KRANJSKA ČEBELA JE OSVOJILA ČEŠKO
dr. Janez Poklukar, Kmetijski Inštitut Slovenije
V	okviru meddržavnega projekta med Slovenijo in Češko republiko smo Pavle Zdešar, Marjan Kokalj in Janez Poklukar v dneh od 2. do 6. avgusta obiskali češki čebelarski inštitut v Dolu pri Pragi. Cilj našega obiska je bil primerjati izsledke morfometrijskih raziskav čebeljih kril in si ogledati kranjsko čebelo pri nekaterih boljših čebelarjih. Po primerjalni analizi dobljenih rezultatov raziskav smo si v živo ogledali organizacijo vzrejnega dela v čebelarstvu.
Češka čebelarska zveza združuje več kot 98 odstotkov vseh čeških čebelarjev. 65.000 jih čebelari z nekaj več kot 580.000 čebeljimi panji. Povečini čebelarijo z deželno čebelo, to je neko vmesno obliko med kranjsko in avtohtono temno čebelo ter s čisto kranjsko čebelo avstrijskega in slovenskega izvora. Rejci kranjske čebele so organizirani v Združenju atestiranih rejcev kranjice (AACHK - Asociace Atestova-nih chovatelu Kranky). Vse strokovno delo v okviru združenja poteka pod vodstvom inštituta v Dolu.
Na inštitutu v Dolu smo najprej spoznali organizacijsko shemo vzrejenega dela s kranjsko čebelo. Inštitut je neposredno pristojen za vzrejo, delo pa nadzira vzrejna komisija pri Češki čebelarski zvezi.
Inštitut neposredno vodi delo v pooblaščenih vzrejališčih (Chovy oblastni). Čebelar mora imeti najmanj 40 čebeljih panjev in obvladati umetno osemenjevanje matic. Samo takšna vzrejevališča lahko uvozijo in preizkusijo nove rodove kranjske čebele. Poleg tega odbirajo najbolj kakovosten genetski material za potrebe razmnoževalnih vzrejališč.
Na drugi ravni delujejo priznana vzrejevališča (Chovy uznane). Genetski material za selekcijo črpajo iz svojih lastnih populacij kranjske čebele. V vzrejališču mora biti najmanj 40 čebeljih družin. Znani morajo biti podatki za vsako matico za tri generacije nazaj. Matice morajo biti oprašene na plemenilni postaji ali umetno osemenjene. Če je priznano vzrejevališče na območju vzrejevalnega okrožja, morajo s tem soglašati vsi čebelarji v okolici. Priznana vzrejevališča
zagotavljajo plemenski material za razmnoževalna vzrejališča.
V razmnoževalnih vzrejališčih (Chovy razmnožova-ci) skrbijo za množično vzrejo matic s klasičnim parjenjem. Z dejavnostjo razmnoževanja matic se morajo strinjati vsi čebelarji, ki čebelarijo v krogu 5 km od vzrejališča. Razmnoževalo vzrejališče mora obsegati najmanj 40 čebeljih družin. V letu dni mora vzrejevalec prodati najmanj sto čebeljih matic ter poskrbeti, da je v zavarovanem krogu najmanj 20 odstotkov matic iz njegovega vzrejališča.
Za potovanje po Češki smo imeli izvrstno vodstvo. Spremljala sta nas gospod Dalibor Titera, vodja selekcijske službe na Češkem, in raziskovalec Kveto-slav Čermak.
Najprej smo obiskali razmnoževalno vzrejališče Havlin & Karaš, ki ga v Čižovi pri Pisku vodi naš dobri znanec Jaroslav Havlin. Jaroslav čebelari s 120 čebeljimi družinami na treh stojiščih. Je zelo uspešen vzrejevalec naravno plemenjenih in umetno osemenjenih kranjskih matic, ki slovijo po svoji mirnosti. Plemenišče v Čižovi je res vredno ogleda. Vsak kotiček plemenišča dokazuje, da ga vodi izjemen čebelar, ki stalno izpopolnjuje metodo vzreje. Naši vzrejevalci bi lahko na tem stojišču videli marsikaj novega.
V nadaljevanju poti smo obiskali obrat za predelavo čebeljih pridelkov Včelpo - Obora, ki ga vodi gospa Šilarova, deluje pa v okviru Češke čebelarske zveze. Za nas so bile predvsem zanimive primerjave njihovih cen s cenami v Sloveniji. V prodaji na debelo in na drobno je med povprečno za polovico cenejši od medu v Sloveniji (od 50 do 80 kron oz. od 260 do 430 SIT za kg medu v prodaji na drobno). Pri predelavi matičnega mlečka je bila domača proizvodna cena mlečka 4.000 kron (21.500 SIT) previsoka, zato cenejšega uvažajo iz tujine. Prizadevajo si, da medu med predelavo ne bi pokvarili. Slediti skušajo strogim notranjim merilom kakovosti - med pri odkupu
ne sme vsebovati več kot 2 mg HMF v kg, pri oddaji v promet pa praviloma ne več kot 10 mg.
