Posamezna Številka stane 20 vin.
Štev. 27.	V Celju, v torek, dne 24. decembra 1918.
GLASNIK
Narodnega Sveta v Celju
Izdaja Narodni Svet v Celju. Urejuje Vekoslav Špindler. Tiska Zvezna tiskarna v Cel u.
Uredništvo in upravništvo v Celju (začasno pisarna dr. E. Kalana, Graška cesta). - List se mora plačati, številka po 20 v., najmanj za 20 številk naprej. — Cene inseratom so: cela stran 100 K, pol strani 60 K, 'h strani 40 K, '/, strani 35 K,
'/s strani 30 K, 'U strani 25 K, '/s strani 18 K, ‘/to strani 16 K. 'In strani 14 K. — Popusti: pri 2-5kratni objavi 15°/,, pri 6^-IOkratni 25°l0, pri 11—20kratni 35°/0, pri 21—50 kratni 50°|0. — List izhaja od slučaja do slučaja po potrebi.
Prvi Božič v svobodi.
Padli so z nas večletni okovi suženjstva, hlapčevanja. Zrušili so se maliki nadvlade in nasilja, rodil se je Bog pravice in svobode za vse narode, tudi za nas Slovence. Kakor božje dete v jaslicah leži pred nami v vsi svoji angelski lepoti naše dete, imenovano Jugoslavija, in od blizu in daleč hite k njemu prijatelji njegovi in zaščitniki vsega sveta. Prvikrat tekom neštetih stoletij praznuje naš narod praznik Kristusovega rojstva s čustvom in zavestjo, da je svoboden gospodar na svoji svobodni zemlji. Srce nam prekipeva veselja, blaženosti in sreče, naše tvtše prekipevajo navdušenja, skorr niti poimiti ne moremo vse te sreče, zakaj skoro otopeli smo v predolgi in prekruti dobi sužnosti svoje. »Slava Bogu na višavah, ki so dobre volje!« Kako čisto drugačna je za nas ta angelska melodija letos nego je bila v prejšnjih težkih in bridkih letih.
In vendar še naša sreča ni popolna! Še vedno je v tej melodiji hreščeč, neprijeten akord. Mir vsem ljudem, ki so dobre volje! Toda še vedno so na svetu ljudje, ki niso dobre volje, ki z zavistjo, srdom in sovraštvom v srcu gledajo na našo mlado svobodo in se kakor Herodežcvi krvniki bližajo našemu novorojenemu detetu. Vsi oni, ki so bili od nekdaj naši krvniki, naši tlačitelji, ki so od nekdaj svoje umazane kremplje stegovali po naši zemlji in naši svobodi, Lahi, Nemci in Madžari stegajo tudi sedaj svoje nečiste, s krvjo milijonov umazane roke po našem detetu, iztrgati mu hočejo iz mladega telesca ud za udom ter tako vnaprej onemogočiti njega rast in razvoj. Srčne krvi njegove so žejni vsi ti barbarski naši sosedi in naslada bi jim bila, da nam oskrunijo nedolžno telesce našega mladorojenčka. Ali naj vedno znova opisujemo divja barbarstva, ki jih vrše ti vragi našega naroda nad nami? Ali naj znova opisujemo nasilstva Lahov v okupiranem ozemlju, v kršiti Dalmaciji in v našem Primorju in v lepi solnčni Goriški? Ali naj opisujemo ves gnev in srd, ki navdaja tamkaj naše ljudstvo proti krivičnemu nasilniku — krvoloku Lahu? Ali naj opisujemo hrepenenje tega naroda po združitvi z nami, ki smo že svobodni in ki že tvorimo faktično del naše edinstvene države?
Ali naj opisujemo zahrbtnost in lažnivost Nemštva na Koroškem, ki v popolnoma slovenskih krajih gospodari še danes nad deli našega naroda, jih tlači in postopa ž njimi krutejc nego kedaj poprej, nasproti svetu in javnosti pa izobeša firmo svobode in samoodločbe?
In ali naj končno opisujemo neskončno trpljenje našega naroda v Prekmurju in Medjimurju, katere dežele ječe pod peto madžarskega nasilnika? Čujmo samo, kaj pravi tajnik Narodnega Vječa za Medjimurje v varaždinskem listu »Volja naroda«:
»Ubijajo in vesijo medžimursko ljudstvo, zrak pol nijo vzdihi onih, ki jim trga kožo madžarska batina. Ču-ješ-li, medžimurska majka? Kakor Marija pod križem si stala pod drevesom, da vloviš zadnji pogled ljubljenega obešenega sina, da čuješ njegov poslednji vzdih; tri dni si plakala opd mrtvim telesom onega, ki so ga obesili brez preiskave, sodnije in zagovornika. Cuješ-li, kako vpijejo njegovi ubijalci: to je bil razbojnik. Ne plakaj, Medži-rnurka, nad grobom neposvečenim, odženi s tega mesta, pripravljenega za konjsko mrhovino, deco, ki kliče očeta. Ne čuješ li, kako Madžar, njegov ubijalec vpije: to je bil razbojnik. Ne kaži se na ulici, ne hodi med ljudi, dekle medjimursko, osramočena sirota, ki ti je madžarska roka pred celim narodom strgala s telesa obleko, da ti še detinjsko telo razorje bikovka. Ne čuješ-li, da ti sramotilec tvoj, Madžar, vpije: Razbojnica!
Verujete-li, bratje v Hrvatski, besedam onih, ki pljuvajo po telesih obešenih, ki postreljene brcajo z nogami, ki se krohotajo na vpitje osramočenih devojk? Ne verujte! Bog nam je priča, da nismo razbojniki. Mi smo mučeniki.
