Š»- 2-	_	.	1925-	.. teto II
Poštnino plačana v gotovini.
            .......
Vsebina zvezka 2.
Ivan Albreht:	Pepelnica. — Miloš Stiebler:	V	Macedonijo. (Dalje.) —
Gustav Strniša: Umreti želim. — Vsevolod Ivanov - dr. Nikolaj Preobraženski: Povratek Buddhe. (Dalje.) — M. Romanova: Tiha povest. (Konec.) — Joža Gorjup: Pod težo življenja. (Lesorez.) — Rudyard Kipling - Dr. Matej Šmalc: Od morja do morja. (Dalje.) — Marijana Kokalj: Sama. — Marijana Kokalj: V tujini. — Aristophanes-Dr. Fran Bradač: Acharnjani. — + Dr. Klement Jug: O človeški vesti. — Gliša Koritnik: Povest o treh bratih. — Benečanka. (Slika.) — Miha Maleš: Franc Terček. (Lesorez.) — Kako Prekmurec modruje o mesecih. — ZDRAVSTVO: Dr. Ivo Pirc: Žrtev jetike v številkah. — DEČJA GRUDA: Do-sitej ObradoviiS-A. Bevc: Jalova krava in volička orača. — Dosltej Obradovič-A. Bevc: Muren in mravlja. — Dositej Obradovič-A. Bevc: Star pes in lovec. — RAZGLEDI: Organizacija. — Zenstvo. — Po svetu. — Prosveta. — Listnica uredništva. — ŠALA IN ZABAVA.
V podrobni prodaji stane „Gruda“ Din 3.
Za dijake In vojake znaša celoletna naročnina Din 20. — Novi naročniki dobe lahko še vse doslej Izišle številke-	»
Uredništvo: Ljubljana, Škofja ulica 8, 1. radstr.
Uprava: Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Rokopise je pošiljati uredništvu, naročnino, reklamacije, oglase itd saino upravi. Cena oglasov po dogovoru.
Rokopisov, ki jih ni naročilo, uredništvo ne vrača.
Urejuje Ivan Albreht.
■ Josin Peteline l>llll|la1'3's"-PEtra "ai1 p 1
wl	bliža Prešernovega spomenika za vodo |
Najcenejši rtakup
najboljših Šivalnih stpoieu „oritzner"
za rodbinsko In obrtno rabo, nadalje nogavic, žepnih robcev, brl-salk, klota, belega in rujavega platna, šlfona, kravat, žlic, vilic, raznih gambov, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje In za obrezovanje trt. Cepllne nože. Vse na veliko In malo.
UlI—I ='ME1B
Stanko Florjančič
'veletrgovina z železnino Ljubljana, Sv, Petra cesta, št. 35
En gros.	Telefon interurb. 163	En	delali.
USU
Razna emajlirana in aluminijasta posoda. Vse mizarske potrebščine in vse orodje za obrti, hi spadajo v železninsko stroho. Vsakovrstni poljedelski stroji. Jedilno orodjo, razni alpaka*nastavki, noži, vilice. Razni laki v vseh barvah iz svetovnoznane tovarne. Modra galica prvovrstna (znamka Jobannistbal) vedno v zalogi. Zahtevajte cenik.
			
	L—FEBRl/flFi * 'fjmm‘		
: LETO m. ■			■Stev.
			
MESEČNIK ZA LJUDSKO PROSVETO
Ivan Albreht:
Pepelnica.
„Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš," samo ne bodi tega žalosten, ampak vesel, vesel poklica, ki je lep, kakor je lepa ta širna naša zemlja.
Kadar vliva solnce rosi svoje zlato, ali se zavedaš, da si tudi ti del te lepote?
Kadar počivaš pod košato jablano, — ali pomisliš, da ti drevo plačuje tvojo ljubezen s cvetjem in bogatim sadjem?
Ko v skrivnostnem šepetu valovi zoreče žito, — ali čuješ pesem tvojega dela v tem valovanju, pesem tistega kmetskega dela, na katerem sloni vse naše življenje?
Kar delaš in koder hodiš, od zibeli do groba ti zemlja stotero vrača vso ljubezen, ki jo izkazuješ njej. In ta ljubezen je vsega življenja blagoslov; kajti božja ljubezen je ž njo.
„Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,“ ljubezen tvoje duše pa je tista, ki daje temu prahu življenje, tvojemu delu pa vrednost, ki nikoli ne mine ...
Miloš Stibler:	y	MaCedODljO.
(Dalje.)
Iz Beograda do Vranja.
ožnjo nadaljujem v večji družbi prijateljev z brzovlakom, ki odhaja iz Beograda zvečer ob 11. uri. Pred vsem me iznenadi brzovlak sam: Sami novi, krasni vagoni, ki jih je prejela Srbija kot reparacije oziroma vojno odškodnino od Nemčije. Druga novost je v tem, da ima vsak vagon razen običajnega kondukterja še svojega slugo, ki je na razpolago potnikom, a osobito pazi na kupeje na postajah, ko potniki izstopajo, da si poiščejo okrepčila po restavracijah. Novost in napredek obenem.
Vožnja do Niša mi je prav dobro znana. Zato mirno zaspim, a ne za dolgo. Mesečina me prebudi že nekje pri Mladenovcu, močna mesečina, da dobro razločujem hiše in vasi in vidim lepo obdelana polja. Vsa priroda je v zelenju, saj je 14. maj, kar nudi tem lepšo sliko. Zopet malo zadremljem, a nekje pri Aleksincu se zbudim in ne morem več zatisniti oči. Dostikrat sem se že vozil tod, vendar niso bili ti kraji nikdar tako lepi, kakor sedaj, sredi maja. Velika polja z leve in desne strani železnice in Morave, v ozadju gričevje, še dalje visoke planine; tako pri bolgarski meji, kakor tudi za Kraševcem in dalje proti novopazarskemu sandžaku. Na gričevju po desni strani železnice vidiš mnogo vinogradov, a po mnogih gričih nebroj belih hišic, zakopanih v samo zelenje in cvet obilega sadnega drevja. Slika je izredno lepa.
Od Beograda do Niša je 250 km železnice. Krog y26. ure smo v Nišu. Prvo zapazim gručo Turčinov. Sestavlja se vlak za Zofijo in Carigrad, en vagon nosi celo turške napise. Tu se vkrcajo Tur-čini, ki za vedno zapuščajo našo državo in se podajajo h Kemal-paši. Da-li ne bodo razočarani? Kemal-paša je pregnal kalifa in pričel borbo za svobodo turške žene ter vobče za moderniziranje Turčije. A naši Muslimani se izseljujejo baš radi tega, ker mislijo najti v Turčiji stare turške običaje, ki jih baje Jugoslavija ne spoštuje dovolj. Bojim se, da bo razočaranje veliko!
Brzovlak kmalu nadaljuje pot v Skoplje, kamor prihaja krog V21. ure popoldne. Do Leskovca je ravnina še precej široka, vendar se vedno bolj zožuje. Zapaža se kultura konoplje. V Leskovcu je
več tekstilnih tovaren za izkoriščanje te rastline. Razen tega vidimo velik mlin. Vobče spada Leskovac v Srbiji v industrijskem pogledu na prvo mesto in zovejo ga „srbski Mančester“.
Spominjam se 1. 1910. Takrat se je vršil v Leskovcu kongres srbskih kmetijskih zadrug. Odločil sem se, da se ga udeležim. Mestni magistrat celjski mi dela neprilike s potnim listom. Odpotujem v Maribor in deloma s pomočjo prijateljstva, deloma s pomočjo „bakšiša“ — dobim dovoljenje za potovanje v Srbijo. Z menoj je potoval sedanji mariborski odvetnik dr. H. Odkrito povem, da me je bilo nekam strah. Kljub slovenski propagandi smo osobito glede Srbije vendarle malo preveč živeli pod vplivom nemške propagande, nemške šole in nemškega tiska. A kako so nam takrat slikali Srbijo in Srbe! Bil sem prepričan, da s potovanjem v Srbijo, osobito v Leskovac, ki je bil takrat še prav blizu turške meje, riskiram vse, tudi življenje. Toda koliko iznenadenje, ko pridem v Beograd in potujem naprej v notranjost Srbije ter sc mi povsod zdi, kakor da potujem nekako od Maribora proti Ptuju in Ormožu. Isti teren, ista slika. Kako iznenadenje, ko vidim narod, a nikjer znakov surovosti in barbarstva, kakor so ga opisovali nemški listi. V samem Leskovcu je bilo zbranih okrog pet tisoč kmetovalcev-zadrugarjev iz cele Srbije in mnogo odlične inteligence ... Tako sem na mah imel priliko spoznati vso ostudno nemško laž. No, saj laž ima kratke noge, Nemci so to na lastni koži najbolje občutili. Samo če jih bo spametovalo! Mnogi pravijo, da jih ne bo.
Od Leskovca naprej se ravnina vedno bolj zožuje in kmalu smo ob ozki soteski, kjer teče železnica poleg Morave. Nekam čudno se ti zdi, ko vidiš vse mostove in tunele zastražene z vojaštvom in zavarovane z žičnimi ovirami. Toda blizu je bolgarska meja, blizu so kraji, kjer začne arnavtski element, radi tega je previdnost in obrambna pripravljenost popolnoma na mestu. Tako se vozimo stalno mimo straž in pridemo na postajo „Vladičin han“, ki jo je prijatelj iz Beograda na ljubo sopotnikom-Slovencem takoj prekrstil v „Škofov birchavs“. Polagoma postane dolina širja. Postaja Vranjska banja s slovečimi toplicami. Voda ima često nad Tu3 C. Za tem je postaja Vranje. Zapustimo brzovlak, da si ogledamo mesto.
Do mesta Vranje je dobre tri km. Dolina je tu že precej široka. Proti bolgarski strani visoko v hribovju lepo obdelana polja z mnogimi vinogradi, istotako v nasprotni strani, torej desno od železnice, ko se voziš iz Niša v Skoplje. Na desni strani je mesto
Vranje, pod hribom, ki dolino loči od Macedonije. In sicer se takoj na drugi strani meje začne arnavtluk, kraji, kjer po večini žive Arnavti kakor n. pr. v srezu Kačanik, ki leži precej nekje za vranj-skim hribom. V samem Vranju, kraju čisto srbskem, že zapaziš Arnavte, ki so s svojih hribov prignali osle, natovorjene z drvmi. Pristopim k takemu Arnavtu in ga vprašam, odkod je prinesel drva: Dela se, kakor da me ne razume. Morda je drva ukradel, pa se boji odgovoriti. Morda tudi ni zmožen srbščine. Bil je mlad dečko, a na dalnjem potovanju sem često zapazil, da mladi Arnavti ne govore srbski, medtem ko so vsi starejši Arnavti tega jezika zmožni.
Vranje je oblastno mesto, sedež velikega župana, ima gimnazijo, sodišče, vojaško posadko. Ta okraj, kakor tudi okraji Niš, Prokoplje in Pirot so bili pod Turčijo do 1.1878. L. 1876. in 1877. se je Rusija borila za svobodo Bolgarske. V svetoštefanskem miru je Bolgarska dobila mnogo širše meje nego jih je imela vse do
1.	1912. Velesile niso priznale svetoštefanskega miru in prišlo je
1.	1878 do berlinskega kongresa, na katerem je najvažnejšo vlogo igral Bismark. Bil je protiven preveliki Bolgarski, ker je le-ta stala takrat popolnoma v službi ruske politike. Tedanji srbski vladar Milan je imel zveze z Dunajem in Berlinom. Tem zvezam se ima zahvaliti, da je berlinski kongres prisodil Srbiji Niš, Pirot, Prokoplje in Vranje. Ti štirje okraji so seveda imeli mnogo turškega prebivalstva. Toda danes, po 46 letih ni na celem tem ozemlju najti ni enega Turčina več, muslimana pa le v nekih ciganih. Tudi dijalekt takratnega slovanskega prebivalstva je bil podoben današnjemu makedonskemu. Danes ves narod v teh štirih okrajih govori lepo srbsko.
Bodi pri tej priliki omenjeno, da je bila Srbija 1. 1804. polna Turkov. Osobito jih je bilo mnogo po mestih. Sodi se, da je štela Srbija takrat, ko je Karadžordže začel boj za svobodo, kakih 100.000 Turkov. Danes na celem tem ozemlju ni najti ni enega Turčina ali muslimana. To dejstvo je važno za presojanje srbske nacijonalne žilavosti, a osobito je važno za presojanje današnjih razmer v Macedoniji.
