PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 282 (7776) TRST, sobota, 12. decembra 1970 SPOROČILO VATIKANA 0 ODLOŽITVI TITOVEGA OBISKA PRI PAPEŽU Vesti o ozadju Mor o ve izjave o bivši »coni B» Socialist De Pascalis pravi, da med Italijo in Jugoslavijo ne obstajajo vprašanja o rešitvi teritorialne suverenosti .RIM, 11. — Bilten vatikanskega tiskovnega urada |'e objavil danes J'deče sporočilo o odložitvi obiska jugoslovanskega predsednika !.* Pri papežu: .Vlada Socialistične federativne republike Jugosla-je kljub temu, da izraža pripravljenost gospoda predsednika !?*'Pa Broza Tita, da napravi napovedani uradni obisk pri sv očetu j" t.m., v skladu s doseženim dogovorom, izrazila željo, da se obisk r*'°ži. Medtem ko je sveta stolica prejela to obvestilo, upoštevajoč ,'°9e, ki jih navaja jugoslovan-------------------- umnost in da se obnovi dialog z Beogradom ter da se omogoči čimprejšnji obisk maršala Tita v skupnem interesu obeh narodov, da se okrepi politika prijateljstva in sodelovanje, ki je doslej dala že toliko zadovoljivih rezultatov. Hkrati je troba še pripomniti, je dejal De Pascalis, da je bil ta .diplomatski incident* le v neki meri koristen. Pojasnil je, »da med Italijo in Jugoslavijo ne obstajajo vprašanja o rešitvi teritorialne suverenosti in da londonski memorandum predstavlja okvir, v katerem je treba v bodoče pogumno dolo-čjti odnose med obema državama. Na osnovi številnih informacij. ^ vlada, je sporočila, da soglaša željo. Zaradi tega je bilo so-■'®*rio sklenjeno, da se obisk odloži ** **«» ki se bo določil«. Odložitev obiska jugoslovanskega "•dsednika v Italiji je še vedno »*ni predmet razprave v rimskih "'■ličnih krogih. Načelnik oddelka jj Mednarodna vprašanja pri vod-®*,ui PSI poslanec Luciano De Pa-je danes poudaril, da izjave ■”*,r>ika jugoslovanske vlade o odredi potovanja jugoslovanskega ^bednika v Italijo stremijo po "Miritvi položaja. De Pascalis pra-5> Ja je sedaj naloga italijanske ■"Jde zlasti pa še zunanjega minica Mora, da odstranijo vsako dvo- Odmevi na Morovo izjavo (Od našega dopisnika) ,®eograd, n. — Kaj je napoti-J, zunanjega ministra Alda Mora, Sušenega diplomata, kateremu je 10 že dobro znano stališče Jugo-/*vije glede suverenosti bivše co-i? «B», da je neposredno pred o-*skom predsednika Tita v Italiji ™?«vno načel vprašanje, ki so ga ? v Evropi, razen seveda ita-JjMiskih fašistov in iredentistov, "eji za rešeno, ve verjetno samo 5. tisti, ki so ga na to ptipra-Po mišljenju nekaterih tukajš-tujih krogov, dobrih poznaval-jv italijanskih notranje - političnih si je Moro, v zvezi z bo ®*i*ni - volitvami za predsednika J^Publike, želel s tem pridobiti apatije desničarskih krogov. Mo-r* pa je, da je Moro tokrat na-tistim, ki so ga hoteli di-J^®ditirati. Katera od teh dveh jvj^ij je bližja stvarnosti bodo vse-jkor pokazale bodoče volitve. Za-je gotovo, da napori, ki jih f italijanska vlada do zadnjega U^utka vlagala, da z zmanjšanjem "Mena Morove izjave nekako pri-{vjri jugoslovansko vlado, da ne /•Pove obiska predsednika Tita, ni-■? Uspeli in da je na Morovo izjavo ^slovanska vlada jasno in javno vedeti, da je za Jugoslavijo ^ašanje bivše cone «B» dokončno ”%k>. Julijanska vlada mora sedaj poroti tisto doslednost, ki jo je pojila glede vprašanja Južne Ti-llj ke, ko je dokazovala nedotak-meja v Evropi, in enak smi-za realizem kot zahononemška [jJa Willyja Brandta, kateri je i-^tenska vlada