Kakor pijavka se nam je vsesal Madžar v naša srca, da nam skozi dolgo dobo pije kri. Nismo bili narod, nego sužnji, ustvarjeni, da polnimo globoke madžarske žepe. Trpeli smo potrpežljivo, da se je svet čudil naši potrpežljivosti. Še tožili nismo mnogo. Če smo se pritožili, gorje nam; bolje se je zameriti Bogu, nego madjarskemu notarju. To smo izkusili. Stisnili smo usta in trpeli.
Šele val svobode je dvignil naša prša. Nismo hoteli robovati, hoteli smo se združiti z brati iz Hrvatske. In to je bil naš zločin. Ali smo mogli misliti, da samo Medži-murec ne sme zdihovati po svobodi? Vi ste, bratje v Hrvatski, imeli skozi nekaj let enega Khuena, mi smo jih v vsaki vasi imeli več. Ko ste se dvigali in puntali in bili zato vešeni, ali ste bili zato razbojniki? Tudi mi smo hoteli obračunati in smo obračunali. Kakor računa narod, samo mnogo milejše. Zapeli smo hrvaške pesmi. Iztirali smo svoje krvnike, razbili smo ono, kar so nam oropali na razne nepoštene načine, potem pa smo se pomirili in iskali brate iz Hrvatske. Ko bratov ni bilo, je prišel Mad-
žar, da uveljavi madžarsko pravico, da ubije vsakega, ki se je kedaj zameril kakemu madžarskemu uradniku. Zakaj se to ne godi po madžarskih krajih, kjer so se godile še hujše stvari? Ne, mi nismo razbojniki, mi smo Hrvati in zato umiramo. In če bi mogla govoriti drevesa, na kojili vise naši bratje, bi rekla: Ne visi tu razbojnik, ampaK Hrvat, mučenik za svoj narod. Medjimurska kri teče za ujedinjenje Jugoslavije!«
To je obupen, pretresljiv vzklik dela našega edinstvenega naroda, in enaki obupni vzkliki prihajajo iz Prekmurja, iz Korotana in iz Primorja ter Dalmacije. Naš prvi Božič v svobodi izzveni v težko disharmonijo baš zaradi vseh teh navedenih grenkob, ki jih moramo še iz čaše trpljenja našega izpiti do dna.
Pa duhom ne klomemo! Kar je v naših močeh, smo in bomo tudi poslej storili vse, da niti eden edini ud našega ne ostane v rokah lačnega tujca. Porok za to nam je naša nezlomljiva volja, da če treba z orožjem v roki ohranimo pred pohlepnostjo tujca, kar je od vekov naše, porok za to nam je naše edinstvo z junaškim srbskim narodom, porok za to sta nam naš kralj in kraljevič iz zgodovinskoslavne dinastije junaških Karagjorgjevičev. Nocoj na Sveti večer si prisegamo: niti pedi svoje zemlje ne damo lačnim krvolokom na zapadu in severu, prisegamo pa si tudi, da bomo prihodnji praznik Vstajenja slavili nemoteno in v neskaljenem veselju vsi sinovi m vse hčere našega troedinega naroda.
Tako nam Bog pomagaj!
Kmečke pravice v Srbiji.
Poglejmo, kakšne so kmečke pravice v Srbiji, s katero smo se sedaj združili v eno državo.
Tudi v Srbiji je, kakor pri nas, najštevilnejši stan kmečki stan. Ker pa je bila Srbija prosta tujega gospocl-stva, se je tudi najbolj brigala za svoje kmete, prvo delo Srbije, ko se je osvobodila turškega jarma, je bilo, da je dala narodu zemljo. Zato je država odkupila vsa veleposestva, ki so bila v rokah Turkov, ter ga razdelila med kmete. Kmetje so polagoma odplačevali diJavi odkupnino, ki jo je država plačala Turkom. Mnogi niso odkupnine čisto izplačevali, ker jim je država temeljem sklepa srbske narodne skupščine (državnega zbora) dolg odpustila. V Srbiji ni danes niti enega veleposestva (vlaste-linstva) ter nobenega kmeta, ki bi še imel kaj plačati za zemljo, katero je dobil od države. V propali Avstro-Ogr-ski pa je bilo do njenega propada še vse polno davščin za odkupnine za kmečko osvoboditev.
Srbija pa je šla še dalje in se je pobrigala za to, da kmetu nihče ne more zemlje vzeti. Srbija misli tako: zemlja pripada narodu (kmetu) in zato mora zemlja narodu ski pa je bilo do njenega propada še vse polno davščin sklenila dva važna zakona: prvi zabranjuje kmetom, podpisovati menice, drugi zakon pa določa, koliko najmanj mora kmet zemlje imeti. Ta najmanjša posest znaša šest oralov (juter) zemlje, poljedelsko orodje, dva vola ali konja, krava s teletom, nekoliko svinj in ovac, hrana za obitelj in živino za leto dni. Tega imetja kmet ne sme zadolžiti, niti mu ga sme kdo prodati za dolg.
Toda kmet seveda potrebuje kredit; da lahko pride do cenega kredita, je ustanovila Srbija posebno državno banko pod imenom: uprava fondov. Iz te banke dobivajo kmetje posojila na odplačilo (hipotečna posojila na amortizacijo). Poleg tega dajejo manjša posojila tudi kmetijske zadruge, katere v to svrho podpira država. Te zadruge so jako razširjene, vodijo jgt kmetje .
Še . ena naprava je v Srbiji, kakoršne ni nikjer na
svetu, prekrasna in dobra ustanova za siromašne ljudi. To je »občinski koš«. Po zakonu o občinskih koših mora dajati vsaki kmet od svojega žita svoji občini za njen koš toliko, kolikor občina odredi. Ko je ta »koš« poln, se hrani kot rezerva za silo ter se iz nje deli žito poštenim in vrednim siromakom v slučaju pomanjkanja. Država je vzela žito iz občinskih košev, seveda proti plačilu, in je imela dovolj hrane za vojsko in reveže, pa je seveda tudi to bilo kmetom, ki so imeli dovolj žita, prav, ker ni bilo rekvizicij.