Na Vranje, Pirot, Prokoplje in Niš so aspirirali Bolgari ravno tako, kakor na Macedonijo. L. 1915. se je morala srbska vojska umakniti preko Albanije in Bolgari so zasedli razen Macedonije, Zaječara in Negotina tudi štiri okraje, ki jih je Srbiji prisodil berlinski kongres. Zgodovina ne bo mogla zamolčati, s kakimi sredstvi so Bolgari hoteli dokazati, da živi v teh krajih njihov narod. Na
najlepšem delu mesta Vranje stoji spomenik s sledečim napisom:
„Vranjanci koji živote dadoše a srpstva se ne odrekoše“.
Temu napisu sledi 63 imen, med njimi so sledeči: Predsednik prvostepenega suda, sekretar suda, zvaničnik, narodni poslanik, prota, sudija, sreski načelnik, profesor, upravnik tobačnega maga-cina, uradni sluga, učitelj, poštni upravnik, poštni činovnik, davkar, pismonoša. Drugo so meščani. Vse so Bolgari ubili v letih 1915 do 1918.
Iz Vranja ni daleč v Surdulico, blizu bolgarske meje. Okroglo tristo ljudi so Bolgari tam nagnali skupaj, nato so planili z noži mednje in jih klali. Mnogi so bili od divjakov samo ranjeni, a Bolgari so žive zmetali v grob in zakopali. Slično so Bolgari delali povsod, kamorkoli so prišli.
S takimi sredstvi so hoteli dokazati bolgarstvo teh krajev. S čudnimi občutki zapuščam Vranje in se vračam na kolodvor. Tam pred menoj je bolgarsko hribovje. Nekam žalostno gledam po vranj-ski dolini na Kumanovo. Ali je kaj sramu tam za hribom za vsa
dejanja v Surdulici, v Vranjem in drugod po Srbiji?
(Dalje prihodnjič.)
Gustav Strniša:	UmPetl	ŽelilD.
Umreti želim v koprneči sijajini sonca, v ozvezdju narcis naj trudna zasanja mi glava; naj pije življenje vesele prirode do konca, da noč še posmrtno omamljen duh v rožah mi spava!
Pustite voščenke! Med cvetje mi truplo denite, naj tone v skrivnostni omami, v trpljenju rojeno — dehteče narcise krog mene povsod nasadite, ko dene te me brez rakve v zemljo posvečeno!
Pustite pomnike, laskave in puhle besede, ki v dimu kadila izginejo v daljne oblake; a pomnite moje ponosne v življenje korake, ki jih rodilo je žitje trpljenja in bede!
Naj vriska pastir čez mojo zeleno gomilo, a sonce naj v cvetje ognjeno medico naliva, da vsaka narcisa žarela bo — zvezdica živa, v nji božje skrivnosti po smrti srce govorilo! —
Vsevolod Ivanov-Dr. Nikolaj Preobraženski:
Povratek Buddhe.
(Dalje.)
Profesor si zavije povrh plašča noge v odejo in misli na kurjavo, krompir, denar. Spominja se zopet treh tisoč glav živine in se domisli, kaj bi bilo treba povedati mongolu. Potegniti hoče prst izpod odeje in zagroziti vojaku, toda mongola ni več. Profesor giblje s podbradkom in poučuje:
— Ob času revolucije je nujno potrebno sedeti doma radi samoohranitve. No, in če je mobilizacija — takrat se je treba podati takoj domov, ne pa hoditi k zaposlenim ljudem, jim odjemati čas in toploto ter jim pripovedovati celih štirideset minut legende o kipu Buddhe. Je li malo kipov po svetu? In če ima človek tri tisoč glav živine, ima lahko vsaj ovčji kožuh.
Profesor se spominja mongolovih besedi:
— „Njegovi nohti so obrobljeni z zlatom".
Profesor govori:
— Rajše bi bil prinesel krompirja!...
.. .Mesto da bi zapisal v teku vsakdanjih štiridesetih minut one misli, ki se naberejo med dnevom in nočjo in prešinjajo možgane kakor hladne niti, se je spomnil profesor drugi dan kakor tudi ponoči
—	mongola Dava-Dorčžija.
— To je vsled tega, — je sklepal profesor, — ker še nihče ni prihajal k meni s tako čudnimi povestmi. Če bi bili prišli kupit ali zamenjat10 moje možgane, moje živce ali včerajšnji dan — bi takoj po odhodu popolnoma pozabil kupce.
Te šale brije v času, ko zakuri peč in položi v kotel krompir. Porcija11 krompirja je danes zmanjšana. Dan pozneje poje profesor polovično porcijo in leže spat, ko še gori električna luč.12
Trkanje:
— Uvok!... uvak! ... ak!
Profesor brez kožuha in kučme jezno strese roke, teče k vratom, odrine zapah in kriči:
— Vaše bedaste povesti nimam časa zapisovati. Saj nisem zdravnik ali mongoloved. Kaj	me motite vsak dan?
10 Zamenjava je zelo	razširjena v Sovjetski Rusiji vsled	pomanjkanj^	de-
narja oz. njegove male vrednosti, kakor je to bilo med vojno tudi pri nas.
11 Dnevni delež živil,	ki se je dobil na karte.
12 Do 1. 1920. so morale oblasti štediti elektriko,	ki je	smela	goreti	v	za-
sebnih stanovanjih le do 8. ure zvečer.
Na pragu stoji ozkobrad človek v usnjeni suknji in rjavi kapi (njen ščit je zlomljen na tri dele). Tiho vpraša:
— Stanuje tukaj profesor Safonov?
— Jaz sem profesor Safonovl
— Vitalij Vitaljevič!
— Jaz sem Vitalij Vitaljevič!
Takrat si začne pljuvati človek bogvezakaj na prste, leze z roko v stranski žep suknje, gleda kot pisma in tiho govori:
— Profesorju Safonovu od tovariša narkoma prosvete13 v osebne
roke.
Safonov pozabi zapreti zapah. Človek v usnjeni suknji previdno kakor pismo prime mrzlo železo s suknjo in spusti zapah. Drgne si nad pečjo prste in vpraša:
— Ali ste zapazili — petnajst stopinj Reaumurja.
— Slečite se.
— Hvala, tovariš profesor, na nas čaka mašina.14 Zdaj raztrga profesor hitro ovitek in čita:
..Vseruska zveza mest vas dodatno k svojemu pismu drugič spominja".. ,15
— Hudiči! Kriči razdražen človek v suknji.
— Glej jih hudiče! So že zopet napisali na tiskovini Zveze mest. Kolikokrat sem jim že izrecno prepovedal pisati na te važne listine ... Obrnite, tovariš profesor, to je sabotaža strojepisk.16
Profesor čita na drugi strani s strojem napisano:
..Narodni komisar prosvete Severnih Komun' 16. novembra 1. 1918. Prof. Vit. Safonovu. Narodni komisar prosvete prosi drž. Safonova, da izvoli takoj priti k posvetovanju izvedencev v palačo nekdanjih grofov Strogonovih.
Narodni komisar (podpis).
Tajnik (podpis).
13 Tovariš (sodrug) komunističen uraden nagovor je namenjen samo proletarcem. Tukaj in nižje je to izraz prijaznosti napram profesorju^nekomunistu, ki ga drugače imenujejo uradno „državljan“. Narkom je uradna kratica za narodni komisar, t. j. minister.
14 Državni in pri zasebnikih zaplenjeni avtomobili so postali izključna lastnina višjih državnih uradov.
15 Vplivno Zvezo mest (ki je veliko storila za prehrano med vojno) so razpustili boljševiki takoj po preobratu.
16 Franc, sabotage se nanaša na poškodbe strojev in po stavkujočih delavcih. V ruskem revolucijskem jeziku se rabi ta izraz nepravilno (kakor tudi nebroj drugih) in pomeni — ovirati, nagajati.
— Ni podpisa, — je rekel profesor, — kakšni izvedenci?
Človek v usnjeni suknji vzame papirček:
— Tajnik — to sem jaz, — pozabili so mi dati podpisat, — no, jaz bom takoj ...
— Ne, zakaj ...
— Ne, kako pa, red mora biti...
Suknja dobi kemičen svinčnik. Profesor zaopazi: z istim svinčnikom ima na kapi naslikano zvezdo.17 Suknja podpiše. Profesor zloži papirček in ga položi v pisalno mizo.
Spomnil se je peči, ko sta že peljala čez Troicki most.
i
II.	poglavje. Pleteni izdleki, nekoliko govorov ob arheoloških preiskavah in ruski Rdeči armadi.
Važna pota postanejo tem daljša, čim bolj počasno se vrši skrivnostno potovanje.	(Sikun-tu.)
Štorje pokrivajo preproge palače grofov Stragonovih. Vojak pri vhodu kadi pipo. Njegovi škornji so tudi zaviti v štorjo, da mu ne zmrznejo noge. Ne da bi se vzdignil s klopi zahteva vstopnice, ker si noče shladiti nog.
Profesor Savonov dohiti tajnika na stopnicah in vprašuje:
— Ali ta vstane, če pride narkom?
—Komaj. Saj to ni važno. Sem, tovariš profesor!
Med pozlačenim pohištvom so Štorje, da se ne omažejo preproge. To je životarjenje leta osemnajst — (Kje so vzroki?) — jej pse in mačke, da se rešiš smrti, zamenjaj stvari, da imaš krompir. Tako misli profesor. Misli in si razlaga vzroke.
Suknja si porine kapo na tilnik. Njeno čelo je polno umazanih
guba.
— Je tovariš Lunačarski18 tukaj?
Drugi, ki odgovarja, ima črn vojaški plašč in listnico, ki je debela in okrogla kakor hlod. Ima tudi nenavadno široke sive valenke19 in do peta segajočo pleteno pestro šerpo.
—	Ne bo prišel.
— Kaj me pa imate za norca, tovariš Anisimov? Saj je rekel: — pridem čez pol ure. Po profesorja sem dirjal z avtom v Vilorški okraj.20
17 Peterokraka zvezda je sovjetski državni grb.
18 Lunačarski je komisar prosvete.
19 Zimski škornji iz klobučevine.
20 Petrograjsko predmestje. Viborg — obmejno finsko mesto.
Vojak z listnico stiska profesorju roko kakor da ne bi mogli njegovi prsti priti do sape, skoči nazaj, si vrže listnico pod pazduho in naglo govori:
— Kakor vedno vi, tovariš Dievel, ne koordinirate dejstva! Ravno zdaj so mi sem zvonili, češ, to ni stvar Narkomprosa,21 temveč komisa-rijata za nacijonalne zadeve. Čemu mi je potem Lunačarski! Govori narkom za nacijonalnosti. Tako ne gre, tovariš, da bi kar tako pojali revolucijske voditelje semtertja!
— Predno lahko govorite take besede, tovariš Anisimov...
— Ne, to pač vi govorite tovariš Dievel!...
— Če je tako, potem nisem sploh odgovoren za zborovanje. Jaz ... Oprostite, državljan profesor, lahko greste domov.
Tovariš Anisimov ogorčeno vzdiguje listnico nad glavo. Tovariš Anisimov ima velikanska usta in kriči besede, ki so debele kakor njegova listnica:
— Kako to, tovariš Dievel, — lahko greste domov? Kaj pa začenjate prepir med različnimi uradi! Ostanite, profesor ...
Suknja napravi ostro usnjeno kretnjo:
— Dovolite, da ponovim: poziv ste dobili profesor, od Narkomprosa, zdaj ta poziv odpade. Naj si sami poiščejo izvedenca. Nisem sluga, da bi iskal profesorje za komisarijat nacijonalnosti. Sam imam nujno delo.
Profesorja vlečeta za rokav: listnica — v dvorano, suknja — k izhodu. Listnica je malemu na poti: Kmalu se utrudi. Suknja hitro pelje profesorja. Anisimov stresa telefon:
— Alo! Komendatura? Govori komandant palače Anisimov. Sli-šiti?... Kaj! Da! Da! Jaz, jaz! Zadržite pri izhodu profesorja Safonova, a drugega, Dievela, spustite. Kaj? Aretirati? Da, da!
Profesor se spodtakne ob Štorje in — v zadregi — ob ramo usnjene suknje.
— Ne, že rajši ostanem, državljan ...
Suknja vzdigne tenak prst, z njim hitro zamahne in kriči:
— Bom vse naznanil tovarišu Lunačarskemu.
— Še Leninu lahko naznaniš. Intrigantje, primazali so se k stranki! Pojdi, pojdi, predno te zaprem ...
Tovariš Anisimov vtakne listnico pod pazduho in teče potem naprej v dvorano, velika šerpa se mu ovija okrog valenk.
— Počakajte tukaj, državljan profesor, jaz takoj... Pozvonim nacijonalnosti, da bi se požurili.
21	Narkompros — Narodni komisar prosvete (rus. prosveščenija).
— Alo, alo? Ali zopet smrčite? Alo!
