PoStnii ,na Plo5on-spben zbrati okrog sebe vse delovne nudi Jugoslavije in jih prekvasiti -®vojim delavskim pogumom in vero v vetle delavske cilje. Toda julij mesec 1941. leta ni samo ačetek osvobodilnega boja naših de-°vnih ljudi, temveč je začetek boja za Pnpolno osvoboditev delovnega človeka r~ boja za socializem. Ta boj pa še ni °nčan, ampak se razvija dalje z ne-manjšano silovitostjo. Mnogo je bilo °vražnikov, proti katerim se je boje-al naš delavski rod, jih razbil in da-“es je za njimi ostal le neljub spomin Samotnega izdajstva domovine. Spom-v1?0. se sam0 belogardistov, ki so jih _°dili najzakletejši sovražniki delav-— prdtiljudska duhovščina in re-kcionarjev vseh mogočih barv, ki so oteli onemogočiti rojstvo domovine delovnega ljudstva. Z vsemi temi smo ,® bojevali z orožjem v roki in iz boja kot zmagovalci. dudarji rudnika barita Pleše so se tudi dogovorili Eo so praznovali svoj prvi rudarski Blaznik, so se rudarji rudnika barita lese pogovorili o tekmovanju v čast kongresa KPJ. sk 1 w?ik ima okrog 3000 ton barita v ladišču, ki je ves pomešan. Tega nameravajo zbrati in pripraviti za izvoz, sak delavec in uslužbenec bo do kon-esa v ta namen napravil osem ur pro-ovoljnega dela na mesec. „ »sekakor je za delovni kolektiv teli!? rudnika zaloga barita pereč pro-em. Morda ne bi bilo napak, če bi se orlf°-YOr.i,i tud' o tem, kako bi delavci ocneje prijeli upravljanje rudnika v n °le roke. kar so imeli drugi kolektivi P jsod v mislili kadar so govorili o P rpravah na VI. kongres naše Partije. Danes je naš boj nekrvav. Toda ni nič manj silovit. To je boj za dvig blaginje delovnih ljudi, boj za ohranitev naše neodvisnosti pred napadi inform-birojskih držav; v prvi vrsti pa je ta boj za uveljavljanje delavskega razreda v vsej naši stvarnosti. Tudi v tem boju imamo opravka s premetenimi sovražniki, ki izkoristijo vsako razpoko, da bi nam škodovali v našem delu, da bi si podaljšali svoje življenje. Ti se kažejo v vseh mogočih barvah. Nekaterim ni pri srcu vse širše delavsko samoupravljanje in uveljavljanje delavstva v ljudski oblasti, spet drugim — protiljudski duhovščini — ni pri srcu vse, kar je našega — delavskega. Toda sile delavskega razreda so tako velike, tako enotna je njegova moralna moč, da drug za drugim pokleka pred njim — teh nekaj njegovih bednih nasprotnikov — in se vdaja. Mi vemo, da bo boj, ki smo ga začeli v juliju mesecu 1941. leta, še trd in da bo terjal žrtve. Toda svetla je naša bodočnost in zanjo se splača žrtvovati. In naši potomci, ki bodo uživali sadove tega slavnega boja, bodo ponosni na nas. proizvod vlada že sedaj veliko zanimanje, tako, da ne bodo mogli ugoditi vsem naročilom. V tekmovanju niso zanemarili političnovzgojnega dela in so imeli že vrsto predavanj in razgovorov o družbeno političnih vprašanjih. je geslo slovenskih delavcev v pripravah za šesti kongres naše Partije Delavci tovarne dušika v Rušah nadaljujejo s tekmovanjem do VI. kongresa KP Jugoslavije Med naj delavne j Šimi kolektivi ke-, Icne industrije Slovenije so prav go-2 v° delavci tovarne dušika v Rušah. ® doslej so imeli vrsto predavanj o °vem gospodarskem sistemu, posebej la s,e.° Unančni politiki. Trdijo, da de-,Vski svet in celotni delovni kolektiv sno sodelujeta in da so vse sklepe de-vskega sveta izvršili, t , Dogovorili so se, da bodo podaljšali okmovanje delavskega upravljanja vse 0 "I- kongresa KPJ, sprejeli pa so še °ve naloge. Ustanoviti nameravajo de-aYsko kulturno društvo »Svoboda« in Prirediti več gospodarskih in političnih Predavanj. Med drugim bodo skrbeli, da bo čim manj nadurnega dela v pod-kar so že precej uspeli. V maju J? bilo 8580 nadur, junija pa le 1310. Ua bi se športno udejstvovanje še bolj Kmetijski delavci v čast svoje Partije Mnogo je delovnih kolektivov tudi na državnih posestvih, ki si prizadevajo, da bi s čim večjimi uspehi dočakali kongres naše Partije. Delovni kolektivi ekonomije Pohorski dvor, gozdnega gospodarstva Bled, državnega posestva Rakičan, obe sindikalni podružnici posestva Gornja Radgona, državnega posestva Rajndol itd. so se odločili, da bodo poleg seznanjanja svojih članov z zakoni o socialnem zavarovanju in ukrepi Partije ter vlade za poglabljanje socialistične demokracije stremeli za tem, da vključijo v sindikalno organizacijo čim več članov. Posebno bodo pazili na izvajanja tarifnih pravilnikov in zato bodo plačilni sklad pravilno uporabljali. Med drugim bodo skrbeli tudi za pravilno izvajanje delovne in socialne zakonodaje. Slovenski delovni ljudje se pripravljamo, da bi čimbolj slovesno proslavili Dan vstaje slovenskega naroda. Po delovnih kolektivih, vaseh in mestih bomo priredili slovesnosti, odkrili bomo spomenike padlim borcem in sodelovali v partizanskih patruljah. Prve partizanske patrulje so že krenile. Ena se prebija s koroških meja, druga bije boj »s sovražnikom« po štajerskih gričih, tretja »osvobajat našo lepo Dolenjsko. In ko tako obujamo spomine na leta naše slavne preteklosti, se zavezujemo, da se bomo zvesto bojevali za cilje, ki smo si jih pred 11 leti postavili NEKAJ MISLI O HRASTNIŠKI »SVOBODI« »SVOBODA" naj bo množično delavsko gibanje Ideja »Svobode« mora dozoreti v delavskih srcih, šele takrat bo to društvo res delavsko in delavci ga bodo negovali kot svojega otroka Pred nekaj tedni so dobili hrastni-ški delavci nalogo, da osnujejo »Svobodo«. Bolj pravilno rečeno — to nalogo je dobilo nekaj tovarišev, ki so se aktivno udejstvovali v kulturnem življenju hrastniške doline. V početku so se ti tovariši začudili, kasneje se z mislijo spoprijaznili in se je oprijeli, tako da imamo danes v Hrastniku že dva društva »Svobode« — eno v Zgornjem, eno pa v Spodnjem. Hrastniški delavci so imeli doslej vedno nesrečo s kulturnimi društvi. Nekaj časa so bili rudarji z Zgornjega in steklarji ter kemični delavci s Spodnjega Hrastnika vključeni v skupno kulturno društvo. Pravijo, da so tedaj kar dobro delali, toda naen- krat so »spodnji« ugotovili, da je k »zgornjim« predaleč, rudarji pa so dejali, da imajo steklarji in delavci kemične tovarne prav toliko do Zgornjega Hrastnika, kot oni do Spodnjega. Nato so si vsak za sebe ustanovili sindikalno kulturno umetniško društvo. Delo pa nikakor ni šlo. V Spodnjem je bilo vsega skupaj 60 članov, v Zgornjem pa položaj ni bil prav nič boljši. In še ti člani so bili zelo mlačni. Le godba in nekaj utrjenih kulturnih skupin je dobro delovalo. Pa so se na občini in komiteju izmislili in v »Partizanu« s pomočjo učiteljev ustanovili kulturno skupino. To je obe sindikalni društvi razjezilo. Od tedaj se je delo kulturnih društev ne- Naše mesto \e na strani delavskega upravljanja Naši ^ delovni kolektivi preživljajo razsodnostjo že za nekaj zaostalega ali pojav, ki mu je lastna samovolja, uka-v tem času eno najpomembnejših re- pa sovražnega. zovanje, podcenjevanje tvorne sile de- volucionarnih obdobij: v gospodarstvu O tem družbenem konfliktu in nje- lavskega razreda in podobno in mislijo, bijejo boj za to, da se uveljavi delav- govih pojavih bi se dalo marsikaj po- da so birokrati lahko samo oni, ki sede sko upravljanje. To je seveda po svojem vedati in napisati. Toda, tokrat ni naš nekje po pisarnah in da je bistvo biro-družbenem značaju velika sprememba, namen govoriti o teh pojavih, dasi je kratizma pretirano veliko poslovanje s ki ne nastane sama po sebi, niti ne potrebno o njih spregovoriti mnogo več pomočjo papirja. Tako enostransko poj-brez ostrejših družbenih trenj. Da je in tudi temeljiteje, kot to v večini pri- movanje birokratizma, predvsem pa to res, nam obilo potrjuje naša praksa, merov delamo sindikalni odborniki. In nerazumevanje njihovega družbenega V zadnjem času je prišlo v nekaterih ravno to je tisto, kar nas danes pred- bistva, seveda onemogoča takim odbor-predvsem večjih^ gospodarskih podjet- vsem zanima: kje, na čigavi strani smo nikom, da bi se z birokratizmom uspeš-jih do obcutnejših notranjih nasprotij ob teh družbenih trenjih sindikalni od- no spoprijeli in kar je še hujše, da bi ob urejevanju posameznih p omemb- b omiki in kakšen je naš prispevek, da z njegovimi kalmi obračunali tudi sami v vsakem posameznem sporu zmagajo pri sebi. nejših vprašanj. Kadar pobliže pogledamo, kje pride napredna, tvorna gledanja, do takih nasprotij, ugotovimo kaj lahko, " Nekateri so recimo mnenja, da v - ---- —-=■---------------—j —•-—, freavsem moramo povedati to, da . ... .... , . ... , da nastajajo trenja predvsem v tistih mnogi noši sindikalni odborniki za ta gospodarskih podjetjih, kjer so koli birokratizma, samovolje, podcenjevanja podjetju in zdravimi delavskimi poj- za izrazit družben konflikt med stari mi birokratskimi pojmovanji in med rastočim delavskim upravljanjem. družbene zrelosti »navadnih delavcev* movanji še niso niti družbeno občutiji- [e. yzrok20 to- Kjer tako govore, jun in pretiranega precenjevanja »osebnih« vi in kaj hitro nasedejo najbolj ne- hltro PTlde prav najbolj reakcionarni zaslug posameznikov preobvladale med smiselnim birokratskim opravičilom. »ar9urt}enU ~ delavci se ne zanimajo, nekaterimi ljudmi v kolektivu, istočas- Oni gledajo na »upravno linijo« po sta- del“uct so zaostali, delavcem gre samo no pa so se začeli delavci globlje zave- rem in kadar pride med njo in delavci za,to’ T?1, °°. " Ah pa 3e. to.res? Ka} dati svojih pravic in dolžnosti, pred- do različnih gledanj, se hitro puste p re- nekl- PeJ'av?%. se .