Še en dober zakon imajo v Srbiji. Ako je kak kmet utrpel škodo vsled požara ali na kak drugi način in se ne ve, kdo je kriv, mu povrne škodo občinska blagajna, torej vsi skupno. Zaradi te naprave seveda vsakdo pazi, da ne naredi drugemu škode, ker bi jo moral tudi sam odplačevati. To je mnogo pripomoglo, da je ljudstvo v Srbiji pošteno in vestno, in zato Srbi niso mogli nikdar razumeti onih naših zapeljanih ljudi, ki so kradli in ropali tuje imetje.
Razume se, da v Srbiji ni zakonov glede lova in podobnih, pod katerimi naše ljudstvo toliko trpi.
Sedaj smo Slovenci, Hrvati in Srbi v eni državi. Kmečke pravice, kakoršne so v Srbiji, dobe vsi kmetje v Jugoslaviji, ako hočejo. V srbski narodni skupščini, ki je sklepala gori navedene zakone, so bili častitljivi ljudje, ki so kmeta smatrali svojim bratom in mu dali dobre zakone. Naj bo tako tudi pri nas, naj zavlada pravo bratstvo med vsemi, ki delajo, torej med kmeti, delavci, meščani in šolano gospodo, pa bo dobro. Poleg bratstva p« mora vsakdo priznati tudi narodno jedinstvo, t. j., da srn» Slovenci, Srbi in Hrvati eden edinstven narod in da nam mora biti usoda ena in ista — pa bo Jugoslavija dežela pravičnosti, svobode in enakosti, narod bo pa srečen in zadovoljen, ker bode v državi vladala narodna pravica, to se pravi: za ves narod bo veljalo pravo, da so si pred zakonom vsi ljudje enaki, kmetje bodo imeli svoje pravice, delavci in meščani bodo imeli delavske in meščanske pravice, šolana gospoda pa bo vršila narodne službe, katere rabi vsak narod in vsaka država. Tako je prav in pošteno!!
Politične vesti.
Kriza na Ogrskem se poostruje. Iz Budimpešte poročajo, da se bo kriza končala najbrže na ta način, da bo sedajni min. predsednik grof Karolyi imenovan predsednikom republike in sc bo ustanovila socijalistična vlada.
Za rešitev Rusije. Znana ruska politika Miljukov in knez Lvov sta na potu v Pariz in London. Prepričati hočeta ententne kroge, da je edina rešitev Rusije v tem, da ententa s svojimi četami napravi red.
Italijanski proti angleškim vojakom. Iz Šibenika poročajo 20. decembra: Snoči so se izprehajali po mestu trije angleški mornarji, okrašeni z jugoslovanskimi kokardami. Na ulici pa so jih obkolili italijanski karabini-jeri in zahtevali, da morajo kokarde odstraniti. Angleži so se branili in prišlo je skoro do dejanskega spopada. V zadnjem hipu pa je pristopil italijanski častnik in preprečil spopad. Angleški mornarji so odšli s klici: »Živela Jugoslavija!« Prebivalstvo jih je iskreno zahvalilo za njih simpatije.
Italijani se pripravljajo na vojsko z Jugoslavijo. Na
Grobelniku nad Sušakom se Italijani zakopavajo, prepletajo strelne jarke z žičnimi ovirami in betonirajo podstavke za topove. Isto sc godi tudi na Goriškem ter zasedenih delih Kranjske in Koroške. Torej Italijani se pripravljajo resno na vojsko z nami.
Italija naj bo zmerna! Listi poročajo iz Milana: V pogovoru s socijalističnim poslancem Raimondom je ministrski predsednik Clemenceau primerjal italijanske zahteve francoskim glede Metza in Strassburga. Tesna zveza med Italijo in Francijo je nujno potrebna in Italija more pričakovati, da je Francija ne zapusti nikdar. Ako bodo italijanske zahteve zmerne in ako ne bodo kolidirale s pravicami Jugoslovanov- jih bo podpirala ne samo Francija, temveč tudi drugi zavezniki. Vsekakor je Clemenceau opozoril poslanca, da bi Italija bolje storila, če bi prijateljstvo z Jugoslovani cenila bolj, nego povečanje ozemlja na vzhodni obali Adrije. Ako bi se v teh ozemljih pojavil iredentizem, ne bi trpela samo Italija, ampak vsa Evropa. Radi tega se mora dati prednost pocnačenju interesov proti neskončnemu nagonu razširjenja.
Ne Petrograd, ampak Dunaj. Na velikem shodu v Monakovem je bavarski min. predsednik Eisner izjavil, da ni Petrograd povzročil Vojne, ampak Dunaj.
260 milijard. Wilsonu je bila predložena zahteva po odškodnini, katero bi naj plačala Nemčija. Zahteva se 260 milijard.
Italijani nočejo priznati rimskega pakta, ki so ga
svoječasno sklenili zastopniki tlačenih narodov v Avstriji in italijanska vlada. »Giornale d’ Italia«, glasilo ministra zunanjih del Sonnina, pravi, da je ta pogodba neveljavna, ker jo je Italija sklenila in podpisala pod pritiskom neugodnega vojaškega položaja. Meje da se morajo določiti v zmislu točk londonskega pakta.
<Razne novice.