pred podpisom spo-^•ha s Poljsko svetovala, naj j™steva realnost na Odri - Nisi. naj sedaj za področje Trsta, zahodnonemški list »Die Weit», . italijansko vlado veljajo dru-^ hierila, kot jih je priporočala hetnško - poljsko mejo? lU^ogi ugledni evropski listi o-kpAvajo reakcijo Jugoslavije na k ,° zunanjega ministra Alda Mo-' "odilni švedski lisi »Dagms Ni-poudarja, da je predsednik tako izjavo, ki je po eni strani koncesija skrajnemu racionalizmu, po drugi pa je bila v Beogradu upravičeno sprejeta kot izzivanje. Pobuda Mora, poudarja »Dagens Nihe-ter», je očividno v nasprotju z miroljubno politiko Italije do Jugoslavije. Še bolj značilno pa je, poudarja list, da Aldo Moro ni popravil dvoje usodne izjave*. Avstrijski tisk prav tako sodi, da so vzroki odložitve obiska razumljivi in jasni in poudarja, da bi moral ta prvi obisk jugoslovanskega državnega glavarja prispevati k zmanjšanju mednarodne napetosti. Organ socialistične stranke cAr-beiter Zeitung* ugotavlja, da je Moro s svojo izjavo dejansko podprl stališče neofašistov. Ugledna dunajska »Die Presse* sodi, da ta zadeva ni samo stvar dvostranskih odnosov, temveč se tiče splošnih evropskih problemov. list opozarja na pomen, ki bi ga imel Titov obisk v Italiji po nedavnem obisku v nekaterih državah Skupnega evropskega trga. Gre za skupne interese, poudarja »Die Presse*. za rešitev napetosti na Sredozemlju, ki vznemirja obe državi, in za vprašanje evropske konference o varnosti. BOŽO BOŽIČ indiskrecij in vesti, ki se tihotapilo iz palače Chigi, Kvirinala in Far-nesine ter na osnovi nekaterih u-radnih in poluradnih sporočil, se vedno bolj izoblikuje ozadje, ki je privedlo do »diplomatskega incidenta*, ki ga je povzročil zunanji minister Moro s svojim pismenim odgovorom misovskim in demokrist-janskim poslancem o vprašanju bivše cone «B». Iz vseh teh virov izhaja predvsem, da se je okrog tega vprašanja razvil zelo zapleten in za določene kroge .spreten* manever, ki je spravil zunanjega ministra v zagato. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da se je Moro pustil ujeti v past, ki so mu jo postavili med tekmo, za mesto predsednika republike. Kot je znano, bodo volitve predsednika republike ob koncu prihodnjega leta in .voiilna kampanja* je dejansko že odprta. Eden od kandidatov naj bi bil tudi Moro. Ta manever so sprožili, menijo v rimskih dobro obveščenih krogih, predstavniki Fanfanijeve skupine v Krščanski demokraciji in zlasti še tajnik stranke Forlani in njegov tržaški prijatelj poslanec Bologna. Preteklo soboto se je Bologna sestal s Fanfanijem, kot je to napisal tudi list «11 Popolo*, glasilo Krščanske demokracije, in mu pre-dočil «vrsto neodložljivih vprašanj glede prebivalstva Julijske krajine*. Forlani je .zagotovil* Bologni, da bo ta vprašanja takoj predložil vladi. V to igro naj bi se nato vključil tudi predsednik vlade Co-lotnbo. Forlani je zahteval od Mora, naj odgovori na vprašanje pred prihodom Tita v Rim, da se .preprečijo nepotrebni nacionalistični izpadi med obiskom jugoslovanskega predsednika*. V Rimu krožijo četo glasovi, da je neki visoki funkcionar Kvirinala neposredno nagovoril misovskega senatorja Nenctonija, naj spremeni svojo interpelacijo o coni «B» v vprašanje s pismenim odgovorom. V zvezi s temi govoricami je danes glavni tajnik predsedstva republike izjavil, da je popolnoma ne-osnovana vest, ki jo je objavil danes neki večerni list, da naj