in valovitije.
Da brate I Avstrija ne more razumeti, da so dvakrat dva četiri. Ona gledajoč ne vidi, slušajoč ne sliši.
Ona rajŠe pušča delati proti Slavenom in to za čudo nedosledno, pa ta nedoslednost škodi samo njej, med tem ko Slavene krepča in vzdiguje.
Kako bi razjasnili n. pr. to resnico : Magjari so se bili tek nedavno zarotili proti državi in zagrozili jej propast. Slaveni so jo z banom Jelačičem rešili, pridobivši a\ na pomoč rusko vojsko. Tu je za vso jasno, kdo jo je hotel pogubiti, kdo jej je bil prijatelj. Avstrijci so tačas ovešali izdajnike, magjarske kolovodje, ktero so v roke dobili. Zdaj se je pa Magjarom zljubilo proslaviti te izdajalce avstrijsko in domoljube magjarske. Avstrijci so to slavnost ne samo s prijaznim • očesom gledali, nego so jo še sami slavili, pozabivši svoje nekdanje veŠanje.
Hrvate pak, kteri so hoteli ob istem času osla-viti Jelačića, ki je Beč rešil, začne vlada proganjati.
Magjari, kteri so bili Avstriji pogubo zagrozili, popeli so se na višek oblasti, dobili so z dualizmom pravo narediti si posebno državo, a zvesti Slaveni v Ogerski so si izvojevali s znojem svoje zvestobe to, da jim Magjari dele milost in nemilost.
Ni-li to proganjanje dovoljno, uničiti potrpljivost Slavenov, ki štejejo 20 milijonov; ali jim to ne jemljo upanja v boljo bodočnost ? Znamenje največe nezadovoljnosti že opazujemo. Koliko je vlada imela skrbi in napora z ustankom v Dalmaciji, kterega ni mogla nikakor zadušiti. Dolgo-li jo tomu, kar je bila krajina v orožji? Vrenje v Hrvatski moglo bi tudi prej dozoreli, ter pariti grozno in na daleko.
Zdrava pamet nagovarja Avstrijo, naj premišlja zajeziti vulkan.
Ne sme pozabiti ni na to, da se v našem času izmenjavajo zgode edna strašnejša od druge, a mi jih komaj slutimo. Kakova jo bila država, ktora je propala na dolgo časa! Francoska je bila močnejša od Avstrije in Turške; imela je več moči, več izvirov za pomočke, da se okrepi in obrani : pa glej, nesrečo od meseca dni !
Vidimo, hvalo bogu. kako eden edini človek more prenarediti obraz celi državi in osodo celega pokolenja predrugačiti. Ali je dolgo, odkar je Cavour uzjedinil celo Italijo; a Bismark na prvo mesto vzdignil državo druzegn reda, ktera se prej ni smela brez tuje privolje ni geniti ?
Bode li sedaj, solnce moje, tudi mati Slavonka rodila junaka! da bi tudi ne bil Cavour ali Bismark ; dosta jo da je podoben Črnemu Juriju ali Leonu Gambetti, pa glej premeno, ktero se nihče ne nadeja 1 Povsod jo razstlanega trativa, ki bi gorelo, na gomilo ga je, trebaš samo, da ti iskra švigne in požar jo tu, ki se utegne daleč raztegniti, visoko švigati 1 . . . . (Konec prih.)
Dopisi.
- 7q<t.— Iz Ljubljane 29. aprila, flzv, dop.] Ravnokar je v tisku pod naslovom „Ein Program Lai-bacher fiiirger" celo 4 liste debela knjižica, ki obsega naslednjo točke : 1. Ljubljanski meščani hote mir v mestu. 2. Oni gojijo načelo pravne države, konstituci-joualno, svobodno vrodjenih razmer, humanizem in potrpljivost. 3. Pripoznavajo opravičenju narodnosti. Ona naj se čisla — in goji po razmerah istinite potrebe, pa vendar ni celoti ni posameznemu na škodo , da so dosežejo viši intelektuvelni, moralični inž njimi naravno zvezani gmotni nameni. 4. Nikdar še ni bilo naroda — državo brez vore. Ljubljanski moščani so svoje trdno drže. Pripoznavajo vzvišeni poklic in dostojnost duhovnikov kakor njih ravnopravnost in ravnodolžnost (Gleichverpflichtung) kot državljani. 5. Spoštujejo mnenja drugače mislečih, različna mnenja naj nimajo niti v društvenem niti v kupčijskera življonji škodljivoga vpljiva. 0. Svojih meščanskih pravic so hoto posluževati prosto, trdno se držaje ravno razvitih načel, majali so bodo, da jim pridobe razširjeno veljavo ter da se mladež od-gojujo v enako realnem in objektivnem duhu. 7, Znh-tovajo od zavoda porotnikov, da vsacega zdatno brani proti napadom po časnikih (tisku). 