Celjsko pevsko društvo je imelo v soboto, dne 21. grudna redni občni zbor v Narodnem domu. Zbralo se je čezr 50 pevk in pevcev in nekaj podpornih članov. Zborovanje je otvoril dosedanji predsednik g. Ivan Rebek. Po odobrenju odborovih poročil se je izvršila zanimiva volitev novega odbora: predsednik zopet g. Rebek, podpredsednik g. Bervar, blagajničarka ga. Videmšek, arhivar g. prof. dr. Rus Jože, tajnik g. Jošt Jože, odbornikom gg. Petek, Videmšek Jernej, Rudolf, račun, pregledovalcem gg. Likar, Kolenc Ant., dr. Kalan, zastavonoša gosp. Jurman Tine. — Posebno točko dnevnega reda je tvorila razprava o 25 letnici C. p. dr. leta 1919. Podrobno delo naj čimprej določi izredni občni zbor, ki izvoli potrebne odseke. Za izvedbo tega ogromnega dela priporoča gosp. Bervar predvsem točen obisk pevskih vaj. Med »slučajnostmi« je občni zbor dal navodila, kako treba družabno in predvsem glasbeno življenje celjsko konsolidirati in odpraviti vso dosedanjo razdrapanost. Zato poživlja občni zbor C. p. dr., naj se čimprej sestanejo odbori »Narodne godbe« in »Podružnice Glasbene Matice« k skupnemu posvetu, kjer naj se ustanovi glasbeni zavod, ki naj vodi vse strokovno delo za povzdigo umetnosti. Da se v bodoče doseže skladnost pri vseh prireditvah, je občni zbor z odobravanjem sprejel nasvet g. dr. Kalana: sklicati odbore vseh celjskih društev k ustanovitvi nekakega eksekutivnega odbora za javne prireditve, ki naj za vsak tak slučaj vporabi vse razpoložljive moči; doslej ni bilo nikake skladnosti in edinosti v kulturnem delovanju Celjanov. — Upamo, da bo mogoče v najkrajšem času izvesti vse te lepe načrte, ki naj pritegnejo vse te narodnjake k delu za povzdigo naše jugoslov. kulture. V živahno debato so posegli tudi gg. Likar, Jurman, Pregelj, Obenem naj bi tako sijajen občni zbor bil vsem pravim pevcem v spodbudo in vzgled složnosti in požrtvovalnosti. »Kdor naš si, z nami poj!«
Iz Gaberja. Tudi tukajšnji Slovenci so na dan narodnega praznika poslali v Belgrad sledeči brzojavki: Regentu Aleksandru, Belgrad. Povodom narodnega praznika v proslavo ujedinjenja se poklanja s celim slovenskim narodom Vaši kraljevi Visokosti Odbor Podružnice CM družbe Gaberje pri Celju, h— S čutom hvaležnosti se poklanjajo Vaši kraljevski Visokosti na narodni praznik v proslavo ujedinjenja kot svojem osvoboditelju Slovenci v Gaberju pri Celju.
Celjski denarni zavodi slovenski in nemški bodo počenši z novim letom obrestovali hranilne vloge po 3% Vsi večji denarni zavodi v S. H. S. so sklenili znižanje obrestne mere za hranilne vloge radi velike množine krožečega denarja.
Slovensko dijaštvo v Celju, ki je na dan narodriega praznika noslalo pozdravno brzojavko kabinetni pisarni v Belgrad, je prejelo od tam zahvalni brzojav enake vsebine kakor Slov. trg. društvo in Celjski pešpolk.
Prodaja lesnega skladišča. Topniško poveljstvo v Celju poroča: Na dopis- poveljništva lesne prcskrboval-nice v Ljubljani z dne 19. grudna 1918 se bo lesno skladišče (erarično) na Jarmerjevi žagi dne 28. grudna 1918 na javni dražbi razprodalo.
Sladkor. Ljudje po deželi zabavljajo, ker ni sladkorja. Izvestni hujskači porabljajo to priliko, da hujskajo proti Jugoslaviji. Naši poklicani krogi imajo dolžnost, pojasniti ljudem, da je sladkor za nas na Češkem že pripravljen, da pa nemška Avstrija doslej ni dovoza privolila. Duhovščina, učiteljstvo ter vsi drugi merodajni či-nitelji, pojasnite to ljudstvu!
Iz šolske službe. Kot nadzornika nemških šol sta odstavljena okr. šol. nadzornika Tomaž Wernitznigg v Ptuju in Klement Proft v Celju.
Osebna vest. Za ravnatelja kmetijskega kemičnega preskuševališča v Mariboru je imenovan inženir kemik Henrik Mohorčič, asistent na kemijskem preskuševališču v Gradcu. Odstavljena sta dozdaini ravnatelj inženir kemik dr. Zac.hariades in asistent inž. kemik K. Czak.
»Slov. trg. društvo v Celju« pripominja k v štev. 25 »Glasnika« objavljeni notici glede brezplačnega razpošiljanja, da se koledar ne pošilja zasebnikom, temveč le gostilnam, obč. uradom, trgovcem ter prometnejšim uradom.
Vsi častniki, ki niso uslužbeni (rezervni častniki brez vojaške službe itd.) in moštvo, ki je oproščeno vojaške službe, se poživlja, da čimpreje odloži obleko (uniformo) oziroma si pusti slednjo tako predelati, da ne izgleda kot uniforma. (Odstranitev distinkcij, vojaških gumbov in čepic.)
Velika nesreča na celjskem kolodvoru. Pri sinočnjem poštnem vlaku se je na celjskem kolodvoru zgodila velika nesreča, katera je zahtevala 7 človeških žrtev. -Množica ljudi je, čakajoč na vlak, siliia na progo ter sc na poziv paznika umaknila na peron. Pa ne dolgo na to so bili zopet na progi. Od nasprotne strani pridrvi stroj in jih podre 7 na tla. Življenje so izgubili 4 moški, 2 ženski in en otrok.
Kino Gaberje opozarja občinstvo na veliko zgodovinsko dramo Matija Gubec, ki se igra dne 25., 26.. 27., 28. in 29. trn. Med člani zagrebškega dež. gledališča, ki predstavljajo igro, nastopa tudi naš najslavneiši igralec g. Borštnik. Na istem vsporedu je tudi vsesokolski zlet v Zagrebu.