bi neki visoki funkcionar predsedni-štva republike nagovoril senatorja Nenctonija, naj spranem svojo interpelacijo o coni «B» v vprašanje s pismenim odgovorom in da naj bi celo predhodno prečital in odobril vsebino tega vprašanja. Famesina pa medtem skuša zdra-matizirati to zapleteno zadevo, ki izhaja iz .neposrečenega* odgovora Mora v zveri z bivšo cono «B». V krogih zunanjega ministrstva poudarjajo, da Moro ni samostojno ravnal, marveč da je bil njegov odgovor sad posvetovanja s predsednikom vlade Colombom. Zato je Maro sprejel nasvete Forlanija in Colomba in je pismeno odgovoril. Poleg tega v Famesini ugotavljajo, da je to, kar je Moro naredil, «v skladu s parlamentarno korektnostjo*, češ da bi še bolj zaostril nacionalistične zdrahe, če ne bi pravočasno odgovoril. NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINE IN POKRAJINE V PONEDELJEK V TRSTU ENOTNA PROTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA Svetovalci vseh strank, razen NISI, so sprejeli resolucijo, ki ostro obsoja torkove fašistične izgrede in špekulacije pred Titovim obiskom v Italiji, do katerega naj bi prišlo čimprej V ponedeljek bo enotna antifašistična manifestacija, ki bo pokazala osrednjim vladnim oblastem, kako utriplje srce tržaškega mesta. Zanjo dajeta pobudo najvišja organa krajevne uprave, ki na najbolj neposreden način izražajo misli prebivalstva - občina in pokrajina. Vest o tem je občinskemu svetu na sinočnji seji, med razpravo o torkovih fašističnih izgredih, dal tržaški župan inž. Marcello Spaccini. Na manifestacijo, v kateri bodo sodelovale vse antifašistične stranke, sindikati, demokratične in mladinske organizacije, bo povabljeno vse mestno prebivalstvo, da bo .najbolj občutena izpoved, kako Trst misli«. Malo pred polnočjo je občinski svet, z glasovi vseh antifašističnih strank, od liberalcev do komunistov, izglasoval resolucijo, v kateri obsoja torkove neofašistične izgrede; poudarja, da so obsodbe vredna nasilja proti slovenskim občanom in sedežu demokratične stranke bili delo Trstu tujih elementov; formalno zahteva, naj se ugotovijo odgovornosti za izgrede; izjavlja, lajno odporništva ne bo več trpel manifestacij, ki so v nasprotju z demokratično zakonitostjo in duhom ustave; vabi vse Tržačane, ki ljubijo mir, naj okrepijo svoja zavzemanja za mirno sožitje, ob polnem spoštovanju pravic vseh državljanov. Resolucija se nadaljuje s sklicevanjem na zgodovinsko vlogo mostu, ki sta ga Trst in dežela vedno opravljala. Pri tem poudarja resolucija občinskega sveta, da se mora nadaljevati politika prijateljstva in PRT «. sodelovanja med Italijo in Jugosla-, tovalci (PLL KD, PSU. Hrti, o , vijo, ob spoštovanju vzajemnih inte- PSI, MIT, PSIUP, KPI), proti pa resov, ker koristi tudi Trstu in Ev- ■ 5 svetovalcev MSI. ropi. Zato pa občinski svet obsoja alarmizem in špekulacije pre-napatežev in neofašistov v Trstu in drugod v Italiji, z namenom, da se kali vzdušje konstruktivnih mednarodnih odnosov, da bi se obnovilo vzdušje nacionalističnega spopada, ki je v preteklosti bil vzrok za tragedije. Te špekulacije je treba zavrniti, ne glede od strani, s katere prihajajo. Občinski svet se, v zaključku resolucije, pridružuje želji predsednika republike Saragata, da bi se odnosi med Italijo in SFRJ okrepili in izboljšali in da bi predsednik SFRJ čimprej potrdil s svojim o-biskom intenzivno obdobje meddržavnih stikov in sodelovanja. Za resolucijo so