8. Vsakokratni mestni očetje in župan naj imajo vedno v spominu, da zastopajo skupnost meščanov, todaj morajo skupnomu blagru podrediti vso druge oziro. — Ta famozna knjižica potem nekoliko razvozljuje navedene točko, pravi, ka so ljubljanski meščani vsi vkup največe, najmočnejše društvo (kar že vrabci po strehak čivkajo), premelje za nameček še nekoliko besed n. pr. : mir, no-odvign ,Bt, poBtavnost , ravnopravnost, potrpljivost itd. ter konča z geuijalnimi besedami „Auf freundlichoH Wiederscchon." Kaj ta knjižica namerava in kdo so njeni očotje, je do sedaj še neznano, vsakako je gotovo, da veje iz programa pravi pravcati duh ljubljanskih meželjnov, kar kažete zlasti točki 5. in 7., iz kterih se razvidi, da jih jo delal kdo, ki se boji zamere, ker bi zbog tega utegnil za kaka 2 kr. manj rožičev ali fig prodati. S 7. točko pa bi bil znajden prav istiniti „Insektenpulver" proti vsem žurnalistom, kajti vsacemu malemu krojaču in krpaču bi morali zadostiti porotniki in obsoditi časnikarje. Opomuiti je še, da so ti časti-telji ravnopravnosti svojo knjižico le nemški dali v tisk, kar kaže zopet stare moželjuo, ki niti reklame ne umejo. To bo tedaj kaka strankica za se , pa vsaj ne po baronu Konradu zaželona „Mittelpartei" ? Videli bomo v kratkem, kaj in kako, če bo dopustil prostor bomo dotične tneželjno drugo-krat dali na trlice. —
K. Iz Metlike 1. maja. [Izv. dop.] Nemila smrt nam je zopet jako vi'ega in velospoUovanega narodnjaka vzela. Včeraj opoldne je umrl velečastni gospod Janez Škofic, župnik na Suhorji, 51 let star —
na plučni vnetnici. — Še v sredo je s. mašo služil ali ni jo dokončal , shrunil se je pri oltarji, in v posteljo prenesen, je že v petek po noči ob besedo prišel, in v nedeljo je svojo blago dušo izdihnil. — Skorej bi rekel, da je njegova zguba nenadomestljiva. Kar je on za olikanje, za blagor njemuj izročenih duš storil, je neprecenljivo in velike hvale vredno. — S čisto pustega kraja, kjer ni nič kot trnje, koprive in brinje rastlo, je on z nevtrudljivim pridom — raj naredil. — Njive, trtje, vrte z najlepšim sadjem in cvetlicami, vse v najlepšem zglednem redu kinčajo kraj, kjer je popred čista puščina bila. Sadna in murvena drevesa v vrstah, prva ravno zdaj v prekrasnem cvetu, dajo zares raju podoben pogled , in ravno zdaj je nemila smrt tako pridnemu in zaslužnemu možu dalje delovanje zaprla. Ne morem vseh zaslug do konca popisati, omenim le to, da je Njih Veličastvo spoznavši veliko zasluge rajneega blagovolilo njemu red Franc Jožefa podeliti.   Naj v miru počiva I
Iz Lesec 30. aprila. [Izv. dop.J Popotniki iz raznih krajev nam pripovedujejo, da se domoljubni slovenski narod misli v voliki množini našega tabora udo-ležiti. Ze smo čuli, da nas mislijo počastiti cela so-kolovnka društva iz Ljubljane, Kranja, Planine in Ipave ; naznanila smo že čitali, da se bodo udeležili rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin, tedaj bomo na gorenjskem taboru, kjer nam žuga najhuji germanizem, pravo ze-dinjenje Slovencev praznovali. Iz Zagreba se nam je dopisalo, da smemo tudi gostov iz Hrvatske iu Slavonijo pričakovati. Ako se tudi to uresniči, potem se bo z leškim taborom začelo jugoslavensko zedinjenje vršiti, če le kakega vremenskega zadržka no bomo imoli, bo naš tabor gotovo najbolj obiskovan in sicer žo zaradi krasnoga obljudenega kraja samega na sebi, posebno pa tudi zato, ker se bo blizo železniške postaje tabo-rovalo. Ker nameravajo ustanovitelji tabora postaviti z ustanovitvijo kakega društva za duševni in materijalni blngoBtan naroda pravi spominek rajnemu narodnemu boritelju dr. Toraanu, tako se oni od narodnjakov nadejajo z da t ni h pripomočkov. Slovenci iz vseh pokrajin in naši pobratimi po krvi in jezici pripravljajte se na naš tabor in pridite povekšati sijajno svečanost narodno ; za to vas vabimo žo Bedaj uljudno po tej poti, kakor hitro bo pa vročilo se privoljenje, bo dotični odbor razposlal Bvoja povabila. Zborimo se na tisoče in tisočo, izrecimo svoje žoljo javno in glasujmo eno-glasffo, da zabtovamo enako pravice kakor drugi narodi v Avstriji, s kterimi moramo tudi enake težnje nositi in vlada si bo gotovo prizadevala, da tudi enkrat naB usliši.