Dr. Atnbroschitsch še vedno plete politične niti med spodnještajerskim nemštvom in nemškimi krogi v Gradcu. Vozari se neprestano sem in tja in prepričani smo, da
nesramni članki v graških listih o Slovencih v Celju slone na njegovih informacijah. Mislimo, da bi bilo v interesu naše celokupnosti, da se takemu človeku, kakor je lisjak Ambroschitsch, enkrat za vselej onemogoči tako delovanje. Ali ostane tu in postane lojalen jugoslovanski državljan, ali pa gre za stalno med svoje nemške bratce v Nemški Avstriji!
Kavarna Central. Na drugem mestu objavljamo izjavo kavarnarja g. Kossa. Pripomnimo, da je z današnjim dnem vojaštvu in častnikom poset kavarne zopet dovoljen. S tem seveda tudi za civilno slovensko prebivalstvo glede obiska kavarne odpade zadržek. G. Koss je podaril za vdovski in sirotinski sklad celjskega pešpolka 1000 K ter izjavlja, da hoče odslej svojo kavarno smatrati kot slovensko. Pripomnimo pa, da je tudi z naše strani potrebno, v kavarni vzdrževati red, ker kavarna končno ni zato tu, da bi pri vsaki mizi pel pevski zbor, dostikrat celo ne v najlepših melodijah. Igranje narodnih himen ob poznih urah in v že najmanj razigranih družbah pa smatramo sploh za profanacijo naših himn.
Zaradi poškodovanja nemških napisov v Celju je baje bilo med celjskimi nemškimi trgovci silno razburjenje, tako poroča nekdo iz Celja v graških listih. Temu naproti moramo konštatirati, da o kakem razburjenju mi nismo opazili mnogo, nasprotno so se nemški trgovci izražali, da je bila to le mala revanža za nesramnosti, ki so jih svoj čas Nemci počenjali proti nam. Torej le pri resnici ostanimo!
Cene za mleko. Komisar za prehrano za Slov. Štajer pojasnuie. da velja cena 1 K za liter mleka samo za preskrbo mesta Maribor, druerod ostane cena pri pridelovalcu 50 v, pri dostavi mleka na zbirališče oziroma odjemalcem pa se določa na 70 v za liter.
Oddala sena In slame. Za okrajne prevzemnike sena in slame so določeni nadalje gg.: Miloš Oset, trerovec na Muti, za sodni okraj Marberg; Edmund Koniedic. veleposestnik v Mariboru, za sodne okraje Maribor. Sv. Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož; Franc Oset, treovec na Vranskem, za sodni okraj Konjice; Franc Staniko. posestnik v Liutomeru, za sodna okraia Lmtnmer in gornia Radgona. Ti gospodje prevzamejo ali sami v svoiih 'skladiščih ali pri svojih nabiralnicah. ki ostanejo iste kakor doslej, seno in slame po dosedaj veljavnih cenah (K 25'— za 100 kg sena in K 10'— za 100 kg slame); nakladanje doma in pristoibina za privoz posehei. Seno in slamo bo plačevala sedania štaierska deželna poslovalnica za krmila v Celiu (Zadružna Zveza) naravnost kmetovalcem. S prošniami za seno, slamo, otrobe in druga krmila se ie obračati pod istimi pogoji kot doslej v Gradec, na Zadružno Zvezo v Celiu.
Razrlsane službe. Poverieništvo za socijalno skrbstvo v Liuhliani razpisuje službo izvežbanega pisarniškega uradnika s prejemki 11 člnov-nega razreda. Prošnie do 31. dec. (el. Uradni list štev. 23 z dne 17. XII.) —Isto poverjeništvo razpisuje službo pisarn, pomožnega uradnika (oz. uradmce) z mesečno plačo 250 K Prošnie do 31. dec. 1918. (Glej isti Uradni list!) — Isto poverjeništvo razpisuje službo pomožnega sluge z dnino 2 K 80 v in letno draginjsko doklado 1212 K. (Gl. isti Uradni list!)
Iz davčne službe Imenovani so: Lovro Kuharič, davč. opravitelj, za vodjo davč. urada v Radgoni, davč. of cijal Vinko Gal za vodjo davčnega urada v Doberli vasi, davčni upravitelj Miško Schwarz za vodjo davčnega urada v Slov. Bistrci; rač. revident Franc P o l j a n e c ie pridel jen v službovanje okr. fin. ravnateljstvu v Mariboru; istotam pisarn, ofidjal Fran
Simčič; istotam za davčnega upravitelja Ferdo Kocuvan; istotam za rač. revidenta Jos. Majhen. Fin. svetnik Ivan Perpar ter davčni upravitelj Avg.
C e j a n sta premeščena k davč. okr. oblastvu v Mariboru, davč. ofidjal Ludv. Jutraš k davč. uradu v Marbeku. V službovanje fin. okr. ravnateljstva v Mariboru sta prideljena v službovanje komisar fin. straže l razr. Ivan Koštl iz Tolmina in komisar fin. straže II. razr. Ernest Cajn ko iz Celja. Odpuščeni šo: Ant. Sutter, davč. upravitelj v Ptuju, Maks Fekonja, davč. upravitelj v Slov. Bistrici, Ludvik Gutscheg, višji davč. upravitelj v Radgoni, Ignac Žnideršič, davčni upravitelj v Radgoni.
Iz sodnijske službe. Odstavljena sta v Celju jetnišniški ravnatelj Oskar Fritsch ter jetnišniški kontrolor Alojz F l a s c h k a. Dalje so odstavljeni: sodni predstojnik dr. V. P a v I i č e k in okr. sodnik Karel Lobinger v Rogatcu, višji pisarn, oficijal Anton Tschebull v Slov. Bistrici. Imenovani so: za vodjo kaznilnice v Mariboru Julij Fischer, za vodjo okr. sodišča v Rogatcu Rudolf Potočnik. Pridel jeni so: avskultant Anton Potočnik okr. sodišču v Kozjem, avskultant Mijo Černoš k okrož. sodišču v Mariboru, jetnišnični upravitelj Anton Št ra k a v Ljubljani za začasnega vodja jetnišnice v Celju; pravni praktikant dr. Ciril Žižek k okrož. sodišču v Celju, pisarn, oficijal Franc Duh in pisarn, oficijent Alojz Mramor okrož. sodišču v Mariboru, pisarn, oficijent Rajmund A 11 okr. sodišču v Ptuju.