^nimajo! Zakaj vsem pa svoje družbene odgovornosti, pričati, če lahko tako rečemo, da so pa. P®: p°Blejmo bližje. Ali so jih v ki jim jo nalaga delavsko upravljanje, grešili delavci in so pripravljeni de- Podjetju spoznali z gospodarskimi pro-To se pravi, da gre v takih primerih lavce prepričevati o pravilnosti sklepov °lemi. ,Ne- Alt 2 nPmx razglabljajo o -- *----- ’ ” ■ ..............upravne linije tem, kako posamezna gospodarska vpra- Zakaj to? V takih primerih je jasno. .UT^m\ Ne od ‘e»a/ ke ------------------------ do somi sindikalni odborniki niso ra- ?khčf30 da °im delavci odobre to, Seveda je zanimivo to, da skušajo zumeli, da pomeni delavsko upravljanje , ].e oklenilo upravno vodstvo m na nekateri ta nujna nasprotja, ki morajo družbeno gospodarsko spremembo v .T. 3e “aI Prlstane3c tudi sindikat. Tu priti na dan povsod, kjer se delavske- proizvodnih odnosih, ampak so v njem Je lzv°r nezanimanja, tu pa je tudi pri-mu upravljanju zoperstavlja birokrati- videli le tehnično reorganizacijo. Za to T1?er birokratskega pojmovanja delav-zem, ocenjevati kot »nezdrave« pojavfi tudi niso kos družbeno oceniti tega ali s ,da uprnvljanja, za katerega menijo in naprtiti delavcem očitek, da ogro- onega pojava ali stališča, niti se sa- nek?ter\> da je tu samo za to, da daje žajo gospodarski napredek podjetja. V mostojno opredeliti za nekaj. V vsakem s^°} Postanek na to, kar se nekje nekaterih primerih te pojave osvetljuje takem slučaju je potem velika nevar- sk^ene- kot »dokaz« nezrelosti delavcev, ali pa nost, da delavci v svojem sindikatu ne Ce po se delavci takemu načinu dela celo kot sum za sovražne nagibe, na- iščejo družbenega zaščitnika in ne zoperstavijo — pa jih birokrati očrnijo perjene proti »splošnim« koristim pod- uveljavljajo svojih razrednih teženj k°t zaostale. In mnogokrat sindikalni jetja. Pametnemu človeku, ki posluša ta- potom svoje organizacije. Sindikalni od- odborniki proti takim načinom ne dvig-ke »dokaze«, je takoj jasno, da se ima borniki pa v takem primeru lahko kaj nei° Blasu protesta. Zakaj? Zato, ker priliko razgovarjati s čistokrvnim biro- hitro postanejo mivesek okorelih biro- tMdi sami sindikalni odborniki menijo, kratom, ki je neobčutljiv za globoke kratov in se sami zbirokratizirajo. da je demokratičnost že dovolj zajam- družbeno gospodarske spremembe pri Druga slabost mnogih sindikalnih čena, če na vsa mogoča razpravljanja v vas in proglaša vse, kar je v nasprotju odbornikov je v tem, da še vedno ne upravno administrativnem vodstvu po-z njegovo zelo omejeno birokratsko gledajo na birokratizem kot družben (Nadaljevanje na 4. strani) koliko poživilo, kulturna skupina »Partizana« je zaspala in z njo tudi učitelji. Tedaj je bilo naročeno, naj ustanovijo »Svobodo«. In tako se je zgodilo, da imamo danes v Hrastniku »Svobodo«, ki je podedovala po kulturnih društvih vse, kar je bilo dobrega in slabega v njih. »SVOBODA« ALI STARO KULTURNO DRUŠTVO Ne vem, če lahko smelo trdimo, da so hrastniška društva res društva »Svobode«. Jaz jih ne bi imenoval tako. Ko so mi pripovedovali o svojem delu, se mi je nehote vsilila misel na žensko, ki obleče novo obleko, se nekaj časa razkazuje v njej in je ponosna nanjo, pa se prej niti umila ni. Tako nekako je tudi s hrastniško »Svobodo«. Ne trdim, da so hrastniški delavci ne vem kako odgovorni za to, toda v glavah odgovornih ljudi pa še ni povsem zrastla ideja »Svobode«. Ti ljudje še ne vedo povsem dobro, kaj hočemo doseči s tem delavskim društvom. Pa to ni samo v Hrastniku. S tem se bore povsod, kjer ustanavljajo »Svobodo«. Pravimo, da je »Svoboda« naslednik delavskega prosvetnega društva »Svobode« iz let kapitalistične Jugoslavije. To društvo pa takrat ni bilo navadno kulturno društvo, zaprto v ozek krog skupin in skupinic. Bilo je mnogo več, bilo je množično delavsko gibanje in delavci, pripadniki tega gibanja, so se v njem vzgajali pod vodstvom najboljših sinov delavskega razreda. »Svoboda« je vzbujala delavski rod na boj proti izkoriščevalcem, v njej so se delavci prosvetno izobraževali in pripravljali za velike naloge bodočnosti. To je bilo množično politično prosvetno gibanje slovenskega delavstva. In danes? Menim, da vsi, prav vsi, ki staro ime SKUD zamenjujejo z novim »Svoboda« — greše. To nima prav nobenega smisla. Potem naj bi raje ime ostalo in mi vsi skupaj ne bi imeli toliko brezpomembnega dela. Če pa smo že enkrat ugotovili, da delo SKUD-ov ni tako, kot bi moralo biti in sklenili, da bomo ustanovili »Svobodo«, potem se moramo tega dela resno in s preudarkom lotiti. Vedeti moramo, kaj hočemo doseči. Delavci, v katerih je dozorela želja po svojem društvu, v katerem bi se politično prosvetno vzgajali pa tudi uveljavljali svoje težnje po kulturnem in zabavnem izživljanju, taki delavci naj se sestanejo in ustanove »Svobodo«. ■Tako bi morali napraviti tudi hrastniški delavci. Na množičnem delavskem zborovanju bi jo morali ustanoviti. V Spodnjem Hrastniku je na primer okrog 1500 delavcev. Vsaj 1000 bi jih moralo biti zbranih ta dan, delavcev in delavk, mladih in starih in za vse bi moral biti ta dan praznik. Tako sem tudi mislil, da so v Hrastniku naredili. Pa sem se zmotil. Zaprlo se je nekaj ljudi v dvorano, izvolili so odbor in »Svoboda« je bila tu. Le malo delavcev je bilo poučenih, kaj se dogaja »zg zaprtimi (Nadaljevanje na 5. strani) SPREHOD PO MOSTAH 0 plčtoli, trgovini In št kal Nekatere ne znajo prav ravnati z denarjem. Po nepotrebnem ga zapravljajo, pa jim ga za najpotrebnejše predmete zmanjka. Možje prerodi zahajajo v gostilno Ne ukvarjam se z gospodinjstvom, pri tem ima žena glavno besedo. In prav zato, ker se s temi rečmi ukvarja žena, me cene še posebno zanimajo. Moram jo malo »pokontrolirati.. .< Mleko je po 24 dinarjev, solata po 36, kruh po 41, mast po 200 dinarjev itd. itd. Večkrat, najraje proti koncu meseca, se zgodi, da pride žena in pravi: — Ti, daj mi tisoč dinarjev. Niti dinarja nimam, da bi šla na trg. — Saj sem ti dal skoro vso plačo. Kaj še hočeš? — Ti se res razumeš, koliko danes kaj stane. Kar računaj! Kupila sem 2 kg masti, toliko mleka, kruha — in našteva na dolgo in široko, kaj vse je kupila in koliko vse to stane. Vidite, in takrat mi pride prav, če cene poznam. Ne more me kar tako »okrog prinesti«. Toda tokrat ni šlo za to. Slišal sem namreč, da v nekaterih podjetjih v Mostah — ne mislim tistih pri Žirovnici, temveč na Moste v Ljubljani — precej več zaslužijo, odkar plačujejo po novem tarifnem pravilniku. In če res več zaslužijo, sem si mislil — kaj sedaj kupujejo? Napravil sem si načrt, sedel na kolo in že sem v tovarni. PLAČE SO RES POVIŠALI — Dober dan. Rad bi govoril z enim od upravnega odbora podjetja. — Klar tnle je eden, samo trenutek počakajte. Kaj kmalu je prišel. — Bi lahko povedali, kakšne so razlike med plačami po tarifnem pravilniku od prejšnjih ? — Lahko, lahko. Te podatke smo že zbrali. Poiskal je mapo. — Visokokvalificirani so imeli prej 46.98 dinarjev na uro, sedaj pa imajo 57.60 dinarjev, kvalificiram' delavci 40.60, sedaj 44.58, pol-kvalifieiranim smo primaknili nekaj več kot dinar na uro, nekvalificirani pa imajo okrog dinarja manj. Pomožni uslužbenci imajo povprečno 400 din na mesec manj. Uslužbenci z nižjo strokovnostjo so dobili okrog 450 dinarjev večx s srednjo strokovnostjo pa 1800 dinarjev več. Povedal mi je, da so bili kvalificirani delavci v primeri z nekvalificiranimi slabo plačani. Zato so sedaj njihove plače nekoliko višje. Zakaj pa uslužbenci dobivajo višje plače, pa ne vem. Vprašat sem šel še v drugo tovarno, kako so kaj tam s plačami. Povedali so mi, da je tudi pri njih sklad plač po tarifnem pravilniku v celoti večji kot prej. Začudil pa sem se, ko so mi dejali, da dobi kljub temu več kot polovica delavcev manjše plače, toda uslužbenci dobijo povprečno 2000 dinarjev več kot prej. Pojasnjevali so mi, da je precej delavcev dobivalo neupravičen dodatek za obleko. Dodatek na stalnost pri delu pa so dobivali skoro vsi. Najbolj se pozna, ker so imeli prej večinoma težke karte, kar sedaj niso več upoštevali. Ne vem, če uslužbenci res toliko več pripomorejo k uspehu podjetja. kolikor so jim primaknili pri plačah. Če so s tem uredili odnose med plačami posameznih kategorij delavcev in uslužbencev, pa tudi ne bi mogel reči. KAJ PRAVIJO DELAVCI Ne, tu pa nisem imel sreče. Nisem dosti izvedel. Najprej sem pobaral skupino delavcev, ki je nakladala prekuhana čreva, ali kaj vem kaj je bilo, na samokolnice. — Kako kaj gre? — I, bo že. bo žel Vroče je, vroče. Vročina pripeka, da je kaj. Počasi sem sukal pogovor na mojo stvar. — Kaj pa kupite sedaj, ko imate večjo plačo? — Ni da bi govoril. Nekaj je več, res, pozna se pa nič. Za hrano gre, za hrano. Kruha več pojemo, sicer ni sile denarja. Kakšna dva deci si ga človek tudi privošči. — Pa bonov tudi več dobite. Jih vse porabite? — Bonov? Kaj jih ne bi! Se premalo jih je. — Kaj pa kupite na bone, sem bil radoveden. — Cigarete, pa kakšno srajco, obleka je še predraga. Boljše je bilo prej, ko smo imeli karte... In tožili so kar vprek. Pri mlinu sem našel starejšo delavko. Mlado dekle ji je pomagalo. Sprva kar nista mogli do besede. Čez čas se je mlajša le opogumila in malo več povedala. Sadje da kupuje, ki ga prej ni. je pripovedovala, kaj sira in salame si privošči za malico, perilo bo treba kupiti in na novo obleko misli. Mojster pri peči — spremljevalec mi je na uho povedal, da zasluži po 15 do 16.000 dinarjev na mesec in da sta sama z ženo — ta je šele tarnal. Meso je predrago, komaj enkrat na teden si ga lahko privošči, drobovino bi rad kupil, pa je nikjer nc dobi. To bi rad, ono bi rad, denarja