glasovali vsi sve- ža da Trst, ki je odlikovan z zlato ko- VOJNOHUJSKAŠKE IZJAVE ŠEFA BELE HIŠE Predsednik ZDA Nixon grozi s ponovnim bombardiranjem ozemlja Sev. Vietnama Takojšen odgovor Hanoja na grobo Nixonovo izzivanje VVASHINGTON, 10. — Če se bo Hanoj skušal na kakršenkoli način okoristiti z umikom ameriških čet iz Južnega Vietnama, če bo zaostroval vojno dejavnost ali krepil svoje vojaške zmogljivosti, bodo ZDA ponovno bombardirale ozemjje Severnega Vietnama. To izjavo, ki je vzbudila v javnem mnenju veliko zaskrbljenost in ki lahko pomeni tragičen korak nazaj v indokitajski križi, je dal sinoči predsednik Nixon na tiskovni konferenci, ki so ■ jo oddajala vsa ameriška televizijska omrežja. Nixcwi je tudi potrdil, da bodo ameriška letala nadaljevala izvid-niške polete nad severnovietnam-skdm ozemljem ter dodal: «če bodo naša letela napadena, ne bom ukazal samo, naj' odgovorijo na o-genj, ampak bom tudi odredil u-ničapje raketnih baz in vojaških oporišč z bombardiranjem«. Če pa bo Severini Vietnam okrepil vojaško delovanje, je nadaljeval šef Bele hiše, «bom ukazal bombardira-nje vojaških položajev v Severnem Vietnamu, poti, ki iz Severnega peljejo V Južni Vietnam, vojaške komplekse in poti za vojaško preskrbo«. imel močne razloge, da odpo-Sv°j obisk- Z0'0 je značilno, (jjT? list, da je imel tako oprezen PMrruu in politik Aldo Moro za JJ^stno, da da samo tri dni pred predsednika Tita v Rimu S» Nixom je ponovil oguljeno laž, po .....................umu........................ V PRIČAKOVANJU RAZSODBE PROTI BASKOVSKIM RODOLJUBOM v Protest antifašistične Španije Množične demonstracije v Madridu, Barceloni, Pamploni in drugih mestih Mednarodna komisija pravnikov zahteva preiskavo o mučenju obtožencev Ib "uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiaiiiiiiBiiiMi kovanje v Rimu Ni procesu v Burgosu ^uPna izjava treh sindikatov 11. — Velika množica, med bila10 80 Tbdfli politični predstavil kulturni delavci, umetniki, de-in študentje, se je udeležila Vinjega protestnega zborovanja proti procesu v Burgosu. J** Prisotnimi so bili španski pestjo Rafael Alberti, slikar Renato kjjhao, pisatelj Carlo levi, režd-Oesare Zavattinl in Gillo jjf^corvo, senator Anderlind ter hivši borci mednarodnih MADRID, 10. - Vso Španijo pretresajo silovite množične demonstracije proti Francovemu fašističnemu režimu. Usoda 16 baskovskih rodoljubov, proti katerim se je predvčerajšnjim zaključil proces v Burgosu, je medtem še vedno neznana; pričakuje se, da bodo razsodbo vo jaškega sodišča objavili šele v ponedeljek ali torek. Do resnih spopadov med študenti in policijo .je prišlo na univerzi v Madridu, kjer so agenti vdrli v številne fakultete in iz njih izgna-študente. Na filozofski fakulteti so študentje sprejeli policijo z metanjem kozarcev; na znanstveni fakulteti so se policisti spopadli s kakimi 300 študenti, ki so pripravljali protestno demonstracijo. Policija .je vdrla tudi v neko ma dridsko cerkev, kjer je skupina H5 moških in žena imela protifašistično zborovanje. 