Iz politične službe. Okr. komisar Davorin W e i n-gerl je prideljen v službovanje okr. glavarstvu v Brežicah, politič. komisar Miha Meža okr. glavarstvu v Ptuju; v pripravljalno službo pol. uprave Nar. vlade SHS so sprejeti in prideljeni v službovanje: dr. Tina Čuš okr. glavar v Mariboru, abs. pravnik Matko Kandrič okr. glav. v Ptuju, not. kand. Anton Kosi" okr. glav. v Ptuju, Franc Voušek okr. glav. v Celju, Mihael Zavadlal okr. glav. v Ljutomeru, dr. Ivan Zobec okr. glav. v Slov. Gradcu; okr. tajnik Martin Zelenko je prideljen v službovanje okr. glav. v Brežicah, konc. praktikant Ivan Šabič mestnemu magistratu v Celju.
Narodnega davka nabralo se je v Št Pavlu p. P. 4495 K, h katremu je prispevala trgovina Zanier 2000, trgovina Piki pa 1000 K. Ostalo nabralo se je med šentpavelskimi občani. Za vse darovane prispevke se prav lepo zahvaljuje krajevni odbor Narodnega Sveta v Št. Pavlu.
V večjem kraju na Štajerskem je prodati knjigama; v nekem drugem prometnem kraju se proda nasproti kolodvoru stcječi hotel z večjim posestvom. Oboje dosedaj nemška last. Pojasnila daje »Slov. trg. društvo v Celju.
Nov slovenski list na Koroškem je začel pod imenom »Jugoslovanski Korotan« izhajati v Velikovcu dvakrat v tednu.
Tudi ogrskih Slovencev so se spomnili. Ogrska vlada je izdala oklic na vse nemažarske narode — Nemce, Romune, Sase, Rusine, Srbe in Slovence — da naj vsak narod v svoji vasi sam odloči, v katerem jeziku se hoče poučevati v šoli in govoriti s svojim županom in notarjem. Zato hoče dati vlada volilno pravico tudi ženam, da bodo tudi one imele svobodno besedo v upravi vasi, županije in države.
Samoodločba za prekmurske Slovence. Pod naslovom »Samoodločba« prinaša glasilo ogrskih Slovencev »Novine« lep uvodni članek, v katerem zahtevajo pravic za Slovence na Ogrskem. Zahtevajo, da ostane še nadalje slovenščina v cerkvah, tam pa, kjer je kak učitelj uvedel
mažarsko cerkveno petje, naj se je odstrani. O šolstvu pišejo »Novine«: V šolah nas niso poznali in slovenskega jezika niso trpeli. Bilo je vse mažarsko. Zdaj imamo pravico učiti se slovenski, pa nimamo knjig. Toda zato naših pravic ne pustimo. Pride čas, ko bomo dali našim otrokom lahko slovenske knjige v roke. Pouk v šolah mora biti slovenski, razen tega naj se pa uče otroci tudi drugih jezikov, ne le nemščino in mažarščino. V uradih naj se uraduje slovensko, napisi morajo biti tudi sloven. ski, na železnicah pa naj bodo nastavljeni ljudje, ki znajo slovensko. Imena vasi, v katerih stanujejo Slovenci, se morajo revidirati. Stara imena naših vasi so s tako silo pomažarili, da kaj takega ne bi bila sposobna storiti niti turška sila. Odpravijo naj sc nazivi windiš, tot, vend pa-riaszt, ki so psovke za naše ogrske Slovence in ki nas spominjajo na robstvo. Na koncu pišejo »Novine«: »Vsi smo enaki narodi z enakimi pravicami. Mi sebe imenujemo Slovence, to pa pomeni mažarsko toliko kot Sloven. Na noben načini pa ne pustimo razširjati mažarščine. Mi smo Slovenci, narod, kateri ima ravno toliko pravic kakor pa kateri drugi narod. V Soboti pa mora spremeniti svoj delokrog obstoječe društvo, katero je pod plaščem razširjenja kulture razširjevalo mažarščino. Če pa bo nadaljevalo s svojim delovanjem, bomo to smatrali za nasilstvo, katero ne spada v današnje čase.«
Ujedinfenje Črne gore s Srbijo. Iz Belgrada poročajo, da so dne 18. trn. prišli tja delegati črnogorske velike skupščine in so formalno notificirali ujedinjenje Črn« gore s Srbijo.
Proti okupaciji Dalmacije in hrvatskega Primorja
se je vršilo 22. tm. velikansko zborovanje v Zagrebu.