pa ni. Velik kamion bo kmalu do vrha naložen z raznovrstnim tekstilnim blagom. Ce je blago takih vzorcev, ki bodo potrošnikom ugajali, bo šlo hitro v denar, drugače bodo pa velike težave in v tovarni in v trgovini — Veste, krompir z vampi prav rad jem. Ali pa jetrca in pljučka. Kruh? Veste, imam rano na želodcu in moram jesti samo bel kruh. Boni? Porabim jih vse, saj jih ni veliko. Cigarete kupim z denarjem, ker dam bone ženi. Kaj bi govoril! Slabo je, slabo. Težko se prebijaš. Kamor sem prišel, povsod so mi približno isto povedali. Eh, sem si mislil, res si nespameten. Greš in vprašuješ, ko že naprej veš, da bo potarnal tisti, ki mu gre res težko, še bolj pa tisti, ki mu ni treba gledati na vsak dinar. — Kaj pa vi mislite, sem vprašal spremljevalca. — Mi smo že o teh stvareh tudi mnogo govorili in celo delavski svet je razpravljal o tem. H Klešnikn gre precej denarja. Takole okoli petina vseh plač gre v gostilno. Nekateri pa puste vso plačo tam. — Nisem to mislil. Zanima me, kako vi obrnete svojo plačo. — Oh, oženjem sem že leto in pol in še nimam pohištva. Sedpj ga bom kupil. Cenejše je in na obroke ga dobiš. — No, pojdite pa le še v gostilno vprašat, samo dvomim, če vam bodo po pravici povedali. VINA NE PRODAMO NIC VEČ...? V gostilni res nisem nič izvedel. Hodili so okrog mene kot mačka okrog vrele kaše. Mnogo so si dali opraviti. Prali so kozarce, pretakali vino, beseda jim ,ni in ni šla z jezika. — Nič več ne prodamo, so mi zatrjevali. — Saj nisem od davčne komisije, lahko mi poveste. Tudi to ni pomagalo. — Vino se je podražilo, če ga je prej spil literček, ga sedaj samo pol, prometa ni nič več. Ko sem se v prvih popoldanskih urah peljal mimo treh gostiln, so bile vse polne. Vino se je pa podražilo ... KAJ KUPUJEJO GOSPODINJE Stopil sem v špecerijsko trgovino. — Bi lahko govoril s tovarišem upravnikom? — Lahko, mi prijazno odgovori prodajalka. — Kje pa je? — Kar tule. — Bila je ona, proda-' ja tka in upravnik v isti osebi. Sedel sem in čakal, da je postregla. — Imate kaj sira? Prosim pol kilograma in 40 dkg salame. Oh. imate tudi oranža dol Po čem je že? Saj res, po 280 dinarjev liter. Dajte mi steklenico. Na vrsti je druga. Precej močan glas ima. — Pol litra olja, 10 dkg bonbonov, pol kilograma keksov, 10 dkg salame. In tretja z »nylon« predpasnikom. — Dvoje jajc. Kaj imate pa v tistile steklenici? Liker? Kakšen je? Kavin? Prosim dajte eno steklenico. Vstopila je majhna drobna ženičica srednjih let. •— En muholovec, prašek za limonado. Imate kaj riža? Še vedno nič. Pa še jajčka sem pozabila, tri mi dajte. Naslednja je precej zajetna. — 10 d ek sipe, eno čokolado, pa še pet dek bonbonov. Začudil sem se. Deset dekagramov sladkorja. Zakaj ne kupi cel kilogram ali pa vsaj pol. Radovednost me je premagala. — Zakaj ste kupili tako malo sladkorja. Začudeno me je pogledala, češ, kaj se pa ii mešaš v moje zadeve. ■— Nimam več denarja. Sploh pa — umolknila je. dopolnil sem sam: kaj te briga. Za čokolado je imela denar in za bonbone____ Trgovina se je izpraznila. LTpravnica mi jo povedala, da moka zelo slabo gre. Pa tudi nima je. Riža nima. prodala bi ga lahko, kolikor bi ga imela. Tudi koruznega zdroba in koruzne moke nima. — Lepa reč, sem si mislil. Naročila sem že zdavnaj, se je opravičevala. Masti, olja in sladkorja proda več kot aprila. Posebno gredo v denar tele stvari: sir. salama, maslo, sadni sokovi, likerji, konzerve, keksi, bonboni, čokolade, dišave in riž, če bi ga imela. — Ste se začudili, ko je tista kupila le 10 dkg sladkorja. Pri nas se to večkrat zgodi. Kupi nekaj malega sladkorja ali masti, pa še kaj drugega, kar v gospodinjstvu lahko pogreša. Nekateri ljudje ne znajo gospodariti. Kaj pravite vi na to? Mislim, da izbor stvari, ki jih kupujejo moščanske gospodinje, že nekaj pove. Nekatere res ne znajo gospodinjiti, kot na primer tista, ki nima denarja za sladkor, kupuje pa čokolado. Sicer denarja za osnovna živila ne manjka. In še nekaj smo videli: trgovina je še prepočasna, nima moke, riža in koruznega zdroba. BELEGA KRUHA KUPIJO TRIKRAT VEČ KOT ČRNEGA Ste že vprašali kdaj peka, kakšnega kruha več proda? Ne? Poizkusite. Meni so v Mostah povedali, da prodajo trikrat več belega kruha kot črnega. V začetku leta je bilo to razmerje pol na pol. Res je takrat bele moke včasih zmanjkalo, zmanjka jo pa tudi sedaj. Tudi več kruha prodajo kot prej. Zemelj, kifeljčkov in maslenih štručk lahko dobiš, kolikor ti srce poželi. Če imajo v pekarni toliko teh reči, pomeni, da jih lahko tudi prodajo. Ali ne? Pri mesarju se nič kaj ne pohvalijo. Prej, da, takrat, ko so bile še karte, smo prodali najmanj še enkrat toliko kot sedaj. Ljudje sedaj vsak dinar petkrat obrnejo, preden ga kam vtaknejo. Mnogo več pa prodamo suhega mesa, klobas, salame, prekajene slanine. Drobovine nam vedno zmanjka. Če prodamo od aprila sem kaj več? Mogoče kje drugje. Pri nas ne. Tole so mi povedali v mesnici. Bo držalo? TRGOVINO S ČEVLJI, GALANTERIJO ALI TEKSTILOM LAHKO Z LUČJO IŠČEŠ Dejal sem si: sedaj pa še v trgovino s tekstilom in galanterijo. Poslali so me na Zaloško cesto. Nisem je našel. Pred mesecem so jo zaprli, ker ni »nesla«. — Je kje drugje? — Ne, v Mostah takih trgovin nimamo. Pred leti smo imeli tudi trgovino s čevlji, pa je »falirala«. Če posli res niso šli, ali so jo iz kakšnih drugih razlogov zaprli, niso vedeli povedati. šel sem v mesto. Toda tn delavci ne žive več tako strnjeno naseljeni kot v Mostah. Nič ne de. Poglejmo v trgovino s tekstilom. Prometa imajo več kot v istem času prejšnjega meseca. Največ prodajo blaga za ženske obleke in perila. Blago Kolektiv »Gradisa IMM« v Šoštanju se danes že lahko prišteje med večje kolektive. Kako tudi ne? Zbrani smo z vseh vetrov naše domovine. Pisana je naša družba, toda v delu in tovarištvu smo eno. - ’ ' Nimamo malo dela in tega se gradbinci dobro zavedamo. Gradimo pa dveh krajih v Velenju, kjer moramo še letos zgraditi 72 stanovanj za naše rudarje. Delo gre kar hitro od rok, zadovoljni smo, le hrana je predraga, saj stane v rudniški restavraciji kar 123 dinarjev na dan in tudi kruha je premalo. V Gradisovi restavraciji v Šošta-njn stane hrana le 90 dinarjev, čemu torej takšna razlika? Najbrž bo morala sindikalna podružnica rudnika le malo bolj pogledati, kako gospodarijo v restavraciji. Ko je republiški odbor razpisal tekmovanje delavskega upravljanja, smo se tudi mi vključili in imamo že kar lepe uspehe. V šestih mesecih smo imeli kar 25 predavanj, v športne klube se je vpisalo 125 novih tovarišev itd. Materiala smo prihranili za čez 400.000 din. delavci imamo udobna stanovanja, uredili smo taborišče in postavili v Velenju prav lep dom za naše delavce. Čim smo zvedeli, da bo še letos partijski kongres, smo se dogovorili, da bomo tekmovanje v delavskem upravljanju podaljšali do kongresa. V tem za moške obleke se težko spravi v d©-nar. Predrago je. V trgovini zavisi promet od najrazličnejših stvari. Če dobe kakšen inozemski vzorec, ga hitro predajo. Domače tovarne še ne dajo dovolj velike izbire in — zalogo imajo. Nekaj povečanega prometa gre prav gotovo na račun znižanja cen blaga, ki ga ljudje niso v dovoljni meri kupovali, ki pa p© kakovosti sicer ni bilo slabo, le vzorci so bili zastareli. To se bo poznalo p®" zneje, ker, ljudje zaradi nakupa tega blaga po nizkih cenah nekaj časa ne bodo kupovali. Tako je torej v tekstilni trgovini. Nekaj več so že prodali kot prej, ne sicer veliko. Lahko bi več tudi po teh cenah, če bi bili vzorci drugačni. C® lahko prodajo tuje blago, ki ni nič boljše od našega, samo zaradi tega, ker ima tak vzorec, ki ljudem bolj ugaja, bi take vzorce lahko napravili tudi doma^ Toda kaj, ko imajo tovarne polne zaloge in bi se jih rade čimprej znebile. * S tem je bil končan moj sprehod po Mostah. Ko sem zvečer doma pripovedoval, kaj sem doživel in slišal ta dan, sem sfe spomnil: Vraga, saj tudi sam vedno govorim, da ne gre in da se ne da shajati. Pa se le da. In jutri bo bolje, pojutrišnjem še boljše. Le krepko moramo poprijeti. tekmovanju bomo najbolj skrbeli, da bo vsak naš delavec vedel, kakšne spremembe doživljamo v našem družbenem življenju. C. A. Vevški papirnifiarji nočejo zaostajati Vevški papirničarji so sestavili obsežen tekmovalni program v počastitev VI. kongresa KPJ. V ospredju njihovega zanimanja je, kako bodo čim bolj izkoriščali proizvodne kapacitete. Napravili so si res podroben načrt in je podoba, da bodo v tem tudi uspeli. Na tretjem papirnem stroju so na primer porabili z zastoji vred 587 ur, medtem ko predvideva planirana kapaciteta 602 uri. Posvetovali so se tudi. kako bodo dosegli določeno akumulacijo. V ta na-, men bodo zmanjšali število pomožnih ur na vseh delovnih mestih, bolje izkoriščali surovine in pomožni material. še posebej bodo pazili na kvaliteto izdelkov. Med drugim bodo priredili do kongresa štiri predavanja o zgodovini naše Partije, športne igre, izlet na Rab in v eno tovarno na Štajerskem. Protiletalska zaščita v tovarni pa bo priredila več predavanj o protiletalski zaščiti, dvakrat na mesec pa bodo imeli vaje. ... Da bo vsak naš delavec vedel, kakšne so spremembe v našem družbenem življenju ZGODBA IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA ..Po uredbi vam podpora ne pripada” Zakaj Žele nikov Peter ni dobival Zelenikov Peter sam sebi ni verjel, da Je odpuščen. Stal je pred tovarno in mrko gledal zakajeno poslopje, ki se je stiskalo med košate veje hrastovega gozdička. V roki pa je imel delovno knjižico, so mu jo o pisarni stisnili v roko: — No, Peter, tako je pač. Ne potrebujemo te več. Že dvanajst smo jih odpustili; ti si trinajsti. In še jih bomo morali. Ne gre drugače, preveč imamo delavcev. Natvezli so mu še nekaj o gospodarskem računu in akumulaciji, o velikih stroških, majhnem plačnem fondu in o »novih gospodarskih principiht. Vsega tega Peter ni razumel. Vedel je le, da zanj ni več kruha v tovarni. — Vam je lahko učeno modrovati, si je mislil. Lepo ste se ustoličili, Petru pa: — ftujdi, ne pdtrebujemo te več. Pa zakaj prav mene, mene... Dvajset let je delal v tovarni — dvajset dolgih let. Svojo mladost je pustil o njej. Pozna jo, — vsak kotiček, pozna, kako diha... In rad jo ima. Zdi se mu, kot bi bila del njega samega, tako mu je prirasla srcu. Sedaj pa... Dva jset dolgih let. Pes v vseh teh letih ni niti za stopinjo napredoval. Začel je kot pomožni delavec in končal ravno podpore, ko je bil začasno brezposeln tako. Pa ni bil tako neumen. Izučil bi se lahko in danes bi bil že mojster; na primer mojster o predilnici.,. Toda, ko je bil mlad in mu je učenje še laže šlo o glavo, so mu rojile po glavi druge muhe. Sedaj pa ko se je oženil in ostarel, ko ima glavo polno skrbi, si je sam sebi dejal, da ni več za učenje. In upokojili bi ga kot pomožnega delavca, če ne bi prišlo do tega — odpusta. Peter je bil dolga leta član sindikalne organizacije in sam sebi se je zdel njen dober član. Vpisal se je zato, ker je vedel, da se ta organizacija bojuje za delavske pravice. Spominja se, kako so nekoč, ko je še o tovarni gospodaril nek češki Nemec, vsi delavci stavkali, ker so hoteli odpustiti nekaj njihovih tovarišev. Dvanajst dni so stavkali, od sindikata so dobivali podporo, vzdržali so in zmagali. — Tovarnar ni nikogar odpustil. Od tedaj je v sindikatu gledal svojega zaščitnika. Toda zadnje čase se je njihov sindikat nekaj izmaličil. Peter ni vedel zakaj. Odborniki so znali le: daj to, daj ono, prostovoljno delo, sestanki, na katerih so se dolgočasili s Petrom Dred vsi delavci, plačaj članarino ... več pa že ni imel od 'sindikata. — Pa je bilo že boljše včasih. Sin- dikat je bil bolj delavski, si je večkrat mislil. In kadar je dobil v roke časnik, sicer se je to redkokdaj zgodilo, je bral o uspehih delavcev v drugih tovarnah, n dobrem delu njihovih organizacij. Bral je, kako skrbe za delavce njihovi sindikati in ni mu šlo o glavo, zakaj še pri njih ni lako. — Slabo vodstvo smo izbrali, si je dejal včasih. Nekam pogospodili so se. — Toda, ko so ponovno volili, so izbrali isto vodstvo. Tudi on je dal svoj glas zanj. — Ne splača se kregati. In če so vsi drugi za to, pa naj bodo ti n vodstvu. — Tudi o delavskem svetu je premišljeval. Sami njegovi stari tovariši so o njem. Skupaj so štrajkali... In ko so prve odpustili, se sindikat zanje ni zavzel. Peter je pričakoval, da se bo vsaj delavski svet. Pa tudi ta se ni. — Kako le morejo kaj takega dopustiti. Saj smo vendar sedaj sami gospodarji. Nekako jih je hotel opravičiti: — Veliko dela imajo in ne morejo misliti na vse. In ko je tako sam sebe prepričeval, se mu je budil o srcu dvom. — Nak, ne delajo prav. Nekoč je na sindikalnem sestanku hotel razčistiti svoje dvome. Toda hitro so mu oni, ki so sedeli za mizo in v prvi klopi, povedali, da je tako najbolj prav. — Plan je zmanjšan, akumulacija velika, plačni fond majhen — kaj hočemo drugega. Peter se je pomiril. — Bodo že vedeli. kaj je prav. Čez nekaj dni ga je poklical direktor in mu povedal, da je odpuščen. Petru se je zameglilo pred očmi, , . — Odpuščen ...? In dva jset let sem i delal v tej tovarni, dvajset dolgih let.. I Začudeno vprašujoče je zrl v direktorja. Ta pa je imel že pripravljen odgovor: — Akumulacija ... Plačni fond ... — Peter je poslušal storijo, ki jo je že večkrat slišal. — Morda je vse res, morda je tako prav: morda pa tudi ni. — Peter sam ni vedel... Ves mesec je Peter hodil po tovarni kot bi sanjal. Poslavljal se je od nje, od svo je tovarne. Obenem pa še vedno ni verjel, da je res, kar se je zgodilo. In danes stoji pred tovarniškimi vrati, mrk s povešeno glavo in gleda v okno, za katerim je dva jset let delal. Težko se je ločil od tovarne. Četrti križ je imel na plečih, pa je hodil kot starec. Doma ga je čakala Francka z večerjo. Tudi ona je bila delavka. Čistila je prostore sosedne tovarne. Delala je dopoldne, on pa popoldne in tako sta bila le ponoči skupaj. Še sreča, da so imeli pri sebi Franckino sestro, ki je delala n tekstilni tovarni in dopoldne, ko je bila Francka na delu, skrbela za dom. Ves truden se je sesedel za pogrnjeno mizo. Tedaj so v izbo prihrumeli trije otročički — Petrovo bogastvo. Triletni deček, nekaj starejša deklica in spet deček. Obsuli so očeta in mu brskali po žepih. Peter pa jih je objel in stisnil k sebi. • Zelenikovemu Petru so v tovarni naročili, naj se takoj oglasi na posredovalnici za delo, kjer bo dobival podporo toliko časa, dokler mu ne bodo dobili druge službe. Sam ni oedel, bi šel ali ne. Zdelo se mu je, ko da bi s tem prosil za miloščino. Govoril je s prijatelji, ki so bili prav tako odpuščeni iz tovarne. Tudi oni so delili enako mišljenje z njim. — Kaj bi hodili in sprejemali miloščino. Ne, tega pa ne. Delo naj nam dajo. Ogledovali so si zdelane žuljeve roke in pulili trdo kožo. — Še malo, pa bomo gospodje. In roke bomo imeli take, kot jih ima jo šo-maštri in uradnice o naši tovarni — 96 je šalil Prijateljev najstarejši. ■— Pomehkužili se bomo, iueli mehke roke in ženske bodo zadovoljne. Nič več se ne bodo zmrdovale... Nečemu pa je le koristna ta \zadeva. Prijateljev najstarejši še ni bil oženjen. Samo ženske so mu rojile po gla-ni. Peter pa ni več mislil na to. Že dolga leta ne. Premišljeval je, kako bi najhitreje prišel do kruha. Doma ima tri lačna usta. Treba jih bo zadovoljiti-Prijateljev se lahko norčuje... Povpraševal je za delom. Toda povsod so imeli težave. Ponekod so prav tako odpustili nekaj tovarišev, drugje pa so ubrali drugo pot. Ves kolektiv, vsi delavci so premišljevali, kako bi se izmuznili iz težavnega položaja. In povsod so našli rešitev. V odpadkih, v surovinah, začeli so izdelovati izdelke, po katerih je bilo na trižišču večje povpraševanje, ponekod so izboljšali način dela, kakovost proizvodov, morda si tudi za nekaj časa dodelili manjše plače -7" samo za nekaj mesecev, da pridejo it začetnih težav. Toda ostali so skupajS delovni kolektiv — velika delavska družina. — Morda bi tudi pri nas lahko tako napravili, si je mislil včasih Peter. A. hitro si je dejal: 2 STRAN * ,8. m 1952 DELAVSKA ENOTNOST ^aJ gre zares, pravijo v Kranju slii^6 srne*-e misliti, da doslej niso mikal* resno Popraviti in preurediti sindi-nega doma v Kranju. Dolgo je že t Fa’ kar so začeli. Stvar pa le ni tekla, Ko kot bi bilo treba. Enkrat ni bilo i ateriala, drugič denarja, včasih pa jim ,, ^manjkalo tudi dobre volje. Tega je ko smo zgradili precej novih tovarn, i tarjh pa razširili, potrebovali veliko valificiranih moči- Zato so razna mini-trstva ustanavljala takrat industrijske č in šole za učence v gospodarstvu. Pravilno razporeditvijo delovne sile P? delovnih mestih in z novimi kadri, Ki smo jih dobili iz teh šol. je bilo pomanjkanje kvalificiranih delavcev od- Pravljeno. i. Ko pa so industrijske šole ustanav-ia*i, smo dobro premislili in spoznali, ?a je najboljše, če vzgajamo mladino v Kvalificirane delavce prav v industrijam šolah in ne kako drugače, zavrgli f®0 stari način izučevanja v tovarni *°t zastarel in pomanjkljiv, i. Vse bi bilo v redu in prav, če se ne I?1 prav sedaj, ko je bilo treba nekaj ukiniti, pojavile težnje za splošno Ukinitev industrijskih šol in šol učen-v gospodarstvu. Ni še namreč dolgo |eKa, ko so poslali vsem rudarskim šo-sm predlog, da bi se te šole ukinile, predlog so utemeljili v glavnem s da vzdrževanje šol preveč stane, treba mnogo govoriti, da nam za vzgojo strokovnega naraščaja denarja Pikoli ne bo žal in bi ga nam tudi ne SIJielo biti. Te težnje ? načeli, ki smo jih e pa so v nasprotju v —v—, — |,h sprejeli, saj se bo ^ sedaj, po ukinitvi nekaterih šol ve-C1na učencev morala izučevati po to-?arnah. Zaradi tega je le treba še enkrat na glas povedati, da trrm proti splošni ukinitvi industrijskih šol in šol učencev o gospodarstvu . Smo proti temu, da bi izučevali vajence samo v tovarnah zato, ker bi mla-”®!rtu človeku dušili vsako željo po '*r>Aju_ in šolanju. Spet bi imeli prav ,1$U, ki pravijo: »za učenje nisi za nič. °°š šel pa delat — za tovarno je vsak Pobere, ali pa tisti, ki pravijo: »rad bi nekaj izučil, da ne bom rudar«. Je pa še ena stvar. V delavnicah in ‘Ovamah je kup drobnih opravil, ki jih j® treba napraviti. Treba je pomesti, izbirati vijake, pa nesti to v pisarno, in j® in še; vajenec je pa na jbolj pri roki. “®i se malo, leta po tovarni sem in ‘Ja. ko pride izpit, pa pade. Prav zato smo ustanovili industrijske šole, da porabijo učenci ves čas res z učenjm in ne s čim drugim. Ne smemo pozabiti, da delo vedno bolj mehaniziramo in uvajamo boljše stroje. Zato je pa treba veliko več znanja, kot pa ga da lahko uk v tovarni skupaj z nadal jevalno šolo vred. Si more kdo predstavljati združeno moderno industrijo z obrtniškim načinom izučevanja? Težko bi ga našli, ki bi nam pritrdilno odgovoril, če bi tako vprašali. Še precej razlogov bi vam lahko našteli, ki govore proti izučevanju vajencev v tovarni. Menda veste, da je prav neznanje najpogostejši vzrok obratnih nesreč. Alj pa recimo tole. Kam naj gre mladenič, za katerim so se zaprla šolska vrata, in bi bil rad rudar. S svojimi 14. leti