Z. — Iz goriške okolice, 29. apr. [Izv. dop.] Do leta 1869 so bili na Goriškem vsi Slovenci še precej složni in edini. To leto pa so so razcepili v dve stranki, kterih ena se je imenovala stranka „Mladoslovoncev14 in se je zbirala okolo dra. Lavriča. Tej stranki je bila „starojša stranka", ki se je držala prof. Marušiča in okraj, glavarja VVinklorja, premlačna. Mladoslovenci so hoteli vse z enim skokom doseči, stari pa so hodili počasno pot in niso pozabljali, da jo narodnemu gibanju nasprotna vlada, pa tudi tukaj.šno laško in nemško prebivalstvo. S povoda interpelacijo dveh slovenskih poslancev v goriškem zboru zarad zedinjene Slovenijo je prišlo med tema strankama do javnega razpora, ki se je očitno kazal najbolj pri zadnjih volitvah. Nasledek tega razpora jo bil, da sta pri zadnjih volitvah padla dva moža, ki sta v prejšnjem deželnem zboru štela med najdelavnojšo ude goriškega zbora. Že to iu mnogo drugo skušnje so bile izbudile med nami gorko željo, da bi se razpor poravnal. Ta želja se je bila izrekla tudi po vseh slovenskih časopisih. Mnogim so je zdelo najprimernejše, ko bi se sloga napravila v političnem društvu „Soča" , kajti novo društvo snovati prav za prav no kaže, iu ko bi se tudi osnovalo, ostalo bi vedno neko rivalstvo med starim in novim društvom, tako da bi goriški Slovenci vendar nikdar ne prišli do složnega političnega sodelovanja.
Da bi so dalo to doseči , je bil gosp. Kerševan, župan v Dornbergu, sprožil pri občnem zboru „Soče" 13. t. m. predlog, da naj bi sedanji odbor Soče, kteri zastopa samo eno stranko na Goriškem, prostovoljno
odstopil, in da bi ae potom po dogovoru izvolil nov odbor iz obeh strank, tako da bi si obe stranki podale roke v spravo in zedinile vse moči cele grofije goriške v združeno delovanje na korist naroda slovenskega.
Akoravno je Kerševan ta svoj predlog prav dostojno in zmerno razložil, brez da bi se bil ikake osebe dotaknil, zbuJil je nepričakovan hrup med Sočinim odborom, in pustili ho nektori gospodje vse oziro na strani in jeli so Keršovana osebno napadati in tako vsakega, kteri je podpiral K.-ev predlog. Ker pa je ta predlog ogromni večini nazočih družnikov Soče, med kterimi je bila cela inteligencija društva, jako dopadal, so odstopili odborniki prostovoljno in upati je bilo, da bi se zaželena sprava in združenje med tem dovršilo, ker je bilo skleneno , da bi se še le pri drugi seji nov odbor volil. Opomniti je še, da se je bil dosedanji predsednik Soče, obče spoštovani dr. Lavrič odpovedal predsedništvu še med sejo in naznanil, da izstopi tudi iz dež. zbora. Uzrokov za ta izstop sicer ni naznanil., ali najbrže je to storil zarad  svojega slabega zdravja.
Po tem dogodku je bil sklican občni zbor Soče na 27. aprila in bila je na dnevnem redu volitev novega odbora. Kerševan in ti, ki so bili učinili odstop starega odbora, so želeli resnično spravo in so predložili Sočinerau staremu odboru poslednjič kot pogoj sprave, da bi se izvolil odbor Sočo tako , da polovica udov pade na stranko starega Sočinoga odbora, polovica pa na drugo stranko. Ob enem se je naznanilo tem gospodom, da drugi stranki ni na tem ležeče, da bi spod-rinili iz Sočo dosedaj vladajočo stranko in na njeno mesto sebe posadili, ampak do sprave , in da ako se sprava ne dožene. noče boja pri volitvi in tudi nobo nega posla v „Soči." Prišel je dan volitve in vse je na to kazalo, da bi bila sprava mogoča, posebno potem, ko jo bil posrednik gosp. Dolenc predložil imenik novega odbora.
Ali pri volitvi se je pokazalo, da stari odbor ni hotel pristopiti občni želji po slogi , ampak da hočo „Sočo" v svojih rokah obdržati in po svojo naprej po 111 i k o v a t i. Po mnogih agitacijah, kterih tu ne bom javno našteval, da neslogo še bolj ne utrjujem, so bili z nova izvoljeni vsi stari odborniki, in upanje, da so složimo vsi, jo splavalo po Soči v morje. Opomniti je, da so bili skoraj vsi intoligentni udje Sočo za spravo in da so tudi tako volili.
—cs. 1% Dunaja 27. aprila. [Izv. dop.|   Naj mi bo dovoljeno Vašo bralco  pozorne storiti  na občeko ristno podvzotje, ktero se tu ravnokar snuje. Nasproti mnogo  in  po  vsej   pravici  grajanim  špekulacijam, po kterih se je  za  časa  tako imenovanega „Grundungs-
vega nasprotnika   za  svojega   predsednika.   Shodišče! poslala ta ali ona.   Mirno se francoske homatije ne
„desnega središča", v ktero zahajajo tudi Slovenci, hoče baje glasovati proti Hohenvvartovim „reformatoričnim" predlogom, češ da državni zbor deželnim zborom nima ničesa dajati.   Prejšnji  minister Petrino je  neki hud nasprotnik Hohenvvartovih predlogov.   Vse to kaže, da ali v Avstriji avstrijsko stranke več ni,  ali  pa  da je ministerstvo ne ve poiskati   in  da Hohonvvartovi tova riši nikakor ne zaslužijo priimka ,.avstrijskega minister stva."   Ako je ,,Vaterlandu" verovati, je res tudi mini sterstvo sprevidelo, da tako ne gre  naprej ;  torej noki misli državni zbor in centralistične  deželne zboro raz pustiti, in tako dobiti federalistično  veČino  v državni zbor.   Stvar se lepo glasi,   vendar se  nočemo prezgodaj veseliti ,  ker smo vajeni, da se nam naše nade zgubljajo po zraku in nezmožnosti.