Profesor čaka v naslanjaču. V zadregi ogleduje pohištvo in omare: povsod so nove številke in zastori so zaznamovani s kredo. Ani-simov krega v telefonu šoferja. Mrzlo potrkava in ropota v sosednji sobi pisalni stroj.
— Ali ste zapisali, Vitalij Vitaljevič? ...
Profesor se obrne. Za naslonjačem stoji v umazanem vojaškem plašču in razmršeni ovčji kučmi — Dava Dorčži.
— Pozabil sem vam dodati še zgodbo templja, ki Širi Mir. Spada sicer v poznejši čas, a se vendar neposredno dotika dogodkov z burka-nom Buddhe. Ajmak Tušutu-Khana v dobi dinastije ...
Profesor si besno strga kučmo, se hoče z njo udariti po kolenu, pa jo zopet globoko porine na glavo in reče ogorčeno:
— Mogoče ste vi, državljan, civiliziran človek in niste pijan revolucijskega navdušenja...
Dava-Dorčži prikima.
— V... V tem slučaju vas prosim, da mi pomagate priti odtod. Imam jako malo časa in še ta mi ni na razpolago, da bi se lahko vozil ogledovat vse palače, katere so zavzeli revolucijonarji.
— Profesor pogumno laže:
— Vašo legendo sem zapisal in sem vam zelo ...
Zdaj teče mimo brez sape in s krikom tovariš Anisimov, se spod-takne do Štorje in pusti pasti listnico.
— Tovariši delegatje... Tovariš profesor... Izvolite, tovariš Cvi-ladze se je pripeljal.
Dava-Dorčži gre za profesorjem in govori napol glasno:
— Vse to bo hitro končano. Cviladze — namestnik narkoma naci-jonalnosti je ognjevit človek, kakor se spodobi gruzinu, toda je moder za svoja leta. Sem, Vitalij Vitaljevič, sem...
Štorje ležijo na kupu. Tolpa črnih ljudi širokokoščenih obrazov v vojaških plaščih in vatiranih suknjah. Gosto diši po vojašnici — menda po kislem kruhu in zelju? Je še nekak tenak duh — po ovčji kožuhovini ali vodi. „Stepe“, si misli profesor in pazno motri ozkoglede obraze. A njih oči ne ležijo profesorju in menda tudi ne na visokem narkonu Cviladze, temveč na onem, katerega vidi začudeni profesor za hrbtom markona.	(Datje	prihodnjič.)
Manica Romanova:	pOVeSt,.
(Konec.)
„Oče,“ je vzdihnil Andrej ves poparjen, „Kobalova ni zame! Slišal sem tudi, da rada pije.*'
„Beži, beži, prazne marnje in nič drugega. Če ga sem ih tje zvrne kake pol kupice, ni vrag! Saj imajo gostilno in ona mora biti že radi gostov, ki jo silijo piti, toliko vljudna, da ga včasih malo pokusi. Ko bo enkrat pri nas, ji vino še na misel ne bo hodilo.“
Andrej je stal pred očetom nem, v hudih notranjih bojih. Poznal je dobro trmo in lakomnost svojega očeta, zato je vedel, da oče res misli, kar govori. Začel je omahovati in misliti, kaj bi storil. V posestvo je bil delavni mladenič prav tako zaljubljen kakor v Metko in če bi oče svojo grožnjo uresničil ter mu res odtegnil premoženje, bi fant tega udarca ne prebolel.
že je hotel	odgovoriti očetu,	da je	pripravljen	storiti	vse, kar
zahteva od njega,	ali v tem hipu se je spomnil svoje	drage	Metke in
vzdihnil:
„Oče, pomislite vendar, kaj bo pa Metka počela?"
„1, kaj bo počela," je skomignil z rameni oče, videč, da postaja sin že nekoliko mehkejši, „za Kočar j e vo nikar nič ne skrbi! Ti pojdi do nje in se kar name izgovori! Povej ji, da jaz raje posestvo Marijani izročim, kakor bi	dovolil, da pride	ona k	naši hiši. Razloži	ji, da jo
nikakor vzeti ne moreš. Vprašaj jo,	koliko	zahteva za	otroka	in potem
ji odštej primerno svoto. Bolje je, da ji plačaš nekaj več, kakor pa da bi ti potem sitnarila okrog sodnije. Ako se poravnaš na ta način ž njo, si storil svojo dolžnost."
„Oče, je vzkliknil Andrej, z Metko se pojdite le vi sami poravnat, jaz ji ne grem več pred oči.“
Res se je še tisti dan stari Štefanec odpravil h Kočarju, da se namesto sina poravna z Metko.
Metka je bila sama doma. Imela je ravno v kuhinji opraviti, ko je vstopil štefanec.
Kakor bi slutila, da ji ta človek ne prinaša nič dobrega, so se ji ob njegovem vstopu zašibile noge. Štefanec je opazil dekličin strah in je začel še dokaj prijazno.
„No, ali si se me ustrašila? Nič se ne boj, nič!“ Veš, deklina, saj te ne sovražim, četudi vse vem, kako daleč sta že zabredla z mojim sinom. Saj pravim no, mladost je norost in ne zna razločiti, kaj je prav in kaj ni. Zavozila sta jo. Nobenemu izmed vaju ni prišlo na misel, da se nikoli ne bosta mogla vzeti. Verujem, zate bi bilo dobro, zate,
toda Andrej bi s teboj vrgel precej lepih tisočakov proč, kajti prepričan sem, da bi se ga najbogatejša v celi občini ne branila. Pa kaj bi dalje govoril, v to zvezo jaz ne pripustim, pa je konec besedi!"
Pobledelo dekle je kakor v sanjah poslušalo trdosrčnega starca. „Slišite, oče“ je vzdihnila v neizmerni bridkosti in solze so se ji vdrle po prepadenih licih, „saj ne maram bogastva, Bog mi je priča, da ne! Vse, kar imate, obdržite še nadalje sami, ali pa dajte komur hočete. Meni dajte Andreja, on je moj in le z njim bom srečna. Oče, ne uničite moje in sinove sreče!“
„Bodi pametna! Če res želiš Andreju srečo, potem se mu odpovej! Če ga imaš res rada, stori to, kar ti svetujem. Andrej naj si izbere nevesto, ki bo njemu primerna, pa bo zanj prav. A tudi tebe ne bomo zavrgli. Vidiš, prav zato prihajam danes k tebi, da mi poveš, koliko zahtevaš za otroka. Kar nič naj te ne bo sram zato! Prva nisi in zadnja tudi ne. Le kar reci, jaz ti odštejem. Pa s tem še ni rečeno, da bi jaz tebi in otroku potem nikoli več nič ne pomagal. Samo ubogaj me! Torej, koliko zahtevaš?"
Metka ni starcu odgovorila ničesar. Naslonila se je na ognjišče in začela tako silno ihteti, da se je stresalo v bolesti vse njeno mlado telo.
Štefanec je čakal in čakal, ko pa je uvidel, da ni spraviti besedice iz dekličinih ust, je stopil bliže, odprl denarnico ter vzel iz nje šop bankovcev.
„Metka,“ je rekel, „ker nočeš odgovoriti, ti ponudim sam. Tu imaš lepo svoto. Lep denar to. Dober oče sem! Ali si zadovoljna?"
Šele sedaj se je Metka, vsa objokana vzpela kvišku in zamahnila tako močno po Štefančevi roki, da so bankovci kakor metulji sfrčali na vse strani. Vzkliknila je zaničljivo:
„Proč z Judeževimi groši! Ali sem mar kdaj želela vašega denarja? Nikoli! Andreja ljubim, Andreja hočem imeti!"
Štefanec je osupnil. Tako odločnega nastopa od sicer vedno ponižne Metke se ni nadejal. Da se upa revno dekle tako oblastno vesti proti njemu, premožnemu in spoštovanemu gospodarju, je občutil kot veliko razžaljenje. Ves bled od jeze je zarežal:
„Prevzetnica beraška! Prvič sem danes tukaj	in	tudi zadnjič.	A
da sem zadnjič, to bo tvoja škoda, ne moja."
Hitro je pobral po tleh raztresene bankovce ter nadaljeval: „Denarja jaz še nikoli nisem tako po tleh	razmetaval, čeprav	ga
imam stokrat več kakor ti. Po tem denarju, ki	si	ga	danes vrgla	ob
tla, boš še presneto kmalu požirala sline. A dobila ga ne boš! Naložim ga v hranilnico, naj ga dobi otrok, ko do raste!"
Ste v. II.
Tiha povest.
'J
■ i	>-XXXX> X>0000000©00<3 i > s
i	\ Joža $
	\ Gorjup: \
s	■ Pod težo \
	\ življenja X
OOOO >C-'MXKK>0<-O-XX“
Metka je bila vsa pobita. Želela je le eno: govoriti čim preje z Andrejem. Zdelo se ji je čudno, da ji Andrej ni prav nič omenil o tem, saj je vendar včeraj govorila ž njim.
Večer je končno napočil, toda Andreja — ni bilo. Ni ga bilo niti drugi dan, ni ga bilo k nji — nikoli več...
Andrej se je oženil po očetovi volji. Vzel je Kobalovo Katro z Griča. Stare ženice so modrovale, da ta zakon ne bo srečen.
Kočarjeva Metka pa ni dočakala te ženitve. Umrla je na porodu. Ž njo vred pa so zakopali tudi njenega in Andrejevega sinčka.
^ooooooococooooooccccoo-oocccccocooooooooooooooocooo
Rudyard Kipling-Dr. Matej Šmalc:
Od morja do morja.
(Dalje.)
Vlak je zavozil pod ozidje utrdbe Agra. Kdor se rad norčuje iz prevelikega navdušenja, naj gre pogledat Taj in onemel bo. Za človeka je dobro, če se že na pragu v svet nauči spoštovanja in strahu božjega.
Ampak kaj hočemo, ko pa globe-trotter ne pozna spoštovanja. On je le domišljav in predrzen. Iz Manchestra je potoval v Bombay mladenič s potnim načrtom — kako že beseda žali uho — da se vrne domov za božič. Šel je čez Ameriko, Novo Zelandijo in Avstralijo. Ko je videl, da mu ostane še deset dni časa za Bombay, je zamislil skromno misel, da „pregleda Indijo". „Ne rečem, da sem jo prepotoval vso, ampak priznali boste, da sem precej videl." Razkladal je, kako se mu je „jako dopadlo" v Agri, „jako dopadlo" v Delhih3 in, da bo neslanost še večja, kako se mu je „prav jako do-padel“ Taj. Videlo se mu je, da hodi skozi življenje kar tako mimogrede in, da se mu vsaka stvar „zelo dopade“. Prav duhovito in podučno je pripomnil, da je Indija velik kraj, kjer se dobi marsikaj na trgu. Bogme, krošnjarji v Delhih so morali imeti posebno veselje s tem človekom. Nakupil si je bil šalov in vezenin za „ta in ta znesek rupij9 v gotovem denarju," za ta in ta znesek pa draguljev. To so bili darovi za prijatelje doma in v njegovih očeh „pravo orijentalsko blago". Če je filigran po pariških vzorcih ali pa anilinasto plava šerpa orijentalno blago, je smel biti mož kar zadovoljen. Res, nedoumljiva so pota božje previdnosti in zapisano je, da je človeku v veselje, če more skaziti veselje tovarišu-človeku. Anglež je začel mladeniču iz Manchestra natanko dopovedovati, za koliko je bil po vsej verjetnosti ogoljufan. Mladi mož je poskočil: „Strela božja, menda vendar ne mislite zares? Upiljen pa ne bi bil rad."
Ker je bil tako blažen ob „misli, da bo za božič doma", tako prisrčno zgovoren, ko je pripovedoval o svojcih, ki so jim bili namenjeni ti darovi, je Anglež nehal govoriti o goljufiji in ga je potolažil češ, da končno vendarle ni bil preveč grdo upiljen. Toda ta obzirnost je bila čisto odveč; čim je bil namreč mladenič iz
8 Znamenito mesto na desnem bregu Džame. Omenja se že v slovitem, ■starem indijskem eposu Mahabharata pod imenom Indraprastha kot prestolica sinov solnca.
9 Rupija — denar v angleški Indiji; okroglo \V-> šilinga.
Manchestra potolažen, je pogledal skozi okno, zamahnil z roko nad vesoljnim cesarstvom in dejal: „saj pravim. Poglejte no! Pri teh le vodnjakih je vse narobe, veste.“ Vodnjaki so bili narejeni na kolesa, ki so jih vrtili voli, vpreženi v kolesne vrvi, stopaj e po strmini. Ta strmina pa mladeniču ni bila všeč. Rekel je, da bi bilo bolje, če bi voli hodili po ravnem. Naenkrat se mu je pa zabliskalo in zinil je: „najbrže je pa ta sistem zato, da se gibljejo z vsemi mišicami. Saj veste, da konj, ki vlači ladje po kanalih, ni za nobeno drugo rabo več, če je bil nekaj časa v kanalskih vrveh. Nikoder drugod ne zna več hoditi, kakor po ravni sledi ob kanalih in mislim, da bo ravno taka z voli.“ Ta sijajna misel se mu je očividno porodila pod dojmom aravalskega prigorja, pod katerim je vozil vlak; Anglež ni ugovarjal, ker je gledal skozi okno.