ne sme v rudnik. Ali naj čaka doma ali je boljše, da gre v rudarsko šolo? Denimo, da je bilo nekaj šol preveč in da je prav, da jih ukinejo. Nikakor pa ne bi bilo prav, da bi zaprli še ostale, najmanj pa, da bi se pri tem izgovarjali na to, da ni denarja. Kadar so ukinili kakno šolo, so jo navadno ukinili postopoma. Najprej niso sprejemali več v prvi letnik, naslednje leto v drugega itd. dokler ni tisti, ki ga je ukinitev zatekla v prvem letniku, šole dokončal. Teh 13 industrijskih šol in šol učencev v gospodarstvu pa so ukinili kar naenkrat. Sindikalni odborniki republiških odborov pripovedujejo, da so na razpravah o ukinitvi šol govorili vedno le o postopnem ukinjanju. Zakaj je pri delavskih šolah izjema? Se mar res tako mudi? Drugo pa je, kam bodo šli tisti učenci, ki so se le napol izučili. Vprašanje je, če bodo res lahko šli in če bodo hoteli iti v šole drugam. Te so bile že tudi doslej precej polne. V Štorah je okrog 100 vajencev, ki bi morali iti v druge šole. Prav gotovo je, da bo velika večina ostala v tovarni in tako so tudi predvidevali, ko so šole ukinjali. Nek visok sindikalni odbornik je celo ravnodušno dejal, da bodo nekaj vajencev, ki jih ne bodo mogli zaposliti, pač odpustili. Zvedeli smo tudi, da noče iz šole v Dolnji Lendavi nihče v Trbovlje ali Zagorje, ker so se v Lendavi učili za vrtalce, v Trbovljah bi se izučili za rudarje. Vsak se najraje drži svojega dosedanjega poklica, kam bo kdo šel, pa še ne vedo, pravijo v Dolnji Lendavi. Končno smo spet pri tistem: izučili se bodo v tovarni ali v jami. Kaj mislimo o tem, smo pa že prej povedali. Prva naša skrb ob zapiranju šol naj bo. da s to mladino človeško ravnamo. Nihče ne bi smel ostati brez dela. Že s tem. ko smo jih sprejeli v šolo, smo se obvezali, da jih bomo tudi izučili. Veliko bolj prav bi bilo, če bi šole postopoma ukinili in ne bi odstopali od načel, ki smo jih sprejeli. Rešitev pa hi bila za te učence teliko bolj človeška. Koliko novih naročnikov si že pridobil za naš list? Ideia »SVOBODE" v delavskih srcih. mora dozoreti šele takrat bo to društvo res delavsko (Nadaljevanje s 1. strani) vrati«. Niti sindikat, niti Partija, nista temu občnemu zboru prispevala tistega, kar bi morala. Res je dosedaj spodnjehrastniška »Svoboda« napravila že napredek. — Od 60 članov bivšega SKUD-a se je povzdignila že na 160 članov. Toda to je le napredek kulturnega društva, ki je ohranilo večino svojih starih slabosti. Z nekaterimi od njih se hrastniški »Svobodaši« borijo, nekatere pa niti poznajo ne. ALI MORA BITI RES VSAK ČLAN »SVOBODE« V ENI IZMED KULTURNIH SKUPIN? To jim v Hrastniku ni dovolj jasno, če pravimo, da je »Svoboda« delavsko gibanje, potem vemo, da je kulturno delo le eno izmed oblik dela tega gibanja. Tako široko naj bi poprijeli za delo, pa bi hrastniška »Svoboda« štela V VODSTVU »SVOBODE« MORAJO BITI NAJBOLJŠI SINOVI DELAVSKEGA RAZREDA če bi »Svobodo« v Spodnjem Hrastniku ustanavljali na množičnem delavskem zborovanju, potem sem prepričan, da bi v vodstvo izvolili najbolj poštene in predane delavce. Ker pa je o njenem ustanavljanju vedel le ozek krog ljudi, so v vodstvo prišli ljudje, ki tam nimajo svojega mesta. Delavci so mi zaupali, da so se nekateri odborniki v času osvobodilnega boja slabo držali, da so pokleknili pred okupatorja. Vedeli so celo, da ima važno besedo v društvu nekdo, ki je bil med okupacijo tajni gestapovec in po osvoboditvi obsojen na 6 let ječe. Delavci v društvu, ki ima take odbornike, res ne morejo z veseljem gledati svojega delavskega društva. Povedali so mi pa tudi, da imajo v Zgornjem Hrastniku pevovodjo, ki je Skupni izlet »Svobode« in »Enotnosti« v majniku mesecu 1935. leta (Slika je last Muzeja narodne osvoboditve) mnogo več članov, ki bi hodili na poučna predavanja, debatne večere, izlete, družabne večere, prirejali kulturne prireditve, vzgajali svoje otroke v vredne sinove delavskega razreda, reševali moralna vprašanja ... V takem društvu tudi ne more biti podpornih članov, kot jih imajo v Sn. Hrastniku že nekaj čez 40. Predsednik pravi, da so to večinoma upokojenci, ali pa žene »rednih« članov, ki so v »Svobodi« zato, da bodo lahko hodili na izlete. Vidi se, da res ne razumejo bistva. Če si pripadnik »Svobode«, lahko v njej delaš le kot član, samo »simpatizirati« z njo pa ne moreš. Kako nedozorela pa je ideja »Svobode«, se je pokazalo tudi na partijskem sestanku steklarne. Ko so govorili o vključevanju članov Partije v »Svobodo«, se je vsakdo na nekaj izgovarjal: — pojem ne, ne igram, glasba me ne veseli; kaj pa naj bi še drugega v »Svobodi« delal, ni vedel. In tako imajo danes v Sp. Hrastniku v »Svobodi« le 15 članov Partije. i USTANOVLJENO L. 1947 Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov 10VENIJA KUPUJEMO VSE VRSTE LESA IN LESNE IZDELKE ZA IZVOZ V INOZEMSTVO PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH IZVRŠUJEMO VSE POSREDNIŠKE POSLE IZVOZNIKOV PRI PRODAJI LESA IN LESNIH IZDELKOV V INOZEMSTVO LES m '=iS LJUBLJANA TITOVA CESTA la Telefoni: 25-63, 45-12, 22-48, 50-03, 27-53 Brzojav: Slovenija-les Ljubljana eden izmed glavnih korskih pevcev. In še nekaj pevcev zbora' »Svobode« poje na koru. Pa so se kar pomirili s tem. Pravijo, da bi brez njih zbor »Svobode« propadel. Ta je pa lepa. Zamislite si človeka, ki v »Svobodi« poje »Internacionalo«, na koru pa pobožno zavija oči in iztiska iz sebe: »Tebe boga hvalimo«. Rekli boste, da je to dvoličnež, človek s pokvarjeno moralo. Tista »Svoboda« pa res ni delavsko društvo, čeprav so v njej sami delavci. Ko so mi pripovedovali, kako so delavci steklarne na zborovanju izključili iz svojega kolektiva človeka, ki je blatil našo družbeno ureditev, kako so vrgli na cesto dva uradnika — protide-lavska elementa, kako so pričakali škofa Vovka, sem si zaželel, da bi prav tako, z isto odločnostjo, ki je lastna hrastniškim delavcem, očistili svoja društva in se množično vključili vanje. NEVIDNE MEJE Po kratkem pogovoru s hrastniškimi delavci sem spoznal, da je ves Hrastnik razdeljen z nevidnimi, toda velikimi močnimi mejami. Prva taka meja je med Spodnjim in Zgornjim Hrastnikom. Rudarji omalovažujejo steklarje, steklarji rudarje in eden o drugem vedo povedati le slabo. Pa še več meja je v Hrastniku. Ena je na primer med steklarno in kemično tovarno ... V začetku se delavci Kemične tovarne, ki jih je komaj 190, niso hoteli vključiti v »Svobodo«. Mislili so, da je to le društvo steklarjev. Pa so tovarne par korakov narazen in tudi stanujejo skupaj. Končno so jih le prepričali. Toda meja je ostala. Ne rečem, da bi se kregali med seboj, toda ... V Spodnjem Hrastniku imajo lepo veliko dvorano, ki še ni povsem dograjena, toda v njej so že lahko prireditve. Nad to dvorano, ki je bila zgrajena z denarjem Republiškega sindikalnega sveta in prostovoljnim delom delavcev kemične tovarne, ki so se za njeno izgraditev res trudili, ima »patronat« sindikat Kemične tovarne. »Svoboda« pa nima nobenih prostorov. Zato so odborniki »Svobode« prosili, naj bi jim sindikat odstopil to dvorano. Toda sindikalni odborniki Kemične niso hoteli o tem ničesar slišati. Končno so naredili pogodbo, s katero se je »Svoboda« zavezala, da bo plačevala od skupnih dohodkov vsake prireditve sindikatu Kemične tovarne 20 do 30 odstotkov. No, torej, delavsko društvo bo plačevalo delavski organizaciji, katere »otrok« bi moralo biti, denar od dohodkov. To je prav tako, kot bi prekladal denar iz žepa v žep. Tudi zaradi tega mislim, da ideja »Svobode« še ni dozorela v vseh delavskih srcih. In ko bo, takih problemov v Hrastniku ne bo več. Prav tako si ne bodo več nasprotni glede ustanovitve knjižnice »Svobode« — sedaj imajo v Hrastniku dve knjižnici, ki sta oddaljeni ena od drugg komaj nekaj minut. Še mnogo nalog ima hrastniška »Svoboda«.*' Kup moralnih problemov je, ki jih bo morala reševati, širše bo morala vključiti poleg starejših tudi mladino in otroke, pridobiti učitelje za delo v »Svobodi«, skrbno izbirati gradivo za delo kulturnih skupin itd. Mislim, da hrastniški delavci ne bodo negodovali nad tem, da sem tako široko opisal napake njihove »Svobode«. Vse to sem naredil samo zaradi vroče želje, da bi ta »Svoboda« postala res njihova, last vseh delavcev: hrast-niške doline. Povedati pa moram, da nisem odkril samo slabosti. Tudi mnogo dobrega sem videl. Videl sem odločno voljo hrast-niških »Svobodašev«, da bi dosegli čim boljše uspehe, da bi se s svojo »Svobodo« čimbolj postavili. Prav sedaj se z vso vnemo pripravljajo na izlet, ki bo v Trbovljah. Prepričan pa sem, da bo »Svoboda« iz Hrastnika, ko bo odpravila svoje napake in se predstavila slovenski javnosti v Trbovljah, žela vse priznanje našega delavstva, Jan Delavci Kranja prispevajo za Mednarodni komite miru V Kranju so doslej zbrali že precej denarja za Mednarodni komite miru. Mnogo članov sindikata je že nekaj prispevalo, veliko pa se jih je zavezalo, da bodo dajali po 10 din mesečno za to mednarodno mirovno organizacijo. Tudi sindikalne podružnice prispevajo velike zneske v ta namen. Podružnica »Tiska-nine« je dala čez 17.000 din, »Sava« 5000 din, krajevni odbor sindikata usnjarjev 4000, sindikalni svet 5000 dinarjev itd. Podružnice tudi prirejajo te dni predavanja o pomenu in vlogi Mednarodnega komiteja miru. Kako se jeseniški železarji pripravljajo na Dan vstaje slovenskega naroda Po Jesenicah se že dalj časa govori, kako bodo praznovali Dan vstaje slovenskega naroda. Govorijo, da bodo spet prišli »Nemci« in gospodarili po Jesenicah, pobirali aktiviste, selili