D r ž a v u i zbor, ki bi bil moral prvi dan po Hohemvartovih predlogih vedeti, kaj mu je s svojega stališča ž njimi storiti jo še lo v torek \olil odbor, ki se bo o predlogih posvetoval. Značajno je, da so morali 3krat voliti, prodno so zverižili odbor, v kterem imajo centralisti ogromno večino in lo šo Poljaki malo manjšinico. Slovencev ni nobeden voljen. Čemu neki še sede na Dunaji, čo tam vse brez njih opravijo, če se nihčo za-nje no zmeni in čo se tudi njih nobedon no oglasi za domačo stvar !
Središnji odbor narodno stranke na Hrvatskem je oglasil v „Bruniku" oklic  na volilce,  kterim pripO roča sledečo kandidate : Za županijo zagrebačko : Josip Šušković, kanonik ; Antun čop, inženir ; Gjuro Balaško, obrtnik ;   Drag.   Doinjanić, posestnik ;   Tito Ožcgovic, posestnik; Franjo Reizer, posestnik; Ivan Kralj, župnik; Josip Torbar, direktor realke; Mate Sladović, posestnik; Ivan Pintar, inženir    Za  županijo  varaždinsko : Josip Milčić, selski sudac; Slavoljub Fink, župnik; Dr. Stjep, Spovec,  profesor; Mavro  Brooz,  župnik ; J. Vuković, župnik ; Mio Bešvir, župnik ; I). Antolek Orišek, pristav. Za županijo križcvačko :   Martin Ožegovie, vel. t-udac; Julio Bubanović,  vel. bilježnik; .Josip Boruta, župnik; Ivan Mikovio, kanonik.   Za županijo virovitičko : Pavao Kolarić, predsednik hranilnico ;   Lazo Popovi6, župnik Luka   Užarević,   župnik ;   Dr.   Ignjat,   Brlić; Franjo Lampe, župnik; Dr. Fr. Kviring ; Ivan Vončina, lastnik tisknrnico; Franjo Regen, župnik.   Za županijo riečko Vjenc. Turkovie,  trgovec;  Matija Mrazović, odvetnik Dr. Franjo Rački.   Za županijo požežko : Josi p Miška tović, redaktor;   Josip  Turelli,   vel.  bilježnik; Josip Muzler, kot. sudac.   Za županijo sriemsko :  Ilija Por kačauski, župnik; Zivko Ođiić, župnik; Janko Tombot župnik ;  Dr.  S.  Dimitrijevio, kr. javni   bilježnik ; Dr
bodo razvozlale in konca.
zdaj   jim še ni videti nobenega
Bchvvindel" toliko  zavodov  sklicalo  v življenje, nam jo|Alex. Rogulić, odvetnik; Pajo Grčić, odvetnik. Za grad jako prijetno, ka vidimo snovati zavod, kteri so ne na- Zagreb: Nikola Krestić, odvetnik; Anto Jakič, trgovec slanja na nikakoršno sleparijo,  ampak na  resno delo- Matija   Mrazović,   odvetnik.   Za  Varaždin :   I). Pust vanje.   To je namreč splošna   v lož ni ca (allgo- trgovec; Ivan  Jagić, župnik.   Za Osi o k:  Ilija Topa
meine Dopositenbank), ki bo prihodnji teden izdala svojo delnice v podpisavanje. Ta zavod je hranilnicai v kteri se za vloge občinstva počenši od 1 gold. plačujejo večo obresti nego doslej, manipulacija jeprosteja in krajša. Vloženi denarji se v eskomptnem in hipotekarnem oddelku oddajajo obrtniji in posestvu. Ogromni dobički avstrijskih in ogerskih hranilnic, od kterih nektero osnovane na delnice, plačujejo do 50 pret. dividende, opravičujejo nado, ka se bo tudi splošna vložnica dobro obnesla, zlasti če so pomisli, da se bodo delnice izdajale al pari. —
Politični razgled.
N o t r a n j a z m e š n j a v a c i s i a j t a n s k a je od dne do dne — ne veča, ampak bolj očividna. Centralistični državni poslanci morajo grenke požirati, ker ne vedo sedanjemu ministerBtvu delati prave opozicijo Nemške novino svojo poslance grdo obirajo in jim na-svetujejo, naj vladi davkov ne dovolijo. Ustavovomi poslanci so med seboj uesložni. Rechbauerjeva svoj-bina je v drž. zboru napravila za-se posebno shndiščo, ustavoverni veliki posestniki se hote baje zgubiti Hohenv/artove mreže. Poljaki so v svojem Bbodišči proti prošnji ministra Groholskega izvolili siGroholsko-
lović, administrator župo ; M. Aksentijević, trgovec. Za Bakar : Bartol Smaić, posestnik ;   Dr. M. Derenčin, kr, avni  bilježnik.   Za  Karlov- o :   Dr.   M. Makanee. Za Križevce:   Dragutin  Ferkić,   župnik.   Za Koprivnico Viktor Spišić, odvetnik. ZaSisek: Tomo Novak, trgovec Za Virovitico: Mirko Hrvat, odvetnik.  Za Vukovar Kristić, obrtnik.   Za Djakovo : Dr. Franjo Rački. Za Rumo : Svet. Nikolajević, odvetnik.   Za Krapino : Josij Borovečki,   administrator župe.   Za  Samobor: Milan Vizner, lekarnik. — Zagrebačka kandidata Mrazović in Jakić še kandidirata na dveh   krajih, iz česar jo skic pati, da volitev v Zagrebu ni posebno varna, a da sta omenjena kandidata neobhodno potrebna v zboru.