Če bi kdo sodil tako korajžno in nanagloma, kakor globe-trotterji, bi lahko razvijal lepe teorije, celo mladenič iz Manchestra, bi mogel v kratki notici razpresti misel o volovskih vajah pri vodnjakih na vzhodu. Kako bi pa šele kvasil, obračal in v nič deval recimo kakšen opazovalec z angleško brihtjo. Mi pa, ki živimo v tej deželi seveda nimamo časa premlevati učenosti, ki se zdijo važne kakšnim počasnim, malo po teutonsko urejenim možganom.
Morda je le zavist narekovala pretrpko sodbo o mladem možu iz Manchestra; kajti, ko se je le-ta odpeljal z vlakom iz Jeypora v Ahmedabad, presrečen v zavesti, da bo „doma za božič", kot otrok vesel brklarij, ki si jih je bil nabral v Delhih, napetih lic z zalizci in vzvišeno samozavesten, je Anglež, čigar dom je bilo takrat temno indijsko postajno prenočevališče, otožno gledal za njim in v spomin mu je prišla taka-le domača in vesela angleška družinica, obdarjena s sorodniki, ki niso bili še nikjer po svetu, in kakor je k nji hitel ta mladi mož. Uloga globe-trotterja je resda prijetna, ampak, da se v igro docela vživi, je treba biti „za božič doma“.
II.
Opisuje čare Rajputane in Jeypora, mesta globe-trotterjevega. 0 ustanovitelju in olepševanju tega mesta. Razlaga korist in usodo žrebčarne, ne more pa razložiti raznih bolj važnih stvari.
Če je kje v deželi kakšen kos zemlje, posejan s kostmi mrličev, ki ima zato pravico, da se prav posebno vpošteva, potem je Raj-putana10 v Indiji kot bojišče na prvem mestu. Vzhodno od Sueza ljudje ne postavljajo po hribih stolpov samo zavoljo lepšega raz-
10	Izg. Radžputana: razsežno ozemlje v Prednji Indiji.
gleda in ne zidajo po gorskih pobočjih utrjenih sten samo za živinske staje. Od pamtiveka — kakor pripovedujejo legende — so se bili boji, junaški boji pod vrhovi aravalskimi, pa tudi onkraj njih v velikih peščenih puščavah, ki jim za obrobje stojijo imenovani vrhovi, tako da se pesek ne more razsuti po sredi Indije. „Šestintrideset kraljevskih rodov" se je bojevalo, kakor to samo kraljevski rodovi vedo in znajo: Chohan z Rathorjem, brat proti bratu, sin proti očetu. Pozneje — toda izvlečke iz zapletene povesti o sili, prevari, zvijači, obupani ljubezni in še bolj obupanem maščevanju, o zločinih, vrednih demonov in krepostih, ki bi bile v čast bogovom, dobi lahko vsakdo, če ga stvar zanima, v knjigi pisatelja, ki je Rajpute11 ljubil in se trudil z njihovo hitrostjo celo življenje. Od Delhov do Abuja, od Inda do Chambula je bil sleherni yard12 zemlje priča klanju, plenjenju in ropanju. Danes pa je pre-stolica države, ki jo je Dhola Rae, sin Soora Singha, pred več kot devetsto leti z mečem izsekal iz kraljestva drugega, slabotnejšega vladarja, razsvetljena s plinom in ima več presenetljivih, pa še prav angleških posebnosti.
Dhola Rae je bil ubit o pravem času, kakor se to spodobi. Skozi devet sto let so spletkarili in se trgali za Jeypor neukrotljivi princi in prinčki; vojskovali so se prav po azijatsko.
Kaj in kako je Jeypore postal vazal britanske sile, in pa kakšen način smo omadeževali rajputsko čast — občutljivo kakor je čast Afganistanca — to so stvari, o katerih ve globe-trotter več kakor mi. Globe-trotter „prečita“ — da se izrazimo z njegovo besedo — mesto in deželo preden pride tja; ko hodi kar tako na hitro roko od mesta do mesta, pa pozabi ali pa, kar je še slabše, zmeša vse, kar je prebral, tako da na koncu zapiše namesto Rajput Mah-ratta, trdi, da je Lahore13 mesto v severozapadnih provincah, ki je bilo svoj čas glavno mesto v Sivaji, za nameček pa še toži, da bi bila potrebna izdaja „vodnika za celo Indijo, stvar, ki bi jo lahko nosili v svojem kovčegu, saj veste — in kjer bi imeli o vsem enostavne opise, da si vam ne bi bilo treba po nepotrebnem beliti glave." To bi bila ura za pisatelja, velike kunšti in ohlapne vesti.
11 Rajputi (izg. Radžputi), v sanskrilu Rdža putras, t. j. kraljevski sinovi, velika kasta v Indiji, potomci vojaške aristokracije starih Indov. Danes so že precej pomešani z drugimi plemeni. Živijo na viteški način, so izvrstni lovci, dobri jezdeci. Njihove žene slovijo po lepoti. Še nedavno so se po moževi smrti sežigale.
12 Yard: angl. mera = 91 cm.
13 Glavno mesto Pendjaba v Indiji.
Toda vrnimo se v Jeypore! Blesteče mesto, sezidano na bregovih sinjega jezera in obdano z nizkimi hribi Aravalskega prigorja. Prvi pogled na mesto človeka kar omami. Svoje dni je vodil državo Jev Singh, ki je živel za časa Aurungzeba in mu služil s pešci in konjeniki. Bil je nekak Salomon v Rajputani, kajti skozi štiriintrideset let njegovega vladanja „ga ni zapustila njegova modrost." Poveljeval je armadam, ko je bilo pa vojne konec, se je vrnil k literaturi; spletkaril je na vse načine in z velikim uspehom, pa je vendarle imel časa, da si je pridobil globoko znanje v astronomiji. Sodeč po tem, kar je za njim še ohranjeno, lahko rečemo, da si ni pritrgal ničesar, karkoli mu je poželelo srce. Zavedajoč se svoje lastne veljave, je zapustil mesto Amber,14 ki ga je bil ustanovil Dhola Rae med griči, in je zapovedal svojemu arhitektu Vedyad-harju, naj mu sezida šest milj dalje na odprti ravani novo mesto, in sicer tako, da je težko poprej kdaj bilo tako zidano indijsko mesto: s širokimi, kot puščica ravnimi glavnimi, po šestdeset yar-dov širokimi cestami, široko in ravno so bile potegnjene tudi križne ceste. Mnogo let pozneje so po tem vzorcu začel zidati svoja mesta prijatelji Američani, ker pa o Jey Singhu niso ničesar slišali, so proglasili seveda za svoj domač patent.
Jey Singh je zidal, česar se mu je zahotelo: palače, vrtove in templje, potem je pa seveda tudi umrl in položili so ga v grob iz belega mramorja na griču, ki se dviga nad mestom. Če smemo verjeti zgodovini, je izdajal svojo rodno kri, bil je dodobra izurjen morilec, kljub temu se je pa trudil na vso moč, da bi omejil detomor, reformiral je mohamedanski koledar; nagrmadil je sijajno knjižnico in iz Jeypora je vstvaril čudo.
Dokaj pozneje je prišel za njim naslednik, izobražen, z vsemi lučmi britanskega napredka razsvetljen mož, pa je izpremenil mesto Jey Singha v pravcato strašilo — v velik, neverjeten, praktičen dovtip. Položil je po mestu razkošen tlak iz rezanega kamna, po sredi glavne ceste tir za vozove, prav tako iz rezanega kamna. On, to se pravi, polkovnik Jacob, vrhovni državni inženir, si je izmislil za mesto vodovod in je posejal ceste s hidranti. Sezidal je plinarne, zgradil umetniško akademijo, muzej — samo ropotijo, ki je potrebna blagostanju in dobroti zapadnih mest — in je videl, da je to dobro. Koliko dobrega je storil polkovnik Jacob ne le za mesto Jeypore, ampak za državo sploh, se ne bo nikoli zvedelo; kajti ta častnik je eden tistih ljudi, ki odločno odklanjajo pripovedovanje
14	Danes samo še razvalina.
o lastnem delovanju. Uspeh tega bogu dopadljivega dela je pa, da staro in novo, bohotno divje in čemerno starikavo stoji prav prisrčno drugo ob drugem v kričečem nasprotju. Z žigom označeni biki stopicajo po jeklenem tiru tramvaja, ki odvaža mestne smeti; par voličev vleče skakaje lakiran in živo barvan voz, ki se zadeva s svojimi primitivnimi kolesi v stebre za plinove svetilke, ki so iz litega železa in imajo medeno pipo na vrhu. Rajputi, pisano oblečeni in v majhnih turbinah, bahati Rajputi se sprehajajo po razkošnem tlaku.
Z utrdbami kronani griči gledajo na to čudno mešanico. Na pobočju enega med njimi se vidi v belih črkah prijazen napis: dobrodošel!" Ta napis so napravili za princa waleškega, ko je prišel obiskat Jeypore in streljat svojega prvega tigra. Sicer pa smatra lahko tudi navaden popotnik to dobrodošlico kot sebi namenjeno, kajti Jevpore izredno skrbi za tujce in jih uljudno sprejema. Mimogrede naj omenimo, da ta uljudnost uprav demoralizira Globe-trotterja, ki začne kričati: „Kje se dobijo konji? Kje se dobijo sloni"? Komu naj se za vse to piše?“	(Dalje prihodnjič.)
Marijana Kokalj:
Sama.
Misli, kot bele roke tebe, moj ljubi, objeinljejo, žalost iz duše ti jemljejo in jo v mojo zaklepajo ... V boli se stiskajo bele proseče roke ...
Marijana Kokalj:
\I tujini.
Cvet odtrgala sem z jablane košate, Jaz otrla sem solzo,
ali jablana ni zaihtela, dosti cvetja je imela
ki na cvet je pala bel. —
Čudno se usoda šali:
mari nisem jaz v tujini
cvet odtrgan mali,
jablan v cvetju pa — spomini?
za pomladne dni bogate. Drobni cvet pa zaihtel, ko sem vzela ga v roko
15	Prince of Wales (izg. Uelz) = vsakokratni angleški prestolonaslednik.
Aristophcines-Dr. Fran Bradač:
Acharnjani.
Komedija.
Osebe:
Dikaiopolis, attiški seljan.
Dikaiopolidoua žena. V Dikaiopolidova hčerka.
Glasnik.
Amphitheos.
Athenski poslaniki, ki se vračajo od peržanskega kralja. Lažiartabas.
Theoros, athenski poslanik z dvora thraškega kneza Sitalka. Euripides.
Euripidov sluga.
Lamachos, athenski vojskovodja.
Lamachov oproda.
Megarjan.
Dve Megarjanovi hčerki.
Ovaduh.
Bojočan.
Nikarchos, sikofant.
Derketes, kmet.
Sel.
Zbor 24 Acharnjanov.
Dejanje se vrši na prostoru za narodna zborovanja, ki se zove Pnyx, in pred
Dikaiopolidovo hišo.
Prvi prizor.
Pnyx, kjer so se vršila narodna zborovanja. Dikaiopolis sede na eno
izmed klopi.
Dikaiopolis: O koliko je tega, kar mi kljuje na srcu! Radosti užil sem malo, malo, četvero komaj, a bridkosti — kot je v gori peska. Kdaj sem se pošteno nasmejal? Že vem, takrat mi je zaplesalo srce, ko Kleon je tistih pet talentov izbljuval.1
Takrat sem vriskal in odtlej imam za to rad viteze. Ravnali so po grško ! Toda kmalu spet sem vzdihnil prav tragično, ko čakal sem Aischvla kar z usti nastežaj, pa je zaklical glasnik: »Privedi zbor, Theognis!“
Kako sem vztrepetal, si lahko misliš.