Velikansko protestno zborovanje v Ljubljani se je
vršilo v nedeljo 22. tm. proti italijanski okupaciji naše zemlje. Nad 4000 ljudi se je zborovanja udeležilo in med viharnim odobravanjem je bila sprejeta sledeča rczolu-cija: 1. Zborovalci protestirajo najodločneje proti temu, da so Italijani zasedli velik in najvažnejši del jugoslovanske zemlje in to na podlagi premirja, katerega so sklenili s staro Avstro-Ogrsko, ki že ni več obstojala in je že bila ustanovljena samostojna jugoslovanska država. 2. Zborovalci protestirajo najodločnejše proti londonskemu paktu, na podlagi katerega hočejo Italijani obdržati naše po ogromni večini slovensko ozemlje ter izjavljajo, da ga sploh ne priznavajo, ker je bil sklenjen brez nas in proti nam ter nasprotuje principu samoodločevanja narodov in ga Srbija ni nikdar priznala. 3. Zahtevajo, da se mora vse jugoslovansko po Italijanih zasedeno ozemlje s Trstom, Istro, slovensko Goriško ter delom Kranjske in Koroške vred brezpogojno in v celoti pridružiti jugoslovanski državi in poživljajo skupno jugoslovansko vlado, da zastavi v ta namen vse svoje sile. 4. Protestirajo proti nasilstvu Italijanov na naših zasedenih tleh ter kršenju mednarodnega prava in izjavljajo, da se ne uklonijo glede našega zasedenega slovenskega teritorija nobenemu kompromisu. 5. Pozdravljajo najiskrcnejše pod italijanskim jarmom trpeče brate in jih zagotavljajo, da ne bodo dopustili nikdar, da jih odtrga sovražnik od skupne jugoslovanske domovine. Izjavljajo, da so pripravljeni poseči po najskrajnejših sredstvih za osvobojo tega dela naše celokupne domovine. 6. Protestirajo proti nasilstvom Nemcev na Koroškem zlasti tudi v Celovcu in Beljaku, ki spadata kot naravni in gospodarski središči v slovenskem ozemlju k Jugoslaviji.	•
Dr. Franko Potočnjak, znan hrvatski politik, ki se je ves čas vojne mudil v inozemstvu, se je vrnil 19. tm. v Zagreb.
1 frank — 2 kroni. V Dubrovniku je francoski poveljnik izdal ukaz, glasom katerega se menjuje 1 frank za 2 kroni.
Predsednik češko-slovaškc republike dr. Masaryk Je
bil pri svojem prihodu na Češko, posebej v Pragi dne 21. tm. najslovesnejše sprejet, slovesnejše nego kadarkoli kakšen kralj. Topovi so grmeli, zvonovi so zvonili, In tisoč- in tisočglava množica je svojega osvoboditelja sprejela z nepopisnim navdušenjem. Od vseh strani države so prišli odposlanci se poklonit svojemu predsedniku. 60 letni mož je svež in čil kakor vedno. Tudi dolga vožnja ga ni utrudila. V svojem nagovoru je povdarit: »Vse, kar smo dosegli, smo dosegli z lastnim, smotrenim delom. Naše delo pa še ni končano. Delati moramo vztrajnejše ko dosedaj. K sodelovanju poživljam vse.«
Delavske in vojaške svete na Poljskem je poljska vlada razpustila.
Češka narodna skupščina je v svoji seji 19. tm. sprejela predlog o osemurnem delavniku.
Za priklopljenje Bolgarije k Jugoslaviji se je izrekla srbska socijalnodemokratična stranka.
Lužiški Srbi so začeli akcijo za združenje njih ozemlja s češko-slovaško republiko.
Zvišanje tobačnih cen na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je finančno ministerstvo objavilo naredbo, s katero se cene tobačnim izdelkom znatno zvišajo hi sicer za 50—70 %.
100 milijard frankov vojne odškodnine zahteva Italija.
Volitve v narodno skupščino v Nemčiji se vrše dne 19. jan. 1919.
Proti anarhiji v Nemčiji. Maršal Foch zbira ob nemški meji velike čete, da zatre anarhijo v Nemčiji.
Nemci še vedno stari barbari. Iz Pariza poročajo: Ko je prišla vest o svetovnem prevratu v Langensalz v Nemčiji, kjer je bilo veliko število francoskih vjetnikov, so sc ti zbrali v gruče in se razgovarjali o dogodkih. Nemška straža pa je namerila nanje strojne puške in streljala. Devet francoskih vjetnikov je bilo takoj mrtvih, 16 pa težko ranjenih.
Za kaj bodo rabili tanke? Tanke, ki so bili strašno sredstvo ententnih čet proti nemškim na Francoskem, bodo __ kakor poroča »Daily Telegraf«, rabili po vojni za
gonenje parnikov po rekah.
Med včerajšnjimi ponesrečenci na celjskem kolodvoru je tudi g. Karl Planer, učitelj na Recici v Savinski dolini. Šele 30 let star nas je zapustil na tak tragičen način. N. v m. p!
Ustreljen je bil v Mariboru od svojega bivšega viničarja Frasa znani Franc Girstmayr. Fras je bil dezerter in se je svojevoljno odstranil od nekega transporta na meji. Svoj čas je bil pri Girstmayru viničar in je že od takrat gojil do njega sovraštvo.
r Brzojavna poročila.
Haljam hoteli v Trstu aretirati dr. Rybarža.
Ljubljana, 24. dec. Italijani so hoteli v Trstu aretirati dr. Rybarža. On pa je pravočasno odšel iz Trsta in se mudi sedaj v Ljubljani.
Jugoslovanske čete zasedajo Medjimurje.
Maribor, 24. dec. Slovenske in hrvatske čete so pričele zasedati Medjimurje.
KINO GABEIUE
U sred© 25., četrtek, 26 , petek 27., soboto 28. in nedeljo 29. decembra
Vsesofeoiskš zlet s Zagrebu
Z;mski sen. Burka.
IZJAVA.
Podpisani Iv. Koss, lastnik kavarne »Central« v Celju, izjavljam pod častno besedo, da ob priliki dogodka dne 17. tm. v moji kavarni niti oddaleč nisem mislil na to, da bi imenoval himno »Lepa naša domovina« »hujskaško pesem« in prosim vse one gospode, ki bi bili mojo takratno izjavo tako ra-razumeli, da blagovolijo to mojo izjavo naznanje vzeti. Sploh stojim na stališču, da v jugoslovanski državi nobene slovenske, hrvatske ali srbske pesmi ni smatrati za »hujskaško« pesem.'Tozadevno moje pojasnilo so tukajšnje civilne in vojaške oblasti blagohotno na znanje vzele.
Celje, 23. decembra 1918.