24 oseb so aretirali. Do podobnega dogodka je prišlo tudi v Pamploni, kjer se .je 45 baskovskih študentov zaprlo v mestno cerkev in začelo gladovno stavko. Malo prej je bila po mestnih ulicah protestna demonstracija, ki se je .je udeležilo nekaj stotin oseb. V Barceloni .je 3.000 oseb priredilo po mestnih ulicah povorko ob vzklikanju protifašističnih ge- J^hdltkalne organizacije CGIL, CI lnujM UIL so Izdale poročilo, v potrjmjejo svojo solddar-jw" s španskim ljudstvom v boju fašistični diktaturi. «Dokaz (J^&vesU in poguma — je re-v dokumentu — ld so ga baskovski rodoljubi pred vo-^•hi sodiščem v Burgosu, bo o-»J?, ogleden primer v dolgem o-boju, ki ga španske tj^ta-atične sile vodijo proti Fran-ShMiu režimu«. Sindikati izraža- tL^Je svoje ogorčenje nad zah-HjT11 javnega tožilca tn trdijo, J® dbstoj fašističnih režimov, Je španski, »žalitev za demo-Evropo«. Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj 1 Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 950 Ur. sel. Demonstranti so prevrnili neko policijsko vozilo ter obmetali agente s kamni in steklenicami. Najmanj 1? oseb je bilo aretiranih. V Saragozi je policija aretirala številne študente po demonstraciji, med katero so zahtevali amnestijo za obtožence na procesu v Burgosu. V Granadi so študentje priredili protestno demonstracijo in delili letake z gesli proti Francovemu režimu. Do incidentov je prišlo tudi v Sevilli, kjer je policija are tirala 18 oseb, ki naj bi bile članice španske komunistične partije. Demonstracije so bile tudi v Valla-dolidu in Bilbau. Napadi na Francov režim pa se slišijo danes tudi z desnice: iz Pa-1 riža, kjer sedaj živi, se je oglasi' princ Kavier Burbonski Parma, oč pretendenta španskega prestola Cai losa Huga in voditelj «carlističe, ga* gibanja. V manifestu, ki ga objavil, princ Xavier očita gener« Francu, da drži Španijo v položa »stalne državljanske vojne* ter iz raža željo, da bi postala Španija seveda kot kraljevina, federacija ki bi spoštovala popolno avtonona .jo etničnih skupin, ki sestavljaji španski narod. Princ zavrača »po litične rešitve, ki temeljijo na ohranitvi javnega reda* ter trdi, da jo glavna funkcija Francove države represija. Španski tisk seveda ničesar ne poroča o protestih in demonstracijah, ! pač pa daje veliko težo izjavam raznih fašističnih organizacij, ki obsojajo »terorizem* in »komunizem*: tako daje španski tisk velik poudarek izjavi španskega uradnega sindikata, ki je na svojem kongresu «obžaloval teroristična dejanja, ki so jo zakrivili anarho-sepa-ratisti in komunisti*; sindikat obsoja tudi »lažno kampanjo tujega tiska proti Španiji.* Protesti proti procesu v Burgosu prihajajo tudi iz tujine. Tako .je mednarodna komisija pravnikov, ki ima svoj sedež v Ženevi, zahtevala od španske vlade, naj začne preiskavo o mučenju, ki so ga morali prestati baški v španskih za- porih. Komisija je tudi pozvala španske oblasti, naj zavrnejo zahtevo javnega tožilca po smrtni kazni za 6 obtožencev. Komisija podčrtuje vse kršitve juridičnih načel, do katerih .je prišlo med procesom v Burgosu. Tako niso smeli branilci predložiti sodišču predhodnih ob-brambnih dokumentov ter dejansko izvajati pravico do obrambe. V nasprotju s temi načeli je tudi dejstvo, da so bili obtoženci med procesom vklenjeni, ter dejstvo, da je sodišče sprejelo kot dokaze krivde priznanja obtožencev, ki so jim .jih iztrgali med policijsko preiskavo z mučenjem. kateri naj tki Hanoj «tiho pristal« na izvidniške polete nad svojim ozemljem. Dejal je, da so leta 1968 takratni predsednik Johnson, obrambni sekretar Olifford in takratni pogajalec v~ Parizu Vence ukazali prekinitev bombardiranja nad Severnim Vietnamom s pridržkom, da se bodo izvidniški poleti nadaljevali. Vsa svoja izvajanja o Vietnamu je Niioon podkrepil z brutalnimi