A zopet sem se od srca smejal, ko je za Moschom pel Dexitheos bojotsko pesem.3 Letos zopet sem si skoro tilnik zlomil in umrl, ko Chairis je v visoke tone lezel.4 Toda odkar se sam umivam, me še nikoli ni palil prah v oči tako, kot zdaj, ko je najvišji čas za zborovanje, pa nikogar ni na Pykno! Rajši besedičijo na trgu ter se izogibljejo rdečemu konopcu.5 Še pritanov6 ni tu, potem pa pridejo prepozno in se prerivajo ter gnetejo za prvo klop. Za to pa, da nastal bi mir, se še ne zmenijo. Gorje, država! Jaz prihajam vedno prvi na skupščino in ko sedim tu sam, vzdihujem, zeham, se pretegujem in dolgočasim, pišem v pesek, mislim, si pulim brado, gledam na polje, po miru hrepenim in mesto kolnem, želeč si v svojo vas. Tam nisem slišal: „Oglja si kupi, kisa, olja!“ Sploh besede „kupi“ nisem znal. Dobil sem vse zastonj in tržni krik ni rezal mi sluha. Zato sem prišel danes sem, povsem pripravljen, da bom kričal, motil, zmerjal govornike, če bo govoril kdo o čem drugem kot o miru. — Toda pritani so že tu — opoldne baš.
Kaj nisem rekel? To je, kar sem dejal! Sedaj se v prvo vrsto rine vsak.
Drugi prizor.
Ljudstvo hrupno hiti na sedeže. Pritani. Glasnik. Dikaiopolis.
Amphitheos.
Glasnik:	Le naprej, naprej!
Le dalje na kraj posvečeni!
Amphitheos: (D i k a i o p o 1 i d u) : Ali je že govoril kdo?
Glasnik:	Kdo hoče besedo?
Amphitheos: Jaz.
Glasnik:	Kdo, jaz?
Amphitheos: Božanstveni Amphitheos.
Glasnik:	Ne človek?7
Amphitheos: N e! Nikakor!
Nesmrtnik. Kajti Amphitheos je bil sin Demetrin in Triptolemov.8 Le-ta Keleja je rodil, in ta je vzel za ženo Phainareto, mojo babico, ki mu rodila je Lykina; tega nesmrten sin sem jaz. In meni so bogovi naročili, da naj sam s Spartanci sklenem mir. A ker sem bog, denarja nimam za na pot; pritani pa ga ne dajo.
Glasnik:	Straža!/
(Straža prime Amphitheja ter ga vleče proč).
Amphitheos: 0 Triptolemos
in Keleos, me bosta zapustila?
Dikaiopolis: Gospodje pritani, pravo zbora kršite, če izključujete moža, ki nam je hotel mir skleniti in orožje obesiti na klin.
Glasnik:	Le tiho! Sedi!
Dikaiopolis: Ne, pri Apollonu, ne bom vam molčal, ako ne pride mir na dnevni red.
Tretji prizor.
Nastopijo athenski poslanci, ki se vračajo iz Perzije. Da bi zakrili neuspeh
svojega poslanstva, so preoblekli dva propadla Athenca, Kleisthena in Stratona,
za poslanca peržanskega kralja, da bi se pogajala z Athenci. Kleisthenes nastopi
kot Lažiartabas. Razen teh Glasnik, Dikaiopolis, Amphitheos.
Glasnik:	Poslanci od kralja!
Dikuiopolis: Kakšnega kralja?
(Poslanci vstopijo s pravim orijentalskim sijajem.)
Zoprni so mi
poslanci, pavi,9 vsaka baharija.
Glasnik:	Le molči!
(Sprevod se	še vedno pomika.)
Dikuiopolis: Raca na vodi! O	Ekbatana!10
Poslanec:	Poslali ste nas k	velikemu kralju
in dali nam dijet	dve drahmi11 dnevno,
takrat, ko je bil arhon12 Euthymenes.
Dikaiopolis: Ah, škoda drahem!
Poslanec:	Slaba se nam je godila,
ko po kavstrski12 ravnini smo blodili, taborili ali pa mehko ležali na vozeh in skoro
umirali!	(Dalje	prih.)
Opombe:
1 Talent (talanton), srebrni denar = 60 min = 6000 drahem = 5400 predvojnih kron. — Demagog Kleon je izsilil pri zavezniških otokih pet talentov, češ, da bo poskrbel, da ne bodo plačevali tako visokih davkov. Viteštvo pa je to izvedelo ter ga tožilo in Kleon je moral denar zopet vrniti.
2 Aischylos je bil že 10 let mrtev, vendar so še vedno dajali njegove drame. Dikaiopolis je pričakoval, da bodo igrali kako Aischylovo dramo, toda namesto te so uprizorili dramo Theognida, ki je slovel kot zelo slab pesnik. Zato razočaranje.
3 Moschos je bil slab kitharod (= ki citra in poje obenem), Dexitheos pa dober. Razen tega: moschos = teliček, beseda „bojotski“ pa spominja na besedo bus (boos) = vol.
4 Chairis je bil slab godbenik, zato je skušal z afektfi^lnimi kretnjami zakriti svojo nesposobnost.
5 Athenci so pred začetkom skupščine kaj radi postajali po trgu. Aristo-phanes se norčuje, češ, občinski sluge so hodili po trgu, dva in dva, drže vsak en konec rdeče pobarvanega konopca, da bi spravili meščane k zborovanju. Kdor je dobil na svoj beli plašč madež od konopca, je bil kaznovan.
6 Pritani so bili odbor svetovalstva in so opravljali državne posle ko< najvišja oblast ter vodili narodna zborovanja.
7 Amphitheos pomeni prav za prav „obojestranski bog“.
8 Triptolemos je bil Demetrin ljubljenec, ki je prvi učil ljudi sejati žito. Rodovnik Amphithejev je parodija Euripidovih prologov.
Pave so poznali v Athenah šele kratko pred peloponeško vojno. (Dikaiopolis ne ljubi nobenih redkosti in posebnosti.)
10 Ekbatana, prestolnica peržanskega kralja.
11 Drahma = 0.9 predvojne krone.
12 Arhonti, athenska gosposka. — Po prvenr^rhontu so označevali leto. Euthymenes je bil arhon 1. 436., torej so bili poslanci 11 let zunaj.
f Dr. Klement Jug:
O	človeški vesti.
V	zadnjih desetletjih se je med množicami razvil silen boj političnih idej, ki posegajo globoko v notranjost človeka. Velik razmah so napravile ideje, ki skušajo spremeniti mišljenje človeštva do najnižjih temeljev. To so v pvvi vrsti ekstremne socijalistične ideje, (komunizem). Vsaka politična ideja ima svojo dobro stran, sicer bi za ljudi ne bila privlačna. Ravnotako pa ima tudi vsaka politična ideja svojo slabo stran, ker nič ni na svetu docela popolnega. Politične ideje pa še posebno nimajo pravice, se smatrati za popolne, ker so enostranske, pretiravajo po navadi eno dejstvo, a drugo, ki je tudi resnično, docela zanikujejo. Do te enostranosti in pretiravanja prihajajo politične ideje vsled boja, ki ga vsaka taka ideja vodi z vsemi idejami, ki tudi vladajo množicam. Princip političnih idej pač ni resnica ali pomoč ljudstvu, ali karkoli, kar obeta njihov program, marveč vedno le: boj za obvladanje čim večjih množic.1 In ker skuša vsaka ideja druge politične ideje oropati množic, da bi si jih osvojila, skuša prepričevati mase o napačnosti drugih idej in o lastni pravilnosti. S lem nasprotovanjem pa gredo politične ideje vedno dalje, in tako pridejo do tega, da nasprotujejo tudi temu, kar imajo druge ideje dobrega v sebi. Medsebojni boj za oblast nad masami privede politične ideje do pretiravanja lastne pravilnosti in napačnosti drugih idej, kar je gotovo napačno, ker vsaka ideja ima nekaj dobrega in nekaj slabega na sebi, kot vsak človek.
* Pričujoča razpravica je predavanje, ki ga je pokojni dr. Jug imel pred primorskim občinstvom. 2e to predavanje ga jasno označuje kot neustrašenega ‘ pionirja v boju zoper sodobni materializem. Sicer pa prim. o njem moj članek „Dr. Jugova miselnost", Planinski Vestnik 1924, X. zv. Da strelja mladi avtor časih predaleč, gre pač samo na račun njegove idealne navdušenosti za duhovno preroditev našega naroda. Ta činitelj naj izločijo moje pripombe k pristojnim mestom. — France Veber.
1	To velja morda za praktčno udejstvovanje večine sodobnih politikov, ne pa za idejno stran politike same, ki je nič manj kot n. pr. znanost in umetnost integralen del človeške kulture, to tem bolj, ker bi prav brez političnega činitelja bila naprej izključena vsaka uspešna organizacija znanosti, umetnosti in tudi — religije. Vsakojake „zmote“ pa ne nahajamo le v politiki, temveč tudi n. pr. v — znanosti in umetnosti. F. V.
Socijalistične politične ideje so zavzele veri nasprotno stališče, da bi laže čim absolutneje zavladale množicam. Nesmisel je trditi, da se socijalizem bori proti veri zato, da bi rešil ljudstvo iz teme, kot pravijo socialistični voditelji. Kajti s svojimi materialističnimi nauki so spravili ljudstvo mogoče še v večjo temo, nego je bilo v njej, dokler je ljudstvo še verovalo. Sigurno je vsaj to, da revolucijonarni duh ne bo pospeševal kulture, marveč jo bo močno oviral. Vsaka ideja, ki stremi za obvladanjem množic, skuša obdržati ljudi v temi, ker se zaveda, da jih bo tem laže obvladala, čim manj bodo ljudje poznali tudi druge ideje z dobrih strani, in čim manj bodo razsodni. Kdor ni razsoden, marveč slepo veruje vse, kar se mu ukaže, je dober član stranke. Kdor je pa razsoden, skuša vse sam premisliti in lahko spozna slabe strani svoje stranke ter postane tej stranki nezvest. Socijalizem torej nima pravice očitati religiji, da drži ljudstvo v temi, ker dela tudi sam isto napako. Ljudstvo iz nevednosti skuša reševati edino znanost, ki pa ni nobena politična ideja in ne skuša ljudi obvladati, marveč le želi ljudstvo privesti do resnice.
Socijalizem kot politična ideja se je oprijel v boju zoper vero materializma. S tem pa, da je velike množice oropal religije, jih je oropal tudi onega trdnega temelja, ki je ljudi vodil k pravilnemu življenju in jim nadomeščal visoko razvito vest. Materializem, ki uči ljudi iskati le pozemske sreče, telesne ugodnosti, sili ljudi k dobičkaželjnosti in k zametavanju kulturnih dobrin, med katere štejem ne le umetnost in znanost, marveč tudi življenje po vesti.
Današnja socijalistična generacija, ki je bila v svoji otroški dobi še religiozno vzgojena, stoji še vedno več ali manj na nivoju človeške pravičnosti. Če si pa mislimo generacijo vzgojeno po materialističnih načelih v boju zoper vero, odpade taki generaciji vsaka uzda, ki bi jo držala v mejah pravilnega in plemenitega življenja. Mesto požrtvovalnosti in sočutja bi zavladal splošen egoizem in izkoriščanje. Materializem ne more nadomestiti vere. Vero nadomesti lahko edino močno razvita vest, ki vodi potem človeka samostojno po pravi poti. Kdor noče slediti veri, naj ne sledi materializmu, marveč svoji vesti.2	(Dalje	prih.)
2	Povdarjen supremat vesti nad vero velja morda napram vsakojakim „konfesijam“, ki jih je nebroj in izmed katerih uči vsaka svoje, ne pa napram splošno človeški religiji, k izvira iz posebnega in vesti enakovrednega čustvovanja. Prim. mojo knjigo: „Znanost in vera“, Tiskovna Zadruga, Ljubljana 1922. Prav vest in religijoznost človeka se medsebojno podpirata, pri čemer vest religijoznost človekovo tem bolj pospešuje, čim močneje je razvita, kaj še da bi vest skušala ali spI'oh mogla religijoznost — nadomestiti. F. V.
Miha Maleš.
Težka vest
Gliša Koritnik:
Povest o treh bratih.
Troje sinov hrani majka v svoji hiši. Gizdavo si prvi črne brke više, lepega je stasa, nada rodne hiše.
A najmlajši sinko še igračke ljubi, na konjička piska, vriska, slepomiši, da je radost prava, živa radost v hiši. Središnjik se kuja, hodi v vas in snubi, slogo razpihuje, rad bi šel na tuje ...
Pa jim prigovarja majka stara, siva: „Kakšna ste mi, deca drobna, neubogljiva! Stara so mi leta obtežila glavo, krivo raste hrbet, peša srce zdravo — pride ženska bela prejkoprej pred vrata,, da mi vzame dušo, ji odmeri plačo: spas za dobro delo, kazen za nedelo...
Kaj bo potlej z vami, seme neveselo?
Kdo vas bo oblačil, rezal vam pogačo, kdo vam čital pesmi, knjigo iz davnine, pričal vam o zgodbi slavni domovine?
Težki so mi dnevi, težje misli v glavi, ko vas gledam v duhu same na pristavi.