V	bližini Včelpo - Obora smo obiskali pooblaščeno vzrejališče Jablonany. Zadnji dve leti ga vodi poklicni čebelar gospod Šešulka. Sam je redno zaposlen pri Češki čebelarski zvezi in je s svojo družino odgovoren za oskrbo 300 čebeljih družin. Letos je poleg osnovne oskrbe vzredil 2000 matic, del tudi umetno osemenjenih. Za nas je bil zanimiv njegov način čebelarjenja s plemenilčki, vdelanimi v pridobitne panje. Podobna rešitev bi bila mogoča tudi pri nas v nekaterih panjih Fararjevega tipa. Za kaj gre? V eni izmed mediščnih naklad je pri topli stavbi mogoče en sat ločiti od preostalega panja in v njem izolirati neo-prašeno matico. Plemenilček izrablja toploto panja, ta pa z dodatnim plemenilčkom pri pridelavi medu ni izgubil ničesar. Še več, čebelar Šešulka je en sat razdelil na tri dele in tako poleg pridelanega medu vzredil v vsakem delu še tri matice. Ni kaj - ob pridelku 30 kg medu še šest ali več vzrejenih matic!
Kranjska čebela postaja na Češkem vse bolj priljubljena. Gospod František Kašpar iz Dol nega Žleba na srednjem Moravskem ima čebele, kakršnih se ne bi sramoval noben naš čebelar. Čebele so odbrane na velike pridelke medu, so izjemno mirne, njihovi rjavkasti obročki na zadkih pa so velika izjema. Gospod František je eden najbolj prizadevnih članov združenja AACHK.
Ob koncu smo na "čebelarski farmi” Bruntal obiskali še poklicnega čebelarja gospoda Kolomyja, tipičnega predstavnika nove generacije pridobitno usmerjenih poklicnih čebelarjev. Ob pomoči žene čebelari s 460 panji. V njih smo opazili deželno čebelo (nekoliko manj mirno, zato pa izrazito odbrano na pridelavo medu). Postopek čebelarjenja je izjemno poenostavil, tako da v eni čebelarski sezoni poseže v panj le 6- do 7-krat. Ob tem dosega lepe pridelke medu. Med trži samostojno, brez povezave s čebelarsko zvezo.
Med našim potovanjem je bila na vrhuncu žetev. Čehi pri denacionalizaciji in privatizaciji v kmetijstvu niso tako mencali, kot to počnemo mi. Po opravljeni revoluciji, kot oni sami imenujejo denacionalizacijo in privatizacijo, si je kmetijska pridelava hitro opomogla, tako da je znova postala nosilni steber češkega gospodarstva. Tudi na področju čebelarstva so ob starih načinih organizacije čebelarjenja v okviru gospodarske dejavnosti Čebelarske zveze Češke zrasli čebelarski obrati, ki sami tržijo svoje pridelke. Že nepoznavalec lahko ugotovi, da so ti v konkurenčni tekmi s prvimi daleč uspešnejši in da bodo v prihodnjih letih gotovo prevzeli vodilno vlogo.
Čehi pridelajo enkrat do dvakrat več čebeljih pridelkov na panj, kot jih pridelamo v Sloveniji, njihova proizvodna cena pa je za polovico nižja. Z drugimi besedami - imamo četrtino njihovega števila čebel, z njimi pa pridelamo le osmino njihovega pridelka po zanje dvojni proizvodni ceni. Kljub temu čebelarji na Češkem z negotovostjo pričakujejo konkurenco čebelarjev drugih držav CEFTE. Na področju selekcije in vzreje matic imamo sicer prednost, čeprav je cena matic pri nas višja od cene matic na Češkem (naravno parjena 150 kron - 800 SIT, umetno osemenjena 300 kron - 1.600 SIT). Ohranjanje čistosti naše kranjske čebele je več kot vprašanje preživetja stotnije čebelarjev - je naš prvi in daleč največji adut.
K sreči imajo dežele CEFTE manj gozdnega medu iz mane. Njegova kakovost in ustrezna blagovna znamka sta edini rešitvi za pridelavo medu v Sloveniji. Za naše čebelarstvo ni problematičen enotni trg Evropske unije, veliko večja je grožnja proste trgovine v okviru CEFTE. Če bomo preživeli to, bomo še marsikaj.
Za finančno podporo pri izvedbi projekta morfo-metrične analize kril in za potovanje na Češko se toplo zahvaljujemo vladama Češke republike in Slovenije.