grožnjami: tako je dejal, da je Severni Vietnam »mednarodni zločinec«, ker noče izmenjave vojnih ujetnikov. Vsekakor pa je ameriški predsednik dodal, da «ni o-pustil vseh upov, kar se tiče pariške konference«. Dodal je, da noče javno napovedati tempa u-mika ameriških vojakov, ker bi s tem »pariška konferenca zgubila svoj namen«. Glede Kambodže je Nbcon dejal, da ne predvideva uporabe ameriških kopenskih sil v tej državi, izrazil pa je željo, da bo kongres odobril njegovo zahtevo, naj se nakaže 155 milijonov dolarjev za pomoč Lon Nolovemu režimu v Phnom Penhu, ker je to «bastvene važnosti za zagotovitev varnosti a-meriških sil v Vietnamu«. Tudi izjave, ki jih je dal Nbcon o Bližnjem vzhodu, so bile dokaj zaskrbljujoče: potem ko je ponovil, da je treba spoštovati resolucijo varnostnega sveta OZN iz leta | 1967, ter pozval k uvedbi novega premirja ob Sueškem prekopu, je dejal, da je treba zagotavljati »ravnovesje sil, ki si stojijo nasproti«, ker bo to omogočilo pogajanja med Arabci in Izraelom. Nbcon ni hotel potrditi veljavnosti lanskega Ro-gersovega načrta, po katerem bi se moral Izrael umakniti z zasedenih ozemelj ter bd lahko prišlo samo do nebistvenih sprememb meja. Na vprašanje nekega časnikarja o tem argumentu Je dejal, da je to «stvar pogajanj«. V nadaljevanju tiskovne konference je Nbcon priznal, da bodo morale ZDA prej ali slej navezati stike z LR Kitajsko. Za sedaj skušajo ZDA, po Neronovih besedah, omiliti napetost s Pekingom ter vsaj delno opraviti nekatere omejitve glede prometa in trgovinske izmenjave. Sicer pa je ameriški predsednik potrdil, da ne bo spremenil svoje politike glede vprašanja vstopa LR Kitajske v OZN. O odnosih s Sovjetsko zvezo je Nbcon dejal, da so težavni, da pa obstajajo področja, glede katerih so mogoča pogajanja, kot so razgovori o omejitvi strateškega oboroževanja, problem .Berlina in kriza na Bližnjem vzhodu. Na koncu tiskovne konference je Nixon o-manil tudi nekatere notranje probleme in v prvi vrsti stanje ameriškega gospodarstva. Prvi, ki je odločno reagiral na vojnohujskaške izjave predseetoika Nixooa, je bil senator William Ful-bright, predsednik zunanjepolitične komisije senata in eden najbolj vztrajnih doslednih nasprotnikov a-meriške politike v Indofcini. Med razpravo v komisiji o prej omenjenih 155 milijonih pomoči kamboške-mu purističnemu režimu je izjavil, da Nixonova izvajanja še enkrat dokazujejo, da skuša tvashington-ska vlada končati vojno v Vietnamu z vojaško zmago, ne pa s pogajanji. Fulbright ie tudi zanikal Nixooove trditve o »tihem sporazumu* s Hanojem glede ameriških izvidniških poletov nad sever-novietnamskim ozemljem. Dejal je, da se je o tem pogovoril s takratnim obrambnim ministrom Clarkom Cliffordom in da se je prepričal, da ni Hanoj nikdar dovolil Američanom, da bi nemoteno kršili se-veroovietnamski zračni prostor. Na seji komisije je bil prisoten tudi obrambni minister Laird, ki je polemiziral s Fulbrightom o tem vprašanju, je pa dal o tako imenovanem »sporazumu* s Hanojem nekoliko drugačno verzijo kot predsednik Nixon. Laird je dejal, da je poslanik Cyrus Vanče ob začetku pariške konference poleti 1968 DANES V LJUBLJANI Protesti študentov proti fašističnim izgredom v Trstu in na Koroškem LJUBLJANA, 11. — Jutri, v soboto ob 10. uri bo v Ljubljani na filozofski fakulteti protestno zborovanje študentov v zvezi z nedavnimi fašističnimi izgredi v Trstu proti ©-bisku predsednika