To vam pravim, deca: V grob me pokopljite, na srce mi knjigo belo položite — naj vzcvete iz groba kri vam materina, živa, kot jo hrani knjiga nje spomina!"
Pride ženska bela neko noč pred vrata, splava v rajske dvore majke duša zlata.
Sami so ostali trije bratje v hiši, trije bratje rodni, Bog jim greh izbriši!
Od takrat pa v hiši zlodej gosopdari, nič se več ne suče po navadi stari: stari brat si gizdav črne brke više, središnjik se kuja, hoče proč od hiše... a najmlajši vriska, na konjička piska, da se zemlja trese, da se v gori bliska...
Majka, dobra majka, dobro ti je v jami, če ne sanjaš jadna, kaj godi se z nami!
K. Kraepelin-S. Brodar:
Po gozdu in polju.
PRVI IZPREHOD.
Odpad listja. Zimzelene rastline.
Krasen jesenski dan je danes, reče dr. Erjavec svojim trem sinovom Branku, Stanku in Janku, ki ga spremljajo na izprehodu skozi predmestne nasade. Prav veseli me, da sem dovršil težavno delo, ki me je toliko tednov priklepalo k pisalni mizi.
Branko: Tudi mama se je radostila včeraj, ker boš sedaj zopet nekoliko bolj prost. Saj skoro vse poletje nisi prišel iz mesta!
Stanko: Sedaj pa, ko greš vendar zopet z nami, je že vse tako jesensko, da bo prav težko dobiti kaj dobrega za naše zbirke. Vso pot že gledam za cvetočimi rastlinami, ali razen nekaj zapoznelih zvončnic in par dolgočasnih košaric ne vidim ničesar več.
Dr. Erjavec: Ej, jaz pa mislim, da bi našli še marsikaj v cvetju, če bi zlasti na praznih njivah in strniščih pazljivo stikali; a v splošnem imaš prav, cvetnih rastlin je — vsaj pri nas — oktobra konec.
Stanko: Ali žalostno izgledajo te zapoznjenke, kajne? Tako žalostno, da me kar srce boli!
Dr. Erjavec: Razumem tvoja čuvstva. Vendar vedi, da je to umiranje narave le navidezno, nič drugega kot pogrezanje v blagodejno spanje, iz katerega se prebude spomladi v novo življenje!
Stanko: Je že res, oče. Ali ko cvetice odcveto in postane vse tako pusto in prazno.
Dr. Erjavec: Se veselimo lahko še vedno prekrasnih barv jesenskega listja. Poglej čez travnik na ono skupino drevja, ali te ta lepota ne očara? In v ozadju še ona temna smreka, a na desni mala lopa, vsa obrastla s temnordečim listjem divje trte: zdi se mi, da nam tudi poletje ne more nuditi kaj lepšega in bolj slikovitega.
Stanko: Da, zaenkrat je vse še prav lepo. Toda čez 14 dni, ko pade prva slana, bo vse krasote konec, in vsa ta prekrasna drevesa bodo gola in prazna.
S	pričujočim spisom upamo, da bo ustreženo veliki večini naših čitate-Ijev. V štirinajstih izprehodih bo v obliki prijetnih razgovorov opisano življenje v naravi. Vsak izprehod je celota zase. Kdor bo spisu pozorno sledil, si bo gotovo znatno razširil svoje znanje. Marsikaj, kar mu je bilo doslej tuje in skrivnostno, mu bo postalo jasno. Ta pa je tudi najlepša in najboljša podlaga za umno in pametno gospodarstvo. Včasih bo morda komu kaka malenkost malo težje umljiva. To pa naj nikogar ne moti, kajti v celoti bo spis gotovo vsem dostopen. (Op. ured.)
Benečanka
Dr. Erjavec: Prav praviš! Ali take misli nam ne smejo kvariti užitka, kajti sicer bi bili od srca veseli le malokdaj v življenju. In še na nekaj si pozabil, ona smreka tam zadaj najbrž nima namena otresti se svojih igel.
Stanko: Saj res! Smrekov gozd mi je zato tudi najljubši, ker ohrani še čez zimo svojo oživljajočo zeleno odejo.
Janko: Zakaj neki odpade od vsega drugega drevja listje, le od smrek ne?
Dr. Erjavec: Ej, Janko, ti si pravi tič! Tako vprašuješ, da bi lahko sive lase dobil.
Branko: Jeli tako težko odgovoriti na Jankovo vprašanje? Jaz mislim, da so rastline pač različno občutljive za mraz; to opazimo že pri rastlinah, ki jih gojimo v sobah. Nekatere ne prenesejo mraza, zato se otresejo listja; druge, ki jim mraz manj škodi, zelene kar naprej tudi sredi najhujše zime.
Dr. Erjavec: Ne boš, Branko. Mnogo pomislekov je proti. Predvsem je napačno, če misliš, da so iglavci manj občutljivi in bolj odporni napram mrazu kakor breze in vrbe, ki uspevajo v obtečajnih krajih še mnogo severneje, kakor naši domači iglavci. Razen tega je popolnoma napačno tudi mnenje, da odpada listje radi mraza.
Branko: Ne bom oporekal; jasno je, da slana odpadanje pospeši, a pravi vzrok gotovo ni. Do sedaj še nismo imeli slane, a vendar so v mestu vse lipe že nekaj tednov gole; in če se ozrete tu okrog po drevju, vidite, da je odpadlo že dokaj listov. Poglej le oni divni brest na trati: nobena sapica se ne gane in vendar vidimo, kako se odločajo zdaj tu zdaj tam posamezni oveneli listi in plavajo počasi proti tlom.
Stanko, gre bliže k brestu: Zares! Samo dotaknem se porumenelega lista in že mi ostane v roki. Res čudno!
Dr. Erjavec: Čudi se le oni, ki ne ve, da drevo samo skrbno pripravlja odpadanje listov; tako temeljita je ta priprava, da se list končno mora odločiti že od svoje lastne teže.
Branko: Kakšno naj bi bilo to pripravljanje, si pač ne morem misliti!
Dr. Erjavec: Da živa bitja odvržejo dele svojega telesa, nazadnje vendar ni nič tako posebnega. Saj padejo tudi plodovi z drevja in celo v živalstvu najdemo slične primere; srnjaki n. pr. izgube vsako leto svoje rogovje, drugim živalim pa izpada za časa goljenja dlaka in perje. Najvažnejše je seveda pri vseh teh pojavih, da ne ostanejo živali oziroma rastlini rane odprte, kadar izgubi
posamezne dele svojega telesa; dotok sokov v dotične dele se mora torej prej ustaviti. Plodovi in listi si pomagajo zelo enostavno: na dnu peclja se stvori tenka plast plutastega staničja, katerega stene so prav tako neprodirne za vodo in zrak, kakor pluta zamaškov. Čim bolj se razvija ta plast, tem bolj se rahlja vez med listom in vejo, možnost nadaljnje izmenjave plinov in sokov je vedno manjša. Nato pripravlja rastlina končno odločitev lista od vejice. Še preden je plutovina popolnoma dograjena, se prične tvoriti neposredno nad njo druga plast stanic, takozvano ločilno staničje, ki • je sicer zelo tenka, a se kljub temu kmalu cepi na dve še tanjši plasti. Tedaj pa je list že tudi ločen od veje, in od lastne teže sedaj odpade. Kjer se je odločil, ostane brazgotina, ki pa ni odprta rana, temveč zakrita z nežno plastjo plutastih stanic. — Baš tu na levi raste divji kostanj, na vejah vidite prav lepo te brazgotine.
Branko: Potemtakem se res ne sme reči, da listi kar odmrznejo. Po tvoji razlagi sodeč, se drevje sedaj ravno pripravlja, da se kmalu iznebi svojega listja. — Toda kaj s tem namerava in kakšno korist ima od tega, si še vedno nisem na jasnem.
Dr. Erjavec: Tako je, pripravlja se! In zakaj, vprašaš, a ne veš, da tudi s tem še vedno ni rešeno v celoti vprašanje, ki ga je sprožil Janko. S trdim orehom imamo opravka.
Stanko: O, jaz pa mislim, da vem za vzrok, zakaj odstrani drevo svoje listje: drevo, ki doseže stoletno starost, ne more imeti venomer istih listov. Zato je za rastlino še najugodnejše, če si vsako leto sproti ustvari nove, kakor dobi tudi ptič po goljenju novo perje.
Dr. Erjavec: Izmislil si nisi napačno. Ali v zadrego bi te spravil, če bi vprašal, zakaj pa nimajo še listovci iste navade kot iglavci, ki izgubljajo le polagoma svoje izrabljene igle? Če bi bila tvoja domneva pravilna, bi bilo dalje popolnoma nerazumljivo, zakaj ostane listje nekaterim našim listovcem, ki rastejo v južnih pokrajinah. Naša navadna lipovka n. pr. je ob Črnem morju vso zimo zelena, prav tako platane v Grčiji in breskve v severnoafriških zelenicah. Vpoštevati morate pa tudi, da odleti listje tem pozneje, čim južneje pridemo. Naše bukve in bresti so se že davno jesensko obarvali, ko so na jugu navadno še vedno v najlepšem zelenju.
Branko: No, če je stvar taka, je pa mraz vendar le v zvezi s tem pojavom. Iz tvojega pripovedovanja sledi to brez dvoma.
Dr. Erjavec: Če bi te hotel popolnoma zmešati, bi ti povedal še nekaj: listje ne odleti samo v našem podnebju, temveč prav slično v nekaterih najbolj vročih deželah.
Branko: Tedaj pa res ne vem, kaj si naj mislim.
Dr. Erjavec: Prav mnogo več vam žal tudi jaz ne morem povedati. Le eno je gotovo in z mnogobrojnimi poskusi dokazano: v tleh in v delovanju korenskih kosmatin, ki usrkavajo vlago iz zemlje, tiči pravi vzrok za odpad listja. Najrazličnejši povodi lahko ovirajo ali celo popolnoma ustavijo to delovanje; pratvorivo ali protoplazma v stanicah korenskih kosmatin je pri tem najbolj udeleženo, kakor sem vam pravil že poleti. Enkrat so tla tako mrzla, da protoplazma ne more več delovati, drugič — in tako je v stepnih pokrajinah ob poletni suši — nimajo tla prav nobene vlage, da bi jo mogle usrkati korenske kosmatine. V obeh slučajih izhla-peva usrkana voda skozi milijone majhnih odprtin, takozvanih listnih rež, iz ogromne množine listov, kajti voda hlapi tudi pri zelo nizki temperaturi. Ker za izgubljeno vlago rastlina ne more dobiti iz zemlje nikakega nadomestila, se nahaja radi tega v opasnosti. Če bi trajalo to stanje predolgo, bi morala rastlina poginiti; izogne pa se nevarnosti na ta način, da pravočasno odvrže listje, ki je v teh okolnostih pogubonosno. Voda sedaj ne more več izhlapevati, a je rastlini tudi ni treba sprejemati. Uda se počitku, dokler novo toplo, oziroma vlažno vreme ne ustvari ugodnejših pogojev za njen nadaljni razvoj.
Stanko: Zakaj si pa dejal, da nam mnogo več ne moreš povedati? Sedaj je vendar naenkrat vse jasno in prav dobro razumem, zakaj lipovka v topli Južni Evropi obdrži listje.
Dr. Erjavec: Kaj pa naš smrekov gozd, ki ga pozimi tako ljubiš? —
Stanko: Aha, ti misliš, zakaj pa ta ne odvrže svojih igel? Vsekakor je težko odgovoriti. — Morda izhlape igle mnogo manj vode, kakor široki listi drugega drevja?
Dr. Erjavec: Dobro, Janko. Ne pusti se nikdar ugnati v kozji rog. Kajti po pravici lahko domnevamo, da ni samo pretakanje sokov v iglavcih počasneje, temveč tudi izhlapevanje iz listnih rež manjše, kakor pri listovcih. — Zadevo si moramo ogledati pa še tudi z drugega vidika. Dogodi se, da pade sneg še v pozni pomladi, ko je drevje odeto že z zelenjem in vi veste, kako strašno opustoši listnat gozd. Pod silno težo snega, ki leži na širokih listih, se lomijo cele veje. Mislim, da si ni težko predstavljati, da bi bil listnat gozd, ki je bil večkrat zameden, koncem zime popolnoma uničen. Tenke igle borovcev in smrek pa to nevarnost, naravno, močno zmanjšajo.	(Dalje	prihodnjič.)
S
fes
Miha Maleš:
Franc Terček
Kako Prekmurec modruje o mesecih.
Prekmurec rad čita.