družine, skratka vse to, kar so počenjali med okupacijo. Vse to bo in še marsikaj več. toda le za dve uri. Pod Mežakljo in Jelen kamnom bo jesenjško-bohinjski odred, ki bo osvobodil Jesenice. Priredili bodo miting, nato pa obiskali grobove padlih borcev. V dvorani delavskega doma bomo odprli razstavo predmetov, slik, orožja, plakatov itd. iz narodnoosvobodilne borhe. Na sam Dan vstaje pa bo partizanski pohod na Poljane. P. U. JCuituhni zapiski V proslavo 70- letnice ustanovitve je pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredilo samostojni pevski koncert, ki je prav dobro uspel. Na sporedu so bile pesmi najbolj znanih skladateljev, ki so delovali v dobi obstoja »Lire«. V čast slavljencem je zapel tudi učiteljski pevski zbor nekaj pesmi. Ljudska univerza na Jesenicah je bila v letošnji sezoni najbolj delavna veja Ljudske prosvete v mestu. Četudi je začelo njeno delo precej pozno in čeprav na Jesenicah Ljudska univerza nima kakih posebnih tradicij, je dosegla letos zavidanja vredne uspehe. Pripravila je 21 predavanj in na teh predavanjih je bilo povprečno preko 200 poslušalcev. Predavanja so bila skoro vsa zelo dobra in to je navdušilo Jeseničane, da se je udeležba na vsakem naslednjem predavanju povečala. Prepričani smo, da bo tudi v bodoči sezoni Ljudska univerza na Jesenicah prav tako dobro delovala. * * * V Rovinju je bil preteklo nedeljo prvi velik zlet italijanske narodne manjšine iz vse Jugoslavije. Udeležilo se ga je okrog 20.000 Italijanov, Hrva- tov in Slovencev iz Istre in Slovenskega Primorja. Dopoldne so bile prireditve, popoldne pa je bilo v Mestnem parku zborovanje, s katerega so poslali Italijani pismo maršalu Titu. * * * Člani delavskega kulturno umetniškega društva »Janko Premrl-Vojko« iz Nove Gorice so priredili glasbeno recitacijski večer pod geslom: »Od Prešerna do Kajuha«. Večer je bil res prav zanimiv in poučen pregled slovenske pesmi. Dobro bi bilo, če bi prireditelji kaj podobnega organizirali tudi v drugih krajih Goriške, posebno pa v oddaljenih vaseh. * * * Kulturno umetniško društvo »Anton Aškerc« v Šmarju pri Jelšah je nedavno priredilo znano ljudsko igro »Miklo-vo Zalo«. Uprizoritev je bila v Mestinju, na prostem, v bližini rojstne hiše dr. Jakoba Šketa, ki je povest napisal. Z isto igro je že dvakrat gostovalo v Jelšingradu pri Šmarju. Pri predstavah je sodelovala tudi konjenica JLA iz Slovenske Bistrice. Kulturno umetniško društvo pa je sprejelo še mnogo povabil na gostovanja, tako da prav težko ugodi vsem povabilom. DELAVSKA ENOTNOST 18. VII. 1952 ★ STRAN *• Heroj Janko nam je povedal, mi smo pa zapisali Pne dogodivščine IjuDpnshc Brigade Na ta račun smo se v partizanih smejali še dolgo potem, ko je Ljubljanska brigada imela že nekaj težkih in zmagovitih borb za seboj. Ni da bi rekel. Bili so res fantje, tudi korajže jim ni manjkalo. Takrat, novembra 1943, so jih Švabom kar pošteno naložili. Saj se spomnite. Kadar smo dobili kakšnega gosta iz Ljubljanske brigade, ali nas je obiskal njihov kurir, je bilo zvečer ob ognju veselo. Se je že našel kdo, ki je zgodbo poznal, vstal, stopil k gostu, ga nekajkrat obkrožil in pri tem čudno vihal nos. Ljubljančan pa pokonci: — Kaj me obvohavaš, saj nisem... Tisti, ki stvari niso poznali, so začudeno gledali, drugi pa kar pokali od smeha. Včasih pa ni šlo kar tako gladko. Če je bil Ljubljančan »star maček«, mu ni ostal dolžan. Dajala sta se, da se je kar kadilo. Drug je bil modrejši od drugega. Padale pa so tako zbadljive in pikre, da smo bili vsi solzni in nas je še drugi dan trebuh bolel. Pogosto jo je skupil tisti, ki se je lotil Ljubljančana. Mu je že kakšno tako zagodel, da je imel zadosti. Zamera? Kaj še! Bili smo tovariši, bratje bolj kot more biti brat bratu. Končavalo se je tako, da je kdo nastavil vižo, vsi smo pritegnili, eni čez, drugi bas, tretji je kazil, kakor je kdo znal. Nevedneži so spraševali. Povej že no, kakšna je ta zgodba. Pa smo jo pripovedovali, morda že sto in večkrat — od začetka do konca, kar se je in ni zgodilo. I, kaj bi tajil. Vsakokrat, kadar so jo pripovedovali, so še kaj dodali in napravili iz muhe slona. In ko je popotovala od ust do ust, od brigade do brigade, je bila že tako debela, da je še tisti, ki jo je sam doživel, z začudenjem poslušal. — Hudiča, vidiš, tega pa že jaz nisem vedel. * •» Zgodbo sem že slišal. Kaj je res, kaj je ljudska govorica pritaknila, pa tudi nisem vedel. Oni dan sem srečal Vasjo. Saj ga poznate, Ižanca, in ga pobaral, če kaj več ve o tej »štoriji«. — Tole bo pa Janko najboljše vedel, saj je bil komisar Ljubljanske brigade. Kar k njemu pojdiva. Pa sva šla. — Poglej ga, poglej, pogumnika (oba sta heroja pa se zbadata s »pogumni-kom«), Kaj pa je tebe prineslo, ga je pozdravil. Čudno vprašanje, saj se pogosto vidita. Prijateljstvo, sklenjeno v partizanih, ne se podre zlepa. Obujala sta spomine, jaz pa sem s svinčnikom v rokah prežal, kdaj bo pogovor nanesel na Ljubljansko brigado. Vtaknil sem se v pogovor: — Dobro, a Ljubljanska? — Počasi, vse lepo po vrsti, me je prekinil Janko. Sedaj pa imaš, sem si mislil. Sem že zamudil. In hitel sem pisati. Nekje bo že začetek. Kako je šest partizanov ugnalo ižanske belogardiste v kozji rog Bilo je ob kapitulaciji Italije, je pripovedoval Janko, ko smo zvečer, da, osmega septembra je bilo, šli proti Igu. Šest nas je bilo: Berce, Stane, Janežič, jaz in še dva terenca. Tema je bila kot v rogu, le luči po ižanskih bunkerjih so gorele. Ustavili smo se pri Bercetovem bratu. — Joj, kaj pa iščete tu, je ves zaspan molil glavo skozi okno. Vsi bunkerji so polni samih belogardistov. Čez petdeset jih je. — Odpri! Kaj si rekel? Koliko praviš, da jih je? —Več kot petdeset, je ponovil Brce-tov. — Pa naj bodo! Z nami sta še dve brigadi, zadaj smo pustili pa celo artilerijo, smo ga mirili. Spustil je takole dobrih pet litrov zraka, odprl in brž prinesel žganega na mizo. O brigadah in artileriji ni bilo seveda ne duha ne sluha. Ob dobri pijači in prigrizku smo se odpočili. Zdaj pa pred graščino! Nič ne rečem. Ni nam bilo lahko pri srcu. Nas je le šest. Spotoma smo napravili načrt. Če nam je pri Bercetovem uspelo nehote, nam bo pa še tu. Izbrali smo Janežiča. Ta ima močan glas. In res. Ko je pod gradom klical belogardistom, naj se predajo, so ga lahko slišali po vsem Igu. Niso odgovorili. — Časa za premislek imate do jutri zjutraj. Naj kdo samo glavo pomoli iz gradu, nikar pa da bi streljali, bomo grad obstreljevali z artilerijo, da vam nikdar več ne bo prišlo kaj takega na misel, smo jim žugali. Prijeli so za vabo. Vso noč smo imeli mir. Tisto noč smo naložili 31 polnih voz hrane in drugih reči, še farovški konji so vozili. Drugi dan sem jo še sam mahnil na Golo. Od Škrilja sem se naenkrat pokaže kolona kakih 400 ljudi. Eh, sem se priduši!. Mi nismo nobenega pripeljali. Tile s Pijave gorice so pa nabrali ujetnikov, da je kaj. Saj veš, kako je... No, pa se je drugače izkazalo. Popoldne so nam prišli z Iga povedat, da se bodo belogardisti predali. Poslali smo nekaj ljudi nazaj, toda našli niso nikogar več. Odkurili so v Ljubljano. Še mudilo se jim je, 40 pušk in nekaj streliva so pustili. Dobro smo jih prelisičili, ali ne? Vojska, ki še ni vojska Kje sem že ostal? Aha. No, ko sem prišel do tiste kolone, sem takoj spoznal Ljubljančane. Fantje in dekleta, možje in žene, vse mešano. Nekateri so prišli kar_ v kratkih hlačah, z nahrbtniki in rdečimi rutami okrog vratu. Kot da so prišli na izlet. Drugi so se kar dobro pripravili. Še tole, &ar tudi ni kar tako: s seboj so prinesli dva minometa, pet ali šest mitraljezov, precej bušk in streliva. Da ste jih videli, kakšno veselje so imeli s puškami. Prvi dan v partizanih, s puško na rami in da ne bi ustrelil! Marsikdo je sploh prvič imel puško v roki. Napad... Zbrali smo se točno ob treh na travniku proti šoli na Golem. Komaj so se postavili v vrste, je začelo pokati. Bili so trije plavogardisti, višje je bila pa še zaseda, ki je užgala z mitraljezom. Nova vojska pa brž pot pod noge. Eni so naskočili graben, drugi pa bližnjo koruzno njivo. —U zaklon od oka, je hudomušno pristavil Vasja. Tako nekako, je nadaljeval Janko. Sile ni bilo, ne. Krogle so sekale visoko po drevju. Ampak tisti, ki so »zavzeli« graben, so dobro naleteli. Slabše se je godilo tistim, ki so planili v koruzo. Stvar je bila namreč takale. Na Golem je bilo takrat okrog dva tisoč ljudi. Kot pa veste, so bile komunalne naprave na Golem precej pomanjkljive, tudi kanalizacije ni bilo, angleških stranišč s tekočo vodo toliko kot nič. Koruza je bila tisto leto precej visoka in gosta, kupčki pa tudi. Prekleto si moral paziti, kam stopiš, kaj šele da bi na vrat na nos legel v koruzo. Tako se je zgodilo, kar se je zgoditi moralo. Iz koruze so prišli za spoznanje drugačne barve in duha kot preden so planili vanjo. No, vojsko smo potem sklicali iz grabna in koruze. Kdor je služil vojsko, je brž dobil puško in strelivo. V naglici je kakšen zagrabil tudi italijansko puško in francosko municijo, ali pa narobe. In smo krenili za plavogardisti. Tudi jaz sem šel. Kar naenkrat izza drevesa: — Stoj! Stoj! Zagledam naperjeno (luško, plavo srajco. Aha, tu je že eden. Brž repeti-ram. —O, saj ste vi tovariš komisar. Bil je Ljubljančan, da bi ga vrag. Nato je še dolgo pokalo po gozdu. Nehajte streljati! Kdo bi jih ugnal! Dali so si duška in — puške so imeli. Šercerji so prišli Šercerjev bataljon je bil ta čas na oni strani Kureščka. Tam so počakali, ko je začelo pokati. Poslali smo k njim dva partizana