V nemškem  državnem zboru ste se napravili dve   stranki glede   A I z a s i j o   in   L o t r i n g i j o ena hoče ti deželi združiti s Prusijo, druga bi jih rada pustila samostalni.   Bismark hoče imeti ju združeni Prusijo in tako se bodo  stvar tudi rešila in ko bi st uopravilo 300 strank.
čo jo  bilo že do zdaj malo poročati izpred Pa riza, moramo dcues skoraj   čisto molčati.   Ena ve jo  protivna  drugi.   Gotovo  je, da  so naprej bijejo in uničujejo, in   da gre zdaj   glavuo   prizadevanje Tbier sove vlade na to, odvzeti  upornikom  trdnjavo Issy, in da uporniki  trdnjavo  branij .   Po telegramih zmaguje zdaj ta  zdaj   ona stranka,   kakor je  telegram v svet
Ha/up stvari.
—r.— (Ljubljansko gledišče.) Predstava, ktero jo napravilo dram. društvo preteklo nedeljo na korist gosp. Meden-a , jo napolnila gledališče, kar je dokaz, kako je beneficijant priljubljen pri slovenskem občinstvu. Napov iz opere „Lucia di Lamermoor" so peli gosp. Meden in zbor prav izborno. Gospoda Medena je občinstvo takoj iz začetka divno nazdravljalo, na koncu pa štirikrat sklicalo na oder. Šaloigra „Dia-maut" jo brez vsacega dejanja, da se jo res čuditi gosp. prestavijalcu, ka jo bil tako pogumnega duha in je prestavil to šušmarijo. Vsem igralcem se je videlo, kako jim preseda neslana igra , zato jim pa ni bilo niti v skrbi, da bi jo dobrim igranjem napravili bolj okusno. Jako okropčovalno se je tedaj prilegla burka Suknjo doli." Gosp. Nolli bo je odlikoval dovtipom in mimiko , ravno tako gosp. Kajzel. Izmed krasnega pola nam gre dolžnost najprej čestitati gospici Erbež-ik-ovi, ki jo nastopila prvikrat. Ona bo zdatna in ljubeznjiva moč našemu gledališču , treba samo da se odvadi vsacemu novincu lastne bojazljivosti ter poletni čas porabi za poduk. Gospića Podkrajšek-ova pred-travlja lepe vdove in mično gospe kakor nalašč.
—r.— (Dramatično društvo.) Predstava, dana na korist gospico Brusove in gospoda Šušteršiča jo bila kljubu poznemu času dobro obiskana. Občinstvo jo vihrno izrazovalo svojo priznanje svoji ljubljenki g. Brusovi, ktera je pa tudi v igri: „Odkrila je srce" moj-sterski igrala. Izmed gospodov so so skazali ta večer posebno g. G raseli, ki je čez dolgo časa zopet nastopil, gosp. Nolli, kot ljubeznjiv gozdnar in gosg. Kajzel z jako drastično igro. Izborno je igral gosp. ŠuSteršič v ponovljeni igri „Živomrtva zakonska" in si pridobil obilo pohvalo.
* (Zdrav ni k v Slo v. Gradcu.) Iz Gradca so nam piše, da se služba c. kr. okrajnega zdravnika v Slov. Gradcu šo ni razpisala in da se tudi ne bo, ker se zdaj pri graški namestniji ravno posvetujejo o organiznciji štirskih fizikatov; kakor zdaj stvari stoje, zgubi Slov. Gradec bržkone svojega c. kr. okrajnega zdravnika, in bi bilo tam lepo mesto lo za praktičnega zdravnika, ker je zdaj v Slov. Gradcu samo en kirurg.
* (Razpisano službe.) V Rožeku na Koruškom je razpisano mesto c. k. notarja, ki mora znati slovenski jezik. Prošnjo naj se v 4 tednih izroče no-tarijatski komori v Celovcu. — Pri c. k. okrajni sodniji v Marib ru jo razpisana služba c. k. okrajnega pristava. Znanje slovenskega jezika v razpisilu ni tirjano — čemu tudi, čo nobeden dosedanjih uradnikov slovenski no zna, zakaj bi moral znati novi pristav? Prošnjo do 14. maja po službeni poti. Letna plača 800 fl, in s časom več.