V	Dolnji Lendavi izhaja tednik „Novine“, ki prinaša vesti iz vsega sveta. Prekmurec pozna svet, marsikateri je bil v Ameriki, Trstu — in vojna ga je peljala med ostale narode. Od koder se je vrnil, vrnil se je kot dober Slovenec. „Novine“ so pisane v prekmurščini. Urejuje jih duhovnik Klekl. V Erensovcih izhaja pod istim urednikom mesečnik „Marijin Iist“ in ob Novem letu „Kalendar najsvetejšega srca Jezušovega". „Kalendar“ je urejen zelo lepo in iz njega se vidi vsa prekmurčeva duša. On ni samo pobožen, rad ima tudi šaljivke, uganke, pripovedke, pesmi. Ako bi zanimalo bralce „Grude“, jim rada vpošljem kako pesmico v prekmurskem narečju! Prekmurec pa tudi rad modruje. Prekmurec pravi:
Sečen (januar).
Či dež ide na den novega leta, tak tildi mešnjeka. (Avg.) Je januarja mokrilo, polje de (bo) slabo nosilo.
S ii š e c (februar).
Či je svečna mraz, je v malom travni moker obraz. Kda se tašenk (Pust) na sunci peče, ti leto dober pov (letina) nese!
Mali traven (marec).
Zemlja de v leti malo pila, če v siišci je preveč vlage dobila.
Veliki traven (april).
Žito ma žmetno (slabo) klasovje, če česmigovec (črn trn) lepo cvete.	R i s a 1 š č e k (maj).
Risalšček moker, ivanšček pa mlačen (malo topel) kmet tisto leto bož žeden in lačen.
Ivanšček (junij). i
Žitno leto slabo rodi, gde se na Telovo neho skuzi (rosi). Štirideset dni se nebo skuzi, če na Medardovo ž njega rosi.
Jakopošček (julij).
Štirideset dni bo še lepo, če drugi den julija vedro.
M e š n j e k (avgust).
Kde je na Lovrencovo grozdje mehko, goričanec (vinogradnik) si obeta vino sladko.
M i h a 1 š č e k (september).
Či na Mihalovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese.
Vsesvešček (oktober).
Zima rada z repom bije, či drugo toplo sunce sije.
Andrejšček (november).
Mraz v vsehsvecov to pomeni, da Martinov den ne bo lepi.
Prosinec (december).
Lucija krati den, je znano vsem ljudem.
 iiiniii,
''•...7'"™'"'*»,»,,,,,,	...............-	j.——..................
 ............Mili.......mit	 "'................................    ••*•	f......................  ■>■>■•:
Dr. Ivo Pirc:
Žrtev jetike v številkah.
Mnogo pišemo in mnogo govorimo o jetiki, vse po pravici. Saj je ta bolezen prava kuga današnje dobe. Kakor je v srednjem veku razsajala „črna kuga“ ter morila milijone in milijone ljudi, tako divja danes jetika — „bela kuga“. Ne dela razlike med mestom in deželo, med starim in mladim, med siromakom in bogatinom. Spominja me na pripovedko o ženi smrti, katero je Tomaž zaprl v sod z vinom in jo izpustil šele po mnogih letih; žena smrt se je v sodu opila in izpuščena na beli dan je kosila vse vprek.
Razširjenost jetike nam pokažejo številke. Številke nam povedo n. pr. koliko ljudi umira za jetiko na leto v kakem kraju sploh ali pa na 10.000 prebivalcev, koliko smrti na jetiki pride na 100 slučajev smrti, koliko ljudi je bolanih na jetiki in tako dalje. Seveda niso po vseh deželah in državah številke iste ali enake, nekje so večje, drugje manjše, kar zavisi od najrazličnejših vplivov. Med temi vplivi je poglavitni: kulturna stopnja prebivalstva.
Oglejmo si razširjenost jetike po svetu:
Severna Amerika . .	94205	Nizozemska .	. . . 9386
Japonska 		113223	Švica . . .	. . . 8233
Evropa:		Francija . .	. . . 86113
Norveška 		5233	Španija . . .	. . . 31389
Škotska			9287	Italija . . .	. . . 59764
Anglija		53120	Nemčija . .	. . . 147360
Irska		9623	Jugoslavija	. . . 60000
Belgija		9623	Slovenija . .	. . . 3000
Gorenje številke	so absolutne	številke smrti	na jetiki, to se
pravi, povedo dejansko število smrtnih slučajev na jetiki v enem letu. Kolikor več ima država prebivalcev, toliko večje bi moralo biti število. Tako pa ni vedno, zakaj če bi preračunali umiranje na jetiki v razmerju s številom prebivalcev, bi našli veliko razliko:
videli bi dežele, kjer umrje na 10.000 prebivalcev 10 ljudij na jetiki v enem letu, po drugi strani pa bi videli dežele, kjer umrje na jetiki od 10.000 ljudij 50 in več.
Poglejmo na našo domačo zemljo nekoliko bližje!
Če vzamemo številke iz leta 1923, vidimo v posameznih okrajih veliko raznoličnost in sicer:
Številke nam kažejo še jasnejšo sliko:
Brežice		. . 28	Litija ....	. . . . 22
Celje okolica . . .	. . 18	Logatec . . .	. . . . 18
Celje mesto ....	. . 90	Ljutomer . . .	. . . . 17
Črnomelj		. . 24	Maribor okolica	.... 21
Kamnik		. . 28	Maribor mesto .	. . . .32
Kranj		. . 33	Murska Sobota	. . . . 25
Krško		. . 21	Novo mesto . .	.... 29
Kočevje		. . 21	Prevalje . . .	.... 26
Konjice		. . 21	Ptuj mesto . .	.... 36
Ljubljana okolica . .	. . 27	Radovljica . .	.... 24
Ljubljana mesto. . .	. . 45	Slovenji Gradec	.... 24
Kaj vidimo? Predvsem pojav, da je umiranje po mestih mnogo večje, kakor po deželi. To je treba tolmačiti prvič z dejstvom, da so v mestih bolnice, kjer išče mnogo bolnikov iz dežele pomoči, ko je že prepozno in kjer taki navadno umirajo. Drugič pa opravljajo po mestih mrtvogledniško službo zdravniki, ki so seveda bolj strogi v postavljanju vzroka smrti kakor pa lajiški mrtvogledniki po deželi. Zato izgleda v mestih število umrlih na jetiki večje kot ono po deželi. Iz ravnokar navednega vzroka niso številke prav zanesljive, dajo pa vendar vsaj približno sliko. Iz izkušnje vemo, da je umiranje na jetiki mnogo večje, nego se zrcali v številkah. Kake čudne vzroke smrti se mnogokrat najde v mrliških knjigah, tako n. pr. največkrat prehlajenje, ki seveda ni vzrok smrti, pač pa povod bolezni!
Po uradnih zapiskih umira (leta 1923.) na jetiki v Sloveniji povprečno vsak sedmi bolnik, ali izmed 100 umrlih je 14 jetičnih. Toda, ne da bi segli predaleč, lahko rečemo, če sledimo gorenjim izvajanjem, da je od 100 slučajev smrti 20 povzročenih po jetiki, da ima torej vsak peti umrli jetiko.
Določiti število bolnih na jetiki je težje, ker se o obolenju na jetiki ne vodijo nikaki uradni spiski, zakaj jetika, žal, še vedno ni podvržena uradni prijavi, kakor je to predpisano za druge mnogo manj nevarne in manj razširjene nalezljive bolezni. Po državah, kjer imajo že podrobno izpeljano organizacijo boja proti jetiki, so naložili tudi katastre na jetiki bolnih oseb ter našli, da pride na en slučaj smrti dvajset bolnikov. V Sloveniji bi torej bilo okrog 60.000 ljudi bolnih na jetiki. To je stalni kader jetičnih.
Vzroka imamo torej dovolj, da mnogo pišemo in govorimo o jetiki. Vzroka bi imeli tudi dovolj, da bi še več pisali in govorili o jetiki.
DEC»GRUDA
Dositej Obradovič-A. Bevc:
Jalova krava in volička- orača.
Kmet je sklenil, da jalovo kravo zakolje, čim bo dobro pitana. Krava je vsak večer gledala dva volička-orača, ko sta se utrujena vračala s polja, pa se jima je rogala, češ da sta v slabem času prišla na svet. Končno pride čas, da zakoljejo kravo. Zvežejo ji noge iu rogove, jo zavale na zemljo in začno brusiti velik nož. Tedaj jo vprašata volička: »Sedaj povej, kdo je prišel v boljšem času na svet, midva ali ti?“
&
Dositej Obradovič-A. Bevc:
Muren in mravlja.
Muren pride po zimi k mravljam in jih prosi, naj mu posodijo kako zrnce žita, da se preživi in ne pogine od gladu.
Mravlje ga vprašajo: „Kaj si delal po leti?“
„Godel sem!“ pravi muren.
„Godel si? No, zdaj pa pleši, da te mine glad. Kar izgubi se izpred naših vrat.“
Dositej Obradovič-A. Bevc:
Star pes in lovec.
Star brezzobi lovski pes ni mogel loviti, kakor v mladih dneh, niti ničesar pograbiti in tudi ne dobro držati, ker je bil brez zob. Zato ga je lovec često pretepal, kar mu pes nekoč začne govoriti: »Surovi in nehvaležni človek, zakaj me po krivici biješ? Zakaj se ne spominjaš moje prve službe in zvestobe? Jaz imam isto voljo in hotenje še sedaj, ali kaj hočem, ko nimam zob in ne več nekdanje moči.“
Organizacija.
nimanje med kmetskimi fanti in dekleti za to organizacijo, katero povsod z navdušenjem sprejemajo. Zveza društev je Priredila do sedaj večje število predavanj, predvsem strokovnih ter priredila tudi dva kuharska tečaja za dekleta in dva tečaja za fante. Vsi ti tečaji in vsa predavanja so bila številno obiskana. Društva, ki so bila do sedaj ustanovljena, delujejo in imajo lepe uspehe. Po Poročilu so poročali posamezni delegati o delu v njihovih društvih, ki je zelo živahno in je iz poročil posameznih delegatov razvidno, da so društva na pravi poti in da bodo dosegla še lepe uspehe. Nato je poročal tovariš Šifrer o programu našega dela, kar je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Pri nato vršečih
Občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet se je vršil v nedeljo 14. dec. v Ljubljani Občni zbor so obiskali delegati vseh do sedaj ustanovljenih društev ter so z živim zanimanjem sledili poročilom odbornikov. Občni zbor je otvoril kot predsednik pripravljalnega odbora dr. Fux, ki je podal kratko poročilo o dosedanjem delu pripravljalnega odbora. Omenjal je zlasti veliko zase volitvah so bili izvoljeni sledeči tovariši: Jože Blaž, Tomačevo, predsednik; Pavelič, Šmarjeta ob Pesnici, I. podpredsednik; Urška Marinkova, Brezovica, II. podpredsednica; dr. Fux, I. tajnik; J. Kramar, Ljubljana, II. tajnik; Ivo Marinko, Ljubljana, tajnik; Odborniki; Alojzij Šimenc, Beričevo, ing. Debeljak, Ljubljana, Fran Cepin, Dobova, Frat> Novak, Notranje Gorice, Fran Kalan, Suha, Ivan Rožman, Horjul, Andrej Šifrer, Ljubljana; namestniki: Ludovik Bukovec. Vel. Loka, Milka Grad, Beričevo, Ivar. Breceljnik, Dravlje, Avgust Barle, Vel. Loka, Fran Kržič, Št. Rupert. Po volitvah se je razvila živahna debata o delu v prihodnjem letu, v katero so posegli sko-ro vsi navzoči delegatje.
Zenstvo.
Nekaj o čebuli. Čebula zavzema v kuhinji svoje posebno mesto. 2e stari narodi so poznali njen zdravilen upliv zlasti na želodec — pri vzhodnih narodih se čebula veliko bolj čisla kot pri nas. Duhu in okusu se človek kmalu privadi, samo pri kuhanju je treba opreznosti. Gospodinje naj bi pazile na to, da se pri vseh jedeh, kjer devajo čebulo na mast, ne sme čebula nikdar toliko opeči, da bi
postala temnorjava ali celo črna. To povzroča odvratno grenak okus, ki potem navadno spravi čebulo ob kredit. Tiste „skrivnosti“, ki ijh čuvajo razni hotelirji glede svojih finih gulažev je pripisovati veliki množni čebule, ki se deva med meso, seveda ne zasmojenc, ampak se jo pusti samo toliko časa v masti, da se prepoti — potem se doda takoj meso, ki se potem duši ali kakor
pravijo nekod „tensta“. Če je pa čebula posebno huda, da peče, se jo pusti nekaj časa nasoljeno in narezano, ali pa se narezano malo izpere in vžame v mrzli vodi. S tem ji vzamemo vso 1'jutost.
Mlada zelena čebula je za želodec posebno zdrava. Posadimo čebulček že lahko sedaj v kakšno zatišje, kjere preveč ne zmrzuje, in za Veliko noč imamo lahko „maledga luka“, ki se k šunki prav izborno prilega. Kot zdravilo se pa uživa čebulin sok, ki preganja gliste.