in jih prosili, naj pridejo postrojenj in z zastavo. Hrano bodo dobili že pri nas. — O, če imajo večerjo v mislih, potem pa že. In so prišli. Osemdeset jih Vabimo Vas v prenovljeno ljudsko kopališče Ježica-Ljuhljana Obiskovalci lahko uporabljajo vsa športna igrišča, z vso potrebno opremo. — V kopališki gostilni vas bomo lahko postregli z mrzlimi in toplimi jedili ter z vsemi vrstami svežih pijač. — Ob sobotah in nedeljah je godba s plesom. Kopalci imajo redno trolejbusno zvezo s popustom pri nakupu povratne karte. — Pridite in prepričajte se sami. TURISTIČNO DRUŠTVO, LJUBLJANA — Pimf! O, jooooj, joj, joj! Pumf! Auu-u ... Pa smo imeli že prvi dan ranjence. Eden je še na bloku stopil na mino, tako da so imeli bolničarji kar polne roke dela. Ljudi je bilo veliko, vojske pa nič. Treba je bilo to vojsko, ki še ni bila vojska spraviti v red, sestaviti čete, bataljone, postaviti začasno komando in tako naprej. Naslednji dan smo napisali naredbe, kar je šlo hitro od rok, saj smo imeli nove »perfektne« tipkarice iz Ljubljane. Pisalni stroj sem kupil že prejšnji dan na Igu. Naročil sem tudi, naj vsi oddajo orožje. Imeli ga bodo le tisti, ki so že služili vojsko. Vsem ostalim smo strogo prepovedali imeti orožje, da se ne bi zgodila še kakšna nesreča. Popoldne pa naj bi bil zbor in ustanovitev brigade. Toda — je bilo. Z zastavo na čelu. Ustavijo se. Raport. Prva četa sem, druga četa tja.. Ljubljančani po so gledali. Kar nagledati se niso mogli. — Poglej! To je pa naša vojska! To je vojska, to! Se tisti večer smo formirali brigado. Šercerjev bataljon na pol. Ljubljančane na pol. Drugi dan smo že šli na položaj in likvidirali združeno belo in plavo-gardistično postojanko na Kureščku. Takale je ta zgodba o ustanovitvi Ljubljanske brigade. Šercerji so potem to raznesli po vseh brigadah. Seveda so vedeli povedati samo o koruzi in »štampiljkah«. Pozneje je brigada pripravila Nemcem in belogardistom marsikatero grenko^ uro. Je. Nič, prav nič se ji ne da reči — je zaključil Janko svoje pripovedovanje. Drugi bataljon Ljubljanske brigade ob svoji ustanovitvi na Golem 15. septembra 1943. (Slika je last Muzeja narodne osvoboditve) --------- 0&- KCf&u dogodkov---------------------- v .(iKe.te.kie.tn tednu PRVE PARTIZANSKE PATRULJE NA POHODU — GRŠKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA JE ODPOTOVALA V SVOJO DOMOVINO — PROSLAVA DNEVA VSTAJE V ČRNI GORI — KONGRES ROMUNSKIH EMIGRANTOV V JUGOSLAVIJI —- PREPOVEDANO ZBOROVANJE PROTI LONDONSKIM SKLEPOM — BEG lZ ROMUNIJE — INDIJSKI MINISTER DELA BO OBISKAL JUGOSLAVIJO — iME »MOSKVA« ZA NAGRADO — ŠOVINIZEM ITALIJANSKIH OBČINSKIH SVETOVALCEV v gorici — nova Žrtev bolgarskih informbirojevcev — Po vsej Sloveniji se pripravljamo na proslavo Dneva vstaje slovenskega naroda. Ena najbolj množičnih in najbolj tradicionalnih proslav pa so partizanske patrulje, od katerih so prve že krenile po poteh naših slavnih brigad. V nedeljo so odšle z obmejnih koroških krajev štiri patrulje, iz kočevskega okraja pa je odšla na pot prva republiška patrulja. Tudi belokranjska patrulja je že na poti od nedelje, v torek pa se je začela prebijati skozi »sovražne« zasede patrulja okraja Maribor-okolica. Vse te patrulje in še mnogo drugih se bodo na slavnostni dan zgrnile v Ljubljano, kjer bo velika slovesnost. Na slovesnosti se pripravljajo tudi prav vsi kraji naše domovine. * Kakor smo že poročali, se je več tednov mudila v naši domovini grška parlamentarna delegacija z namenom, da se spozna z resničnim stanjem v Jugoslaviji in da naveže prijateljske stike z našimi narodi. Naši ljudje so jih prijateljsko sprejeli in izražali svojo željo po mirnem sodelovanju in prijateljskih odnosih s to sosedno državo. Isto željo so izrazili tudi predstavniki grškega parlamenta, ki nikakor niso mogli prehvaliti naše domovine in herojstva naših delovnih ljudi. Ko so odšli, je bilo v nas in njih prepričanje, da bo ta obisk ogromno doprinesel k utrjevanju vezi med našima državama. * V Nikšiču je bila velika proslava Dneva vstaje črnogorskega ljudstva, ki se je je udeležilo več deset tisoč Črnogorcev. Ti so poslušali predsednika vlade LR Črne gore in Milovana Djilasa, ki sta govorila o slavnih dneh borbe črnogorskega ljudstva za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Na ta dan so v več krajih Črne gore odkrili spomenike padlim borcem, v vseh mestih in vaseh pa so bile večje proslave. * V Svetozarevu je bil kongres romunskih političnih emigrantov, ki se ga je udeležilo 45 ^delegatov iz raznih krajev Jugoslavije. Na kongresu je bilo poudarjeno, da je Romunija danes izpremenjena v sovjetsko gubernijo, v kateri moskovski birokrati izkoriščajo romunsko ljudstvo s pomočjo vohunov in izdajalcev. Dimitriu Georgiu — predsednik društva romunskih emigrantov je na kongresu poudaril, da med romunskimi emigranti v Jugoslaviji ni niti enega pripadnika bivših buržujskih strank, niti enega pripadnika kapitalističnega razreda. Vsi so delavci, ki so se rešili suženjstva, ko so pobegnili iz Romunije, da bi se borili za svobodo svojega ljudstva. Consko predsedstvo anglo - ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja je prepovedalo protestno zborovanje proii sklepom londonske konference, katerega je nameravala organizirati Slovensko-italijanska ljudska fronta. Prepovedalo je tudi lepljenje letakov in tiskanje letakov s parolami proti londonskim sklepom. Na tak "način je hotelo onemogočiti, da bi Tržačani javno izrazili svojo voljo in ponovno povedali to, kar so povedali že ob majskih volitvah: da v Trstu in coni A nočejo Italije, niti ne rimskih funkcionar j e v. Pred dobrim tednom dni sta pribežala v Jugoslavijo v dveh avionih ro- munska letalca kapetan Georgi in podporočnik Konstantin. Izjavila sta, da sta pobegnila iz Romunije z namenom, da bi zahtevala zavetja od jugoslovanskih oblasti, ker so življenjske prilike v Romuniji nevzdržne. * Minister dela indijske države Mad-hyabharat gospod Vyankatesh Bravit, podpredsednik Mednarodne organizacije dela je izrazil željo, da bi koncem tega meseca obiskal Jugoslavijo. Njegov predlog je bil z jugoslovanske strani sprejet. Gospod Bravit bo ostal v Jugoslaviji 5 dni, da se seznani z jugoslovanskimi delovnimi socialnimi problemi in delovno zakonodajo, posebno pa še z delavskim upravljanjem. * Češke oblasti so nedavno preimenovale praško tovarno »Tesla« v »Moskva«. Časopisi trde, da je ta tovarna ena izmed najboljših v Pragi in da je dobila to ime kot nagrado. Ob preimenovanju tovarne se je slavnosti udeležil tudi minister za težko industrijo Klement, ki je dejal, da je bilo podjetje s tem visoko nagrajeno, saj »v Moskvi živi veliki Stalin«. s Na seji goriškega občinskega sveta so italijanski svetovalci nesramno napadli svetovalce slovenske narodnosti, ker so ti zahtevali, da preneha diskriminacija pri izdajanju delovnih knjižic. V zadnjem času so namreč več prošenj slovenskih delavcev za delovne knjižice odbili brez vsake utemeljitve. Slovenski svetovalci so zahtevali za Slovence enake pravice kot jih imajo Italijani. Zaradi te zahteve so bili napadeni. To je njihova »demokracija«. * Sodišče vojaške uprave JLA jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja je obsodilo vohuna Maria Mozzia na 3 in pol leta strogega zapora, ker je zbiral v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja gospodarske in vojaške podatke ter jih pošiljal tržaški podružnici CLN. Obsodba Maria Mozzia dokazuje kot prejšnje obsodbe vohunov CLN, da funkcionarji CLN v svoji slepi gonji proti Jugoslaviji uporabljajo naj-podlejše načine in da nikakor nočejo mirnega sožitja z Jugoslavijo. Toda nesrečo imajo. Vsakega vohuna jim takoj ulovimo in vsi njihovi nečedni nameni se podrejo. Dva vohuna, ki so ju vtihotapili iz Bolgarije, sta naletela na jugoslovansko obmejno zasedo 500 m v notranjosti jugoslovanskega ozemlja. Jugoslovanski graničarji so pozvali tolovaja, naj se ustavita, ta dva pa sta začela streljati in metati bombe. Pri tem je bil ranjen jugoslovanski graničar Kovač Dresin. Naši graničarji so vohuna prisilili, da sta pobegnila nazaj v Bolgarijo. To je eden izmed mnogih incidentov, ki so jih izzvali bolgarski informbirojevci v poslednjih mesecih, da bi še bolj zaostrili odnose med našima dvema državama, ker to gre v prid sovjetskim birokratom. * Socialistični voditelj Indije Prakasah Narajan je pred nedavnim končal svojo tritedensko gladovno stavko. Narajan, ki je tudi generalni tajnik sindikata poštnih uslužbencev, je stavkal iz protesta proti vladi, ker ni hotela izpolniti svoje obljube poštnim uslužbencem med njihovo splošno stavko. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jote Jnrač Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice« e Ljubljani Naslov uredništva to uprave: Miklošičeva cesta 29 v Ljubljani - Dom sindikatov, telefon 45 88 in 50-SL Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št 604 00321 4 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 dim polletna 150 din in celoletna 300 din. Saj poznate tisti Straussov valček »Na lepi modri Donavi« Ob njegovih zvokih se kaj radi zavrtimo, še nas starejše srbijo pete, ko ga slišimo. Kadar pa ta valček zaigrajo diplomati, takrat stvar ni več take mikavna. Poskočen je, pa še kako poskočen. Ni pa nič kaj vesel, posebno za tistega ki mora plesati po njem. Prej so ta valček vrtele francoske in angleške vlade in obrežne države so plesale, danes Pa ga dirigirajo moskovski birokrati. Stvar se za obrežne države v glavnem ni nič spremenila, plesale so prej, plešejo sedaj. Le ta trmasta Jugoslavija noče in noče več med plesalce. Če je drugim prav, naj plešejo. Nam je tega plesa dovolj. Predrago nas je stal. O Donavi se veliko govori in piše. Nič čudnega, saj je naravna in najcenejša prometna pot za vse obrežne države. Poglejmo si jo. DONAVA — NAJVEČJA SREDNJEEVROPSKA REKA Donava izvira v Šchwarzwaldu v južni Nemčiji. Teče nato čez Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo Romunijo, majhen'del ob izlivu v Črno morje je v Besarabiji, sedanji pokrajini Sovjetske zveze. Dolga je 2850 km in je plovna skoraj po vsem svojem toku. Le kakih 200 km od =zvira ladje ne morejo pluti po njej. Potemtakem je najdaljša reka v vsej srednji in zahodni Evropi Njeno porečje meri čez 800.000 m^. kar je nekaj več kot 3 Jugoslavije skupaj. V svojem zgornjem toku ima precej ozko strugo, ko pa priteče v Panonsko nižino se umiri, razlije in teče po velikih ovinkih V milijonih letih si je utrla pot skozi Karpate. Tu teče zate tudi v ozki globoki strugi — Železna vrata, ki so eden naj-lepših pa tudi najnevarnejših donavskih preti elo-v. Donava je plovna skoraj vse leto. Le od decembra do aprila, če je mila zima že tudi do marca, je plovba zaradi plavajočega ledu ustavljena. Mdrda vas bo zanimalo tudi, da je na Donavi pri Černavodi most. ki je dolg skoraj 4 km in s tem najdaljši most v Evropi. OB ZASEDANJU DONAVSKE KOMISIJE Ha lepi, modri Donavi - sedi moskovski birokrat PESTRA JE ZGODOVINA TE REKE Ko so po Donavi še Rimljani in za njimi Bizantinci in Turki prevažali svoje vojske in tovore, se za Donavo ni nihče veliko zanimal. Toda vzcvetela je trgovina, zapluli so parniki, gradili so pristanišča. Donava pa je postala predmet sporov mednarodne diplomacije. »Plovba po reki je ogrožena, odpraviti moramo vse carine, plovba naj bo prosta, vsak ima pravico prevažati tovore po Donavi.« Tako so govorili v začetku 19. stoletja. Ta načela so na Dunajskem kongresu 1814 slavnostno potrdili. Toda ne za dolgo. Ze 40 let kasneje so na Pariški mirovni konferenci spet razpravljali o Donavi. Takrat so Rusijo potisnili z Donave, druge obrežne države pa so bile popolnoma ali delno odvisne od Avstroogrske monarhije ali Turčije m pri sklepanju pogodbe niso imele nobene besede. Takrat je postala Donava poprišče borb velesil za ooložaje v Podonavju, na Balkanu in tudi že v razpadajoči Turčiji. S Pariškim mirom 1856. leta so ustvarili dve komisiji Eno so sestavljale vse obrežne države, v drugo »začasno« pa sta prišli tudi zahodni velesili Francija in Anglija. Dogodilo se je, da je stalna komisija umrla še preden je shodila, »začasna« pa je doživela visoko starost, skoraj stotih let. V teh letih sta se Francija in Anglija krepko usidrali na Donavi, saj je tisti, ki je imel v rokah ključe od Donave, odločilno vplival na razvoj dogodkov in politike na Balkanu in Podonavju. Donava je postala sredstvo pritiska in vpliva na mlade, šele nastajajoče, napol neodvisne države na njenih obalah. Vorsaillska mirovna pogodba je dejansko stanje 1© potrdila. V Podonavju je bila iz Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške ustvarjena Mala antanta, ki je svečano priznala pravice zahodnih velesil na Donavi. Madžarski, Avstriji STRAN * 18. VIL 1952 DELAVSKA ENOTNOST e znova vzpostavljen. Ko je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, so se zaceli položaji zahodnih velesil na Donavi majati. Z notranje razkrojenimi obrežnimi državami Hitler ni imel veliko dela. Na Donavi so zaplapolale zastave z kljukastim križem. DONAVA DOBI NOVEGA GOSPODARJA Po drugi svetovni vojni so naravni gospodarji — obrežne države menili, da je prišel čas- ko bodo uveljavile svoje pravice na Donavi. Toda, ostalo je le pri željah. Donava je dobila novega gospodarja — Sovjetsko zvezo. Mislili smo, da bo Donava končno 1© postala vez med svobodnimi in neodvisnimi narodi. Toda — moskovski birokrati so imeli svoje račune, če je Donava služila zahodnim velesilam, za pritisk na podonavske države, zakaj n© bi še Moskvi. Zavihali so rokave in se podali na delo. Ustanavljali so mešane parobrodne družbe in radodarno delili sovjetsse »strokovnjake«. Kapitala bo dala nekaj Moskva, nekaj Romunija, Bolgarija, Madžarska in Jugoslavija. Seveda so znali tuj delež hitro izterjati, moskovskega pa ni nikoli nihče videl. Posel je šeJ v klasje. ZGODBA O DONAVSKI KOMISIJI Na donavski konferenci, kjer so bili navzoči tudi diplomati zahodnih velesil, so bila svečano proglašena načela enakopravnosti za vse obdonavske države. Vnet zagovornik teh načel je bil tudi gospod Višinski. Zakaj pa nef Glavno je. da izrineš nevarnega tekmeca — zahodne velesile — petem bo posel lahak. Rezultat teh dogovorov je bila donavska komisija, v katero so stopile Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Jugoslavija. Toda kmalu se je pokazalo, kdo ima glavno besedo in kam pes taco moli. Na zasedanjih, še bolj pa v delu komisije, so hoteli moskovski vlastodržci vedno več predpravic. In končno so se dokopali do mesta stalnega sekretarja z neomejenimi pooblastili. Naša delegacija seveda ni držala križem rok. Toda vsa njena prizadevanja bila brezuspešna. Glasovalni stroj moskovskih satelitov je deloval kot ura. Jugoslavija jim je bila trn v peti. Vsa nesreča je v tem, da je večji del srednjega toka Donave prav v Jugoslaviji in se je zato ne more vreči iz komisije. Vsakemu ukazu iz Moskve je treba dati lep videz in ga opravičiti. Mnogo enostaynejše bi bilo, če bi napisali samo okrožnico: po volji Stalina se odreja... Z Jugoslavijo pa ta reč ne gre. Poizkusili so na drug način. Na 4. zasedanju so se pojavili moskovski delegati z vrsto predlogov. Splavarjenje po Donavi je treba prepovedati, ker to ovira plovbo, če se ladja potopi, če se zaleti ali pa če se zgodi kakršen koli prekršek, obrežna država nima pravice raziskovati vzrokov nesreče in prekrškov. Ladje, ki plovejo po Donavi imajo prednost pred tistimi, ki pridejo iz pritokov. Nas so hoteli zadeti. Plovni pritoki so le v Jugoslaviji. Nesreče na reki raziskujejo v satelitskih državah tako in tako sovjetski strokovnjaki, le v Jugoslaviji jim ne 'pustimo. Zato si je treba to pravico zagotoviti z odredbo komisije itd. S tem pa bi bila seveda grobo kršena, suverenost Jugoslavije. Lepa reč, če bi pri nas raziskovali sovjetski strokovnjaki! Že tak© smo se jih komaj znebili. Jugoslovanska delegacija je zapustila konferenco in ni priznala njenih sklepov. Jugoslavija je uvedla svoja pravila, da si zagotovi suverene pravice obrežne države. ZA ENAKOPRAVNOST DRŽAV ČLANIC DONAVSKE KOMISIJE Jugoslovanska delegacija je v želji, da b! se razmer© na Donavi uredile in odnosi med obalnimi državami postavili na demokratska načela, na zadnjem zasedanju pred-lagala spremembo pravilnika donavske komisije v duhu enakopravnosti in medsebojnega sodelovanja obrežnih držav. Po tem predlogu bi naj ukinili neomejena pooblastila sekretarja komisije, ki ni niko-mur odgovoren, razen Moskvi seveda. Države naj bi se izmenjavale v izvrševanju posameznih funkcij. Postavi naj se direktor, ki bi odgovarjal za svoje delo komisiji. Naš osnutek vsebuje nadalje predlog, naj bi se ustanovil izvršni odbor, v katerega pošljejo vse države po enega predstavnika in ki bi vodil delo komisije med zasedanjem plenuma* * Odgovoren naj bi bil plenumu komisije. Naš predlog je torej sestavljen po načelih samoupravljanja, na tistih načelih, na kat?: rih je zgrajeno pri nas upravljanje podjetij po delovnih kolektivih. S tem osnutkom in zagovarjanjem njegovih načel se naša del0" gači ja ni borila le za pravice Jugoslavije* temveč prav tako tudi za pravice narodov obrežnih držav; ki jih pritiska moskovski despotizem. ZADREGA PA TAKA ... Na tak predlog jugoslovanske delegacij? moskovski odposlanci in njihovi sodelavci v Romuniji Bolgariji, Madžarski, seveda niso bili pripravljeni. Posebno moskovski diplomat se je trudil, da bi razgovtir o našem predlogu čimprej prišel iz dnevnega reda* Rorodno m nevarno je razpravljati o enakopravnosti! Zato je pohitel s svojim predlogom in svečano proglasil »velikodušnost velike Sovjetske zveze«, ki dovoljuje Jugoslaviji opravljati 4 funkcije v donavski komisiji. Ponudili so nam mesto pomočnika sekretarja, pomočnika blagajnika in še nekaj manj važnih funkcij. O tem so na dolgo m širok© razpravljali. Tega predloga jugo?!?' vanska delegacija seveda ni mogla sprejeti-ker ga niso postavili iz resne volje po ureditvi odnosov v donavski komisiji na demokratičnih načelih, temveč zaradi tega. d® preprečijo razpravo o jugoslovanskem pred-logu. Sklenili so, naj bi naš predlog proučevala posebna komisija. Enoglasno so glasovali proti temu, da b o spremembah pravilnika razpravljali na prihodnjem zasedanju donavske komisije. Morda ni slučaj, da so poslali iz Moskve skorai istočasno zahodnim velesilam noto, v kateri protestirajo proti sklepom lou* donske konference o udeležbi Italije v uprav Trsta. Češ. Jugoslavija se usmerja k M?* skvi, dobiva mesta v donavski komisij1' Rusi protestirajo proti krivičnim sklepom londonske konference — ne dajte ji ničesar-Orožje, ki ga ji boste dali. bodo obrnili proti zahodu. In če se spomnimo, da so " Ameriki tik pred volitvami novega predsednika. potem je namen moskovske diplomacij0 kaj prozoren; osamit: Jugoslavijo. No. naša politika je jasna in dosledna. Kjer koli »o šlo za vzpostavljanje demokratičnih odnosov na pr>WMpu enakopravnosti, se bo slišal gl®? Jugoslavije. Vedno mani pa je takih, ki bi verjeli moskovskim »miroljubnim« namenom*