* (U ra d n i š k a s p o v e d n i ca.) Iz Postojne so nam piše o ondotnih uradnikih: C. k. okrajno glavarstvo v Postojni: Okrajni glavar Globo Čn i k govori in pišo slovenski; komisar Doxat govori kranjsko „šprnho", vondar zapiše v najnovejšem času tudi kako slovensko besodo; komisar Hočevar dobro govori in pišo slovenski; avskultant Šanda govori in pije slovenski; finančni referent vrli narodnjak Robič pise večidelj in govori dobro slovenski; inženir Pile je poljskega rodu, bi zadostoval denaŠnjim tirjatvam, ko bi so bolj slovenski učil; katnsterski geometer W u n-der in referent Petrašek, oba Čeho-nemca ne razumeta nič slovenskega *); okrajni zdravnik dr. Razpet pišo in govori slovenski; okrajni rauocelnik Z (c) e p u-der, Idrijčan, ljubi kranjsko „špraho" ; finaučni komisar Maly, po rodu Gorenjec, študira kranjsko „šprabo"
*) Radovedni smo, kako bo od \Beh občin tega okraja ono-glasni sklop uresniči, ktori tirja, da mora prihodnji kata-Bterski opornt izključljivo v slovenskem jeziku dognan biti. To na&o pravo bodemo ob Bvojem času toliko odločnejo tirjali, nego smo bili na ta sklep vsled odločbo c. k. finančnega ministorstva, ddo. 27. julija 18G7, št. 25590, naznanjene po okrožnici od c. k. okraj, glavarstva postojnskega, ddo. 4. prosinca 1868, št. 58J2, uvođeni. Dopisnik.
in „Naturgeachichte" Slovencev; telegrafist Leeb', trd Nemec, koj mrzličen postane, če kaki slovenski telegram vidi. C. k. davkarija v Postojni: Davkar Sedla k, bi rad današnjim tirjatvam zadostoval in so slovenski učil, pa ima nekako bojazen; kontrolor Smole, ljubi kranjsko špraho, slovenski ne znn. — C. k. okrajna soflnija v Postojni: Okrajni sodnik Urbas govori in piše slovenski še precej, pa ne rad; pristava: Muhloisen govori in piše še dobro slovenski, Grčar Vojteh, kakor dijak, Bedaj Adalbert Gertscher, zna govoriti in pisati slovenski; kaucelista: Negovetič in pl. Garzaroli lomita le kranjsko  .špraho", drugi
vendar slovensko piše če mu kdo narekvn, prvi ne; odvetnik dr. Deu ne zua govoriti ne pisati slovenski; notar Bo zel jak, naroden mož, govori še dobro slovenski, pa ne pokaže nikakega slovenskega spisa.
* (S ii d s 1 a v i se h e Z e i t u n g) bode izhajala od 5. maja počenši kot dnevnik, a no kakor se nam je zadnjič v naglici izpod peresa zmakuilo, kot tednik.
* (Slovensko pravniško društvo) v Ljubljani združeno s podporami za pravoslovco se bode v kratkem osnovalo v našem središči in vse prijatelje pravniškega naraštaja prosimo že za naprej za dobrohotne svete. Tako beremo v -Pravniku."
Listnica vrednMtva.
O. </) v Gradcu : Hvala za prijazno pojasnilo. Z oni enje-uim nam jako ustrezate in se bode dalo krasno porabiti.
Janežičevega slovnika
MloveiiKko-iiemftk i tlel
se želi kupiti za neko javno knjižico na Dunaji. Kdor bi ga hotel prodati, naj se blagovoli oglasiti pri vred-ništvu „Slov. Naroda" in naznaniti pogoje, pod kterimi bi hotel slovnik oddati.
Mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi PS". OlrtttllTl-a Bazar* za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 1S5.000 predmetih zastonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
prodaja in razpošilja v kronovine
N. Glattau-a prvi parižki bazar
za Avstrijo na Dunaji.
Stadt, vcrliiiKjerte Kanitnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači.
darila za gospode, gospe in otroke:
Blago i/ dunajskega usnja,
znano kot najbolji fabrikat na svetu. Ročne torbice 7.n /ruske z jeklenim obročem,  ena prav velika   gld. 1.20,  1.50; ilj najfiuejega šagren-usnja s pozlačeno klju-
30, 40, 50, 00; s prav lepo slikarijo kr. 40,    1.50, 1.90; Alpnka-dežnik gold. 2.80, 8.50; /opni   trmnnietri v etui po samo 25 kr.
00, sn, ffld. 1.1.20,1.41»; najkrusneje oprav-    Dežnik  iz ponarejene  svile (Zanella)  gld. » i                     '             i l-    i »m   i •
ljena g". 1.80,  3, 2.50,  2.80, 3.20, 4.80, 5;    8.20, 8.(50, 4; iz težke lionske svile po glđ. Nap.ovop  iicsr-aeril v podobi zlatih JHJC,
Bouanet  cvetlic  s znotraj   skrito  pahljo,    5, 5.50, 0, G.50, 7, 7.50. v kfenh je tul poln šivank, dvojni konci in
ktera po volji izgine, j.okr. 80, gld. 1, 1.51»; Solnen.ki.   Pomladni   solnčnikiz   lionske ?°Pn-tnik  ,x   kinežkega srebra, veljajo le
najfineje po gl. 2.50, 3, 8.50.
čavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50;   Najbolji glavniki i/, trdega kavčuku, velike  gld. 8, 3.40;  prav velike gld. 3.80,1 česalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 80, 35 ;j 4; s predtorbico za 1 gld. več. 1 gost glavnik kr. 20. 25, 30; 1 glavnik z
Praktični porteinooiiaiN. za gospe, gospodo ročajem kr. 36, 30, 35; 1 vtekljivi glavnik in otroke, s pozlačenimi zapornicami ali! kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr. 10, 15, gumi-trakoni po kraje. 35, 50, 85; iini gld.|    '20 ; 1 obvddnj glavnik za otroke kr. LO, 20,
1, 1.30, 1.70; prav hni gld. 1, 2.50, 3; 3.50.] >2b, 80; 1 žepni glavnik h zrcalom in kr-Praktični toki za smodke po kraje. 40,    tučo kr. 36, 80, 40, 60.
00, 80; tinigld. 1,1.20, 1.50; najtineji gld. Najboliše, po novem načinu napravi jene
2, 2.50, 3 3.50, 4, 4.50. krtače, kakor fine se le tu dobe. i krtača Pisma   in denariiose s praktičnimi predeli]   M glavo kr   a0j i|0) r,0.  fino kl.   (!5j 8fli
svile gld. J .1*0, 2.20; s svilno podlogo gld. '
2.80, 3; iz navadnega blaga kr. 0o, 80; ve-; DalekoL'ledi (Perspective) z najboljčim steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1.
po kraje. G0, 80, gld. 1. ; fine gld. 1.30, 1.50, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4. /.naiiiue knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, 25, 30; najfineje v usnji vezane kraje. 40, 50, 00, 80 gld. 1. Potne torbe iz najmočnejega usnja, s zn-T«".i .'.a !
„nn,n   kl i urnim   ,,'n   „1,1.9LtO.   tf3. 2.70. l0il flt»"  " ll" ,,Mn0 V™**™" "J80"?!
vubkoga Cllvcormovega mila gld. 1.1 ;>; 12 vidikih kosov   mila i/,  grenkih Tiiand<'lnov
jiorno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 8.10, 3.70, 4, 4.30, 4.80. Cene računjene po velikosti.
\Ynterproof'-popotni koveetci. praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80, 8.50, 4 ; prav veliki po gld. 4.50, 5, 5.50, 6.
Potne sklenicc s kupico  in usnjem prevle-
čene po gld. 1.30, f.50, 1.80, 2.10, 2.40.    t piana garnitura, obsezajoča 100 najfine-
jib listov papirja  s  povoljniini črkami in KrSIHIli  jllbllllli imeni, lOO najlinejih zavitkov  in 100 pe-
na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti. !;atl!ih fnaink. V8|; to. vk.uP ™ K»d. 1 ; So eden za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld. 1; ''""J1.«1- 1Jj ; ,ltlJhl,eJ' ■ barvaniml zavitki najfineje  okinčan gld.  1.20,  1.50, 1.80, 2, »••••
2.50; >.a so podob kr. 65, 90, gld. L.30,1000pečatnih»narnk,pozlačeno tiskanih
1.50; najfineje okinčan s podobami itd gl. n» uov patentiran način gumiranih, s po-1.80, 3, 3.60, 3, 3.50, 4; album za 100 po- voljno iirmo, grbom itd., velja lo gl, 1.60; dob gl. 8, 3.50, 4, 5 do gl. 12; za 2110 po-i    500, gld. L.36.
dob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, G, 7 do gl. lB/NajpotrebiiOjrti na polovu-slednji v najnoveji krasotni obliki, m.jl .i« dober Lefaucheux-revolver, s kte
Albumi t muziko, igrajo, ko se odpro, dva lepa napeva, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najele-gantneje vezani gld. 8.50; še fineji gl. 11, najtineji gld. 14, 16. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, IG, 18, 20, 24.
P
lik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80 ; s svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; Benčniki gld. 1.80, 2.50, 3. Tovarniška zaloga najboljših proramnie, za ktere se daje poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih kr. 85, 1»'-, gld. 1.10, 1.60.
Imenitni peresni ki in noži iz bessemer-
jekla,  znani kot najboljši na svetu,  po kr. gl. 1; najfineje gl. 1.60: 1 krtača za obleko    -jO, 80, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50. kr. 50. (io, BO, gl. 1, 1.20;   najfineje gld. im':t'    iw ' .  , , , ,    , ,
1.50.  l.hoV   i ,ir„v fina krtača za ■obelUD?n-,tDe - *-"Ce lz »^Bemer-jekln, dobro po-kr. 15, 20,25,80,85,40; 1 krtača za nohte kr. 25, BO, 86, 40. 50, Gu, 80.
kavo kr. 45 Okviri   za   fotografije po kr. 4, G, 10, 15;
Kiuežko srebro s Brebrnimi ploSčarai,   SlJE^A^Ji $i^aP'J\*Vj
,  .... ,   . ,      , .    ., l*     i kabinetni obliki kr. 50, G0, 80, gld. I, 1.20.
boljši kot. navadno kinezko srebro, ker sel .