Kdor hoče imeti zgodnji česen, naj ga sadi jeseni ali vsaj do Božiča. Česen zelo nerad pozebe.
Volneno in bombažasto obleko občutljive barve operi takole: Razreži svež divji kostanj na listke, katerih vzemi polno pest na dva litra vode. Ta kostanj kuhaj pol ure, potem odcedi vodo in ko je hladna, operi v njej obleko. Ali pa kupi v drogeriji 7 dkg. perilnih korenin, namoči jih dan prej v dveh litrih vode ter jih kuhaj naslednjega dne malo dalje časa kakor kostanj. V precejeni vodi operi obleko, nakar jo izplakni v čisti vodi, kateri primešaj nekaj jesiha. Obleke nikar ne ovijaj, nego jo le nalahko iztisni ter jo deni za nekaj časa med suhe robce, da se ne dotikajo mokri deli drug drugega ter da se obleka nekoliko osuši. Potem jo obesi v senco. Ker pa počasno sušenje škoduje barvam, je dobro, če visi obleka na prepihu.
Zelena plča za zimo za kanarčke In druge sobne ptiče. Kako potrebna je zelena piča ptičem pozimi, je obče znano. Prav lahko si oskrbimo tako zel'enjavo, ako posejemo repnega semena v prav male lončke ali za silo tudi v polovične
jajčne lupine. V gorki sobi seme kmalu vzklije in daje priljubljeno zelenjavo za ptiče. Kadar je lonček dosti zelen, ga postavi v kletko in ptiči ga kar popadejo. Seveda je treba pripraviti več takih lončkov in popasene vedno zopet obnoviti.
Japonke. Največja čednost, ki diči japonsko ženo, mater in hčer, je pokornost. Najprej je pokorna staršem, petem možu, a naposled celo svojim otrokom. Preko teh mej vobče ne sega modrost japonske žene. Japonska dekleta se uče čitati, računiti, igrati na kakem instrumentu in plesati. Ko odrastejo, jih siarši omože, ne da bi se menili za to, ali so s tem zadovoljne ali ne. Kot soproga je Japonka sužnja, služkinja svojega moža. Po mnogih krajih si niti ne upa s soprogom sedeti za isto mizo. Ves dan se bavi z gospodinjstvom in ni nikdar v družbi z drugimi moškimi. Ako se pritožuje radi moževega slabega ravnanja, jo more mož takoj zapoditi. Kot vdova je Japonka dolžna, da se pokori svojim sinovom, toda običaj zahteva, da jo sinovi obdajajo z nežno ljubeznijo. Jasno je, da po teh načelih vzgojene Japonke nimajo nikake volje, nikakega značaja, da so slabotna in nežna bitja, ki zaslužijo naše sožalje. Zato ni čudno, da se je začela tuintam dvigati tudi že japonska žena iz boljših krogov ter hoče predrugačiti in preurediti razmerje med možem in ženo na Japonskem. Preden se bo to v resnici izvršita, bo pa preteklo še precej časa. Sto in stoletni nazori in stare šege se ne dajo odpraviti kar mahoma.
Manica.
Po svetu.
Skledice za solze. Perzijci imajo čudne šege. Kadar umrje perzijski ženi mož, tedaj si kupi vdova takoj po verskih predpisih dve skledici, kamor staka solze, ki jih joka po svojem pokojnem možu. Kadar sta skledici polni te dra-
gocene tekočine, tedaj je Perzijanka oproščena nadaljnega žalovanja po možu. Ker pa marsikatera vdova pri najboljši volji ne more včasih najokati dveh skledic solz, si pomagajo Perzi-janke čestokrat s papriko, ki se z njo
namažejo pod očmi. Paprika privabi polniti skledici in zadostiti verskim za-hitro solze v oči in tako je možno na- htevam.	Manica.
Prosveta.
V založbi Kmetijske tiskovne zadruge so na razpolago te-le knjige:
Tovornik:	Stara	pravda.	Zgo-
dovinska povest. Knjiga je zanimiva, Preprosto in toplo pisana in stane samo 10 Din. Prodajalci dobe primeren popust.
Ciril Jeglič: Obrazi. Broširana Din 25, v polplatno vez. Din 32, v platno vezana Din 36. Naj si vsak ljubitelj dobre knjige omisli to lepo delo. Zlasti pa naj ne manjka v nobeni društveni knjižnici.
Kuharske bukvice, ki stanejo samo Din 6, so se v kratkem času tako priljubile, da je vsaka beseda o njih odveč. Segajte pridno po njih.
Zvezdice je naslov knjižici, ki vsebuje mične pesmice za otroke. Trdo vezana stane Din 7. Kdor naroči 5 izvodov skupaj, dobi šesto zastonj. Prfvo-ščite otrokom dobre duševne hrane in jim kupite to knjižico.
Slavko Savinšek:	Poredni
smeh. Krasna mladinska knjiga z 10 slikami. Vezana stane samo 25 Din. Lepšega darila za pirhe ne morete dati svoji mladini. Zato si pravočasno omislite to knjigo.
V kratkem času — okrog 15. marca
izide najnovejša slovenska igra!
Cvetko Golar:	Vdova Rošlinka.
Igra je bila z velikanskim uspehom igrana v Mariboru in v Ljubljani, kjer jo še vedno igrajo. Smelo trdimo, da take kmetske igre Slovenci doslej še nismo imeli. Zato pa pričakujemo, da bo vse pridno seglo po tej knjigi. Pripominjamo še, da kmetski odri smejo uprizarjati igro brez posebnega dovoljenja pisatelja. V svoji ljubezni do našega kmeta, se je naš odlični pisatelj odpovedal pravici, zahtevati od kmetskih odrov odškodnino za uprizoritev. Za to plemenito delo se mu zahvaljujemo, vse naše kmetske odre pa poživljamo, da z marljivim delom dokažejo pisatelju svojo hvaležnost. — Knjiga bo stala okrog 20 Din. Naročila sprejema Kmetijska tiskovna zadruga, Ljubljana, Janez Trdinova ulica 8.
Svoboda Fran: Poslednji mož. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil Fran Govekar. Oder, zbirka gledaliških iger 7. zv. V Ljubljani 1924. Zatožila Tiskovna zadruga. Cena Din 14.—, poštnina 75 para.
Pravkar je izšla v založbi Tiskovne zadruge Svobodova veseloigra Poslednji mož, ki bo prav dobrodošla vsem našim podeželskim odrom. Nanje opozarjamo vse naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, ki prirejajo ljudske predstave.
 ..................................................  iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiim^
Listnica uredništva.
javi, da mu jo pošljemo, dokler so še številke na razpolago.
Nabirajte naročnike! Kdor nabere
10 novih naročnikov, ki plačajo celoletno naročnino, dobi „G r u d o“ brezplačno. Za nadaljne dobi primerno knjižno nagrado. Torej na delo!
Tisti, ki so uredništvu oddali »Grudo“ v vezav-,jo dobe v drugi Polovici marca.
Imena ugankarjev smo zaradi pomanjkanja prostora izpustili. Priobčimo pa v marčevi številki.
Pozor! Kdor kakšne številke lanskega letnika še ni prejel, naj to takoj
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO	   "	”	 *..... ooooocooooooooocoocooco^oo
I	JSlb> i S  - J «».. I
SflLfl IN ZRBfll/fl
J »»imun «ooooo0<>®00<
000000000<>0<X>0«0«0000000««^	;.............
wo°000oo0©000000cx>000000
Prebrisani ogljar.
(Narodna. — Zapisal Fr. Kramar.)
Bil je voznik, ki je imel štiri konje. Nekoč je vozil z njimi po svetu, pa je privozil do gostilne, v kateri je sedem kuhanih jajc pojedel. Ker jih
pa ni imel s čim plačati, je pa rekel gostilničarju: „Jih bom že plačal', kadar bom spet vozil tod!“ Gostilničar pravi: „Dobro!“ — Voznik je pa potem šele čez šest let privozil spet v tisti kraj. Zglasil se je pri gostilničarju in ga vprašal, koliko stanejo tista jajca. Gostilničar mu je rekel: „Le pomislite, koliko se bi v šestih letih iz tistih sedem jajec izvalilo piščet? Toraj ste zdaj meni toliko dolžni, kolikor bi bila vsa tista piščeta vredna!“ — Ker pa ta voznik seveda ni imel toliko denarja, so mu vzeli vse štiri konje. Odšel je zdaj ves žalosten, pa je prišel v gozd. Tam je dobil ogljarja, ki je oglje kuhal. Voznik mu žalosten vse pove, kaj se je dogodilo. Ogljar mu pa pravi: „Nič se ne boj, bom že jaz vse to v red dejal!" Zdaj gre ogljar in toži gostilničarja za tiste štiri voznikove konje. Ko je šel ogljar drugič k doktorju v pisarno, je prišel šele, ko je bila ura že enajst. Doktor mu pravi: „Kako pa, da vas toliko časa ni?“ Ogljar pravi: „Sem moral’ doma bob kuhati, da ga bom vsadil!" Doktor pravi: „Neumnež, kdaj ste še slišali, da bi se moral bob prej skuhati, predno se vsadi?" Ogljar pa pravi: „Kdaj ste pa še slišali, da bi se iz kuhanih jajec piščeta valila?" — Doktor je videl, da ima ta ogljar res prav, in je potem prisilil tistega gostilničarja, da je moral dati vse štiri konje nazaj vozniku, in še vse stroške je moral plačati, pa še tista jajca je moral' vozniku podariti, ker ga je hotel tako grdo ogoljufati.
I ||	H	II	I	I	I	U	II	Ul	I	II«	•	I«*
Rešitev uganke v 1. številki se glasi:
Naroč’, čitaj, hvali, množi „Grudo“!
Nagrado sta prejela: Jože Skrabar, Črna vas 48 (Umet. stensko sliko Primož Trubar) in Anton Zupanc, krojač, Srednja vas 41 (Umet. stensko sliko Psiha). Ostalo prihodnjič.
Uganke.
1. Kakšna razlika je med snegom in Veliko nočjo?
2. Kakšna razlika je med snegom in kmetom?
Rešitve je poslati do 15. marca. Nagrade: 1. C. Jeglič: Obrazi. 2. S. Savin-šek: Poredni smeh. 3. Zvezdice.
Glasilo Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. — Izdaja Kmetijska tiskovna zadrug? v Ljubljani. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AILO !
ZLATOROG
HOTEL,
„LtOYDw,
LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA
Prenočišča z zračnimi sobami, o Izvrstna kuhinja z mrzlimi in gorkimi jedili, o Poleti krasen senčnat vrt o Točna postrežba. o o □ o o o o Sprejemajo se tudi učenke v kuhinjo.
MARIJA TAUSES, lastnica hotela loyd
>EKONOm<
osrednja gospodarska zadruga o Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 7
Ima po najnižjih cenah v zalogi dežel, pridelke, krmila, špec. blago kakor: sladkor v sipi in v kockali, petrolej, kavo, olje, riž ter razno vrste prvovrstnega mila za pranje in ostale v to stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vseli vrst umetnih gnojil, modre galice, prvovrstne strešne opeke in najboljšega splitskega portland cementa oooo nSALONA“ (TOUR)- oooo
TRGOVSKA B9HBD D.D.
LJUBLJANA Dunajska cesta v lastni stavbi. Kapital in rezepve O 18,300.000
Sprejema denarne vloge
na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najugodneje.
Kupuje in prodaja
vrednostne papirje, valute, devize. Čeke itd.
Eskontira in vnovčuje
menice, devize, kupone itd.
Izvršuje
izplačila na vsa tu- iu inozemska tržišča.
Daje predujme
na vrednostne papirje in vsakovrstno blago.
Posreduje
pri borznih naročilih vestne in kulantno.
Izdaja
uverenja in akreditive.
Finansira
industrijalna, trgovska iu obrtna podjetja.
PODRUŽNICE: Maribor, Novomesto, Rakek, Slovenjgradec, I Slo«. Bistrica, Konjice. EKSPOZITURA! Meta - Dravograd. I
TELEFONI: 139, 146, 458.	BRZOJAVI:	Trgovska.
Priporočamo vsem rodbinam
Kolinsko cikorijo
Izvrsten pridatek asa kavo
£
POZO JR!
Dekleta in funti! Fanti in dekleta!
Kupujte Vaše obleke in druge potrebščine osobito novosti volnenih, svilnatih, čipkastih rut iu šerp za dekleta v domači trgovini pri
„ČEŠNIKU"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
Ker so cene padle. Vas opozarjam pred nakupom!
V	zalogi imam blago samo češkega izdelka. for Postrežba poštena l *%3l
P
&