Iv. Koss, lastnik kavarne »Central« v Celju.
Otvoritev gostilne!
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel dobro znano gostilno
„Pri čotaiiilt" (HahnfiPi)
ter se hočem potruditi, da bdm cenj. občinstvo postregel vedno z najboljšo bizeljsko kapljico ter imel vedno na razpolago gorka in mrzla jedila.
Proseč za mnogobrojni obisk se priporočam
Švara Urek.
IVO ČATER V CELJU
prodaja
meterski seženj po 300 K, na dom postavljene. Naročijo in poprej ogledajo naj se drva na skladišču v Spodnji Hudinji štev. 63.
Izgubi' r>e je klarinet med potjo iz Celja v Petrovče in okolico; barva črna. Kdor ga najde, naj ga odda v grajski vojašnici v 1. nadstr. šr. 25 proti nagradi 50 kron.
Damsko sedlo kupi Anton Cvenkel, Št. Peter v Sav. dol. Prodajo se nove harmonike. Narodni dom, Celje.

VIKTOR BEVC
SLIKAR IN PLESKAR V CELJU
Išče se večja meblovana soba z 2 posteljema, suha, snažna in solnčna s postrežbo. Ponudbe na upravništvo »Glasnika«.
Hišnika, ki bo obenem društveni sluga, sprejme Posojilnica v Celju. Oglasi pri ravnateljstvu.
Proda se razno pohištvo, tepihl in otroški plašč. Franca-Jožefa nabrežje 3, 2 nadstr.
Proda se zofa, okrogla miza, nekaj klobukov in obleke. Glavni trg štev. 4, pritličje.
Kupi se manjša ali tudi večja množina bencina. Glav. trg2.
Preda se 1 črna zimska suknja, 2 postelji, 2 omari, 1 miza. Poizve se v Gosposki ul. št. 9 v trgovini krojača.
Dotična oseba, ki je v pondeljek, 23. tm. po prihodu osebnega vlaka v Celje ob 1 uri pop. našla, ravno ko se je množica dospelih potnikov gnetla mimo portirja, istotam za neko gospodično v svetlem plašču lep rumen, precej velik usnjat denarnik s ključki in denarno svoto okrog 40 K, se naproša, naj odda denarnik s ključki na policijski postaji v Celju, ves denar pa naj obdrži kot nagrado za to poštenost.
«aa <2SS»> ta><°j 2 dobro ohranjena voza. Izve se 'ivSLa«m a»**- pr; gostilničarju »Narodnega doma.«
svilena obleka, bluza in nizki » »astsa cevlji št. 26. Vse skoro čisto novo. Poizve se pri K. Koppold, Graška cesta št. 28, I. nadstropje.
isiqueur
de šriotte
izredno fine kakovosti priporoča
Sf. S. Sukaš
Zaloga galanterijskega, norimberškega in mod. blaga ter kranjskih izdelkov.
FRANC KOLENC CELJE, NAR. DOM
priporoča
špecerijsko blago ter vsakovrstno barvo za obleke.

A02o
Karol'Var ič, Celje Zaloga tu-in
inozemskega mamifaktur-nega blaga.
VitorgoUftia
s špecerijo iti čistit pn&IIji
e
&ii|i «sta 22
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM“
priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas :: in najboljša domača vina ::
Restavrater
________________FRANC PA U L 1 N C
Vinko Kukovec
stavbno podjetje in trgovina z lesom
Lava štev. 22 pri Celju.
| Vljudno naznanjava slav. občinstvu, da sva spremenila dosedanji naslov svoje gostilne
„MESTO GRADEC“
| kar naj blagovoli vzeti na znanje ter se t priporočava za najmnogobrojnejši obisk.
ANTON ROBEK.
Gostilna
P1 e v ž k
Gaberje
priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter najboljša, pristno domačo vina,
MOTEL
PRI BELEM VOLU CELJE
se priporoča
s toplo in mrzlo kuhinjo in pristnim vinom ter popolnoma na novo t rejenimi
sobami
BERNARDI DRAGO
HOTELIH
posojilnica V Gelju (jdarodni dom)
oooo sprejema hranilne Vloge in daje posojila oooo
ñíKOíl KOCUDfln
Stara južnoštajerska irgo-B nina mešanega blaga
LGlauni trg CCÜ1É Qlauni
trg
|S)
(® Za isa v zlat. in kiparsko sfpoMo spadajoča Bj dela, cBPhy«na in privatne sz toplo priporoča
MILOS HOHIUEC
| EOB8» Babepjs 18 wwsaw |
SsV/?
Sl
Ž
IS
'd
ta'A'ta
‘PREVZETJE STEKLARSKIH DEL'
GRAŠKA
CESTA
FRAN STRUPI, CELJE
ZALOGA stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip —-—____——c/iTnTtDodd^	—.—
‘T'v3/0
T
T
dl
d'
IS
'ta
□ ob
KNJIGARNA, TRGOVINA UMETNIN IN MUZIKALU
GORIČAR & LESKOVŠEK, CELJE
GRAŠKA CESTA 7 — ROTOVŠKA ULICA 2
Fotografični zavod	mm	Viljem Pick,Celje	mm	Vokaunov trg
a
II ^	trgovina z zlatnino in srebrnino
Celje, Narodni dom :
■ ■■■■nBBaaaBÉBBBBBBnalfaaaBaaBB^aBBaraaBMBeeieBKáitiáitBEiaBiicUiaaiaaaBaBBBam a u.a*ti uüaa'ií?s¿

ZVEZNA TISKARNA V CELJU
SE PRIPOROČA ZA VSAKOVRSTNO IZVRŠEVANJE TISKA OD NAVADNE DO NAJMODERNEJŠE OBLIKE V NAJKRAJŠEM ČASU IN PO KONKURENČNIH CENAH. ZALOGA KRASNIH DIPLOM