predmeti iz kinožkega srebra prevlečejo zi Izvrstno angležke britve (za vsako se močno srebrno ploščo, so prodajajo lo vi dnje poroštvo na dva lota) 1 Glada tone podpisanem bazarji. Poroštvo za kinezko srebro s srebrnimi ploščami se daje na 10( lot. 12 žlic le gl. 16.50, žlicirc '/.a kavo gld. 0.20; dvauajstorka im/n in vilic' gld. 26.60, 28; žlicn /.a sočivje gl. 8.90,1 4.60 ; 12 nožev /.n dcnHcrl gld. 0.80, 12 ;! 1 -oblica najelegantriejn oblika gld. 2.40, 2.85,3; stopnica (zapoper)gld. 1.45, 1.90; ra/.sipavee /,;i sladkor gld. 1.00, 2.10; 1 velika žlica /a mleko gld. 2.75, 3.40 ;! 1 velika žlica za juh o gld. 5.40, G.40,|
7; si o ujak i za nože v novi jako i    Vsacemu   gospodu neobhodno
gantni  obliki gld. 8.25;   1  par iniziiih| potrebno.
kr. 85, gbl. l.Jit; dvauajstorka cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld. 1.90, 2.50; dvauajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 96. Sicer vse drugo baze.
Angležke škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanjo kr. 15, 20, 25, 30; 1 škarje za vrezavanje kr. 36, 30, 35, 40, najveŽo kr. 50, G0, 70 ; krojaške škarje kr. 45, G5, 80, gld. J, 1.20; 1 šknrjo za luč za svetil-nice h 8mrdljivcem kr. 35 ; 1 veriiioa za škarje kr. 20.
Žepne svetilnice 8 tako priljubljenimi sle-pilniini šipami po kr. GO, 70, 80; s 4 krat-nim slepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjigo činjene, kakor srebrne nikdar barve ne spre-j Z(l vkup zlužiti gld. 2.50; svotilnica za bez-ineno. Dvauajstorka jedilnih žlic kr. 85, rokavčni žep kr. 80. finejih gold.   1.20;   ilvanajstorka žličiu za
Uazor kr. 80; 1 Prince of Wa loa H a-z o r gld. 1.20; 1 prav fina General Na-pier H a zor gld. 1.60; 1 uajfineia A d-miral Kazor gld. 2; 1 Model Razor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vso britve v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Ni lo za brit i kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25 ; pasta za jermen mazati kr. 36.
svečnikov gld.   4, 4.0U, 5.85, 6.30, 7.25.
p   i>"  dolgi po gld.
patrone gld. 3.50. lepo zrezljano po kr.  50, 80, gld. 1 ; kra-|
Rosna  bese«!:,   kadilcem I Neredko se pri- ■0?Tori »!° gl: lJ\ lil°> 2,' ?M* ^552
1    i taki ceni so tudi gladke pipice /. ustnikom
peti, ka po slabem papirji za cigareto o-
voščene pomado, 1 kos mila za roke, 1 skle-nica fine nomade, 1 flacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80.
diti turški tabak brez papirja prav prijetno.l vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld
1 steklena cev,  v ktero se nabaše tabak, --10- :1;   z bivolo-koščenim ročajem gld
ktera nadomesti papir in prihrani vso mujo 4-5o» 5j 5-r,°) 0 i najfineji gld. 7, 8, 0; dva-
velja le kr. 25.                                         | najstorka za dessert gld. 2,  2.50, 3, 8.50,
JBnomape, vsaka s zaporom, jako praktične
gld. 1, 1.20  1.50, 2;   s popolnim pisilnim    J-», ^»"'Hkodlh^/droviu 1   iz JBntara V Zal°gr-
orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50.    ^a"e x VBt1"..^'1"   'kus   sko.lljn /Ui.nju. ^     . sia-arski   iu nll»ležki  noži iu
vr„„   >   •     . , ' ' 1 emu se je prišlo v okom, ker se zamore ka-      1      1    ni.i>.ubm   mi uii^ir/,«i n.<£.i
rseseserp najokusneje izdolani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav veliki,  najfineji gld. 2.50, 8, 3.50,  4, 4.50,
5;   krasotvori   za darila gld. 6, 7, 8, 10,        -  KolOBalna razprodaja ]   4> 5'
' n' ij' j       '     v .     • 0(1 veC na kant prišlih  fabrik za marele in Alpaka-avečniki,   zbuhnjeni,   priznani kot
rahtje Za plese  m  Metanje solnčnike. |najboljši i visokost, 4" 5" 6U 7U 8M   9" 10"
v naječi zberki.  Kna priprosta,  lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld.| po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. 1.
čestiti prebivalci po deželi, ki bi i/ Dunaja kar koli radi imeli,  lahko vse brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše naročilo so strogo, solidno in. vestno izvrši.
(2) N. Glaftau-a prvi pariški bazar
za Avstrijo na Dunaji Stadt, verliingerte Kiirntnerstrassc Nr. 51, Eck der Wallfi8chga8se v Todeco-vi palači.
NB. I^i-odnjaloemi poseben r*al>at.
J-klena peresa : Skatljica s 144 najboljših peres kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton kr. G0, 80, gld. 1 ; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvauajstorka peresnih ročajev kr. D, 10, 15, 20, 30, 40.
Kcritoires, elegantno pobrani kovčeki, s predali, v njih: peresni ročaj, Bvinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 koia finega pečatnega voBka le 35 kr.
fflfci61ž»ia^j;.;.!; lian
S i
m
Izdatelj in odgovorni vi.-ednik Nartiu Jelovšeli
Lastnik: Dr. Joi* Vi-m i»'  tr> '■'■•.4'
TiBkar liduinl JanscbliE