Tita v Italiji in proti slovenski narodni skupnosti v Italiji ter proti šovinističnim izpadom proti Slovencem na Koroškem. Zborovanje prireja Skupnost študentov v sodelovanju z Mednarodnim odborom, Akcijskim odborom, mestnim mladinskim komitejem in drugimi družbenimi organizacijami. Namen manifestacije so študentje orisali na današnji tiskovni konferenci, na kateri so poudarili, da je njihov protest namenjen proti oživljanju fašizma, ki še ni strt in ki ogroža razvoj slovenskih narodnih skupnosti v Italiji in v Avstriji ter ovira mimo sožitje in plodno sodelovanje v prijateljskem duhu med sosednimi' državami. V letaku, ki so ga izdali in danes razširili po Ljubljani, pravijo študentje med drugim: »Ugotavljamo, da avstrijski šovinistični izpadi na Koroškem, bolgarske zahteve po Makedoniji ter fašistično nasilje v Trstu v tem trenutku nikakor niso naključni. Napadi na kateri koli jugoslovanski narod pomenijo napad na celotno Jugoslavijo. Boriti se za naš narod pomeni boriti se za vse jugoslovanske narode in za zmago demokratičnih sil v svetu. Podpiramo demokratične sile v Italiji v njihovem boju proti neofašističnim težnjam in nasilju. Podpiramo zahteve predstavnikov slovenske manjšine, ki so jih izoblikovali v spomenici predsedniku italijanske vlade Colombu.* Protifašistične manifestacije in manifestacije za mimo sožitje med narodi in državami, se pripravljajo tudi na šolah v Kopru, Sežani, Mariboru, Črnomlju in v drugih mestih. 2e danes pa se je v dvorani do-m JLA v Ljubljani zbralo več kot jč mladincev na protestno zborovanje proti fašističnim izgredom v Trstu in poslalo z zborovanja protestno resolucijo notranjemu ministrstvu. opozoril sevemovietnamske delega te, da bodo ZDA nadaljevale izvid-niške polete severno od demilitariziranega področja med obema Viet-namoma. Zaradi tega, je vztrajal Laird, pomenijo sestrelitve ameri ških izvidniških letal nad Severnim Vietnamom »kršitev dogovora*. Glasnik seveinovietnamske delegacije na pariški konferenci je Ni-xonove izjave označil za »grobo izzivanje Demokratične republike Vietnama in vsega vietnamskega ljudstva ter nesramni atentat na suverenost narodov in na pravila mednarodnega prava*. Glasnik je dejal, da kažejo Nixonove besede na »pravo naravo neke politike, katere namen je zaostrovati vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu, podaljšati vojno v Južnem Vietnamu ter okrepiti agresijo proti Laosu in Kambodži. Nixonova izvajanja, je dodal glasnik, mečejo nevarno senco na pariško konferenco. Vlada zavlačuje socialne reforme Tako ugotavljajo tajništva CGIL, CISL in UIL po sestanku v palači Chigi Zaradi današnje vsedržavne stavke časnikarjev naš dnevnik jutri, v nedeljo 13. t.m. ne bo izšel. Današnja številka ima 8 strani. Prihodnja številka našega dnevnika bo torej izšla šele prihodnji torek, 15. decembra. UREDNIŠTVO | Dijaki vseh tržaških srednjih šol so imeli danes na univerzi zborovanje, o katerem poročamo tržaški kroniki, Slika kaže srednješolce, ko se zbirajo pred poslopjem univerze RIM, 11. — Tajništva CGIL, CISL in UIL so objavila skupno poročilo v zvezi z včerajšnjimi razgovori z vlado o socialnih reformah. Po ročilo pravi, da vlada si ni pre vzela nobenih točnih obveznosti za čimprejšnjo predložitev parlamentu zadevnih zakonov o reformi zdravstva in o ljudskih stanovanjih. Zato sindikati ugotavljajo, da je to dejstvo tem bolj resno, ker je vlada svoj čas mnogo ^ obljubila, de jansko pa še ni ničesar naredila v tem pogledu. Tudi glede davčne reforme, sin dikalne organizacije niso zadovoljne z vladnim stališčem, ki vztraja pri svojem izvirnem zakonskem o-snutku in ga noče spremeniti. Sindikalne organizacije menijo, da se bo po sedanjem osnutku reforme davčni pritisk na delavce še bolj zaostril. V zvezi s tem položajem, ugotavlja skupno poročilo treh sindikalnih organizacij, se mora vlada odločiti za razgovore s sindikati, tako glede davčne reforme kot vseh ostalih vprašanj splošne socialne politike. Sindikati ugotavljajo, da davčna reforma pogojuje splošno politiko reform in .je osnovno sredstvo za novo goepodarsko in socialno politiko. Sindikati prav tako ugotavljajo, da vlada ni pokazala nobene dobre volje glede go spodarskega razvoja Juga. Glede vprašanja stavk in zastoja proizvodnje, tri sindikalne organizacije menijo, da je treba to vprašanje postaviti v okvir sindikalne strategije, ki se začenja z boji delavcev v tovarnah in nato zajema celoten razvojni ustroj. Zato, pravijo sindikati, se mora vlada prav o teh vprašanjih obvezati in sprejeti zadevne ukrepe, ki bodo omogočili splošni gospodarski in socialni razvoj. V Šesto San Giovanni se je danes zaključila prva enotna konferenca glavnih svetov kovinarskih sindikatov treh velikih sindikalnih organizacij. Razpravljali so o strategiji reform, o vprašanju delovnih pogodb in o predlogih za razvijanje enotnih pobud med tremi sindikati. da ie v Italiji zaposlenih milijon 500.000 jrovinarskih delavcev, od katerih jih je 800.000 včlanjenih v sindikat. , Zeto obširno so govorili o sindikalni združitvi in prišli do splošnega zaključka, da je treba ta proces razvijati na vseh ravneh. Prišlo je že do mnogih skupnih nastopov, zlasti v krajevnem in pokrajinskem merilu. Poleg tega so tudi ugotovili, da leži na kovinarskih delavcih velika odgovornost za dosego e-notnosti delavskega razreda. Nekateri delegati vseh treh sindikalnih organizacij so predložili predsedstvu zahtevo, naj določi točne datume za sindikalno združitev in sicer: izvolitev tovarniških svetov na vseh delovnih mestih do 30. aprila 1971.; ustanovitev conskih in pokrajinskih svetov do 30. junija leta 1971 in sklicanje vsedržavnega ustanovnega kongresa novega enotnega sindikata do 31. dicembra 1971. Predsedstvo ni sprejeto glede teh predlogov še nobenega dokončnega sklepa. Dejstvo pa ostaja, da kovinarski delavci želijo čim prej doseči sindikalno enotnost. Novi ameriški predstavnik v OZN VVASHINGTON. 11. - Predsednik ZDA Nion .je sporočil, da je ime-nval 46-letnega bogataša iz Texasa Georgea Busha za novega ameriškega predstavnika v OZN na mesto Charlesa Yosta. Bush bo prevzel novo funkcijo v začetku prihodnjega leta. Zasedanje Evropskega sveta PARIZ, 11. — Vprašanje zaščite diplomatov, politični aspekti evropskega združevanja in odnosi med Vzhodom in Zahodom so glavni argumenti na dnevnem redu zasedanja Evropskega sveta, ki se je začeto danes v Parizu. Zasedanje po- Med razpravo je bilo ugotovljeno, teka za zaprtimi vrati. TRŽAŠKI DNEVNIK 5 SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z VZKLIKI «SMRT FAŠIZMU!» IN PLOSKANJEM IZGLASOVANA PROTIFAŠISTIČNA RESOLUCIJA Fašistični svetovalci popolnoma osamljeni - Poskus škvadrističnega izzivanja v dvorani občinskega sveta izjalovljen - Stališča strank do «vprašanja bivše cone B» navdihuje zlasti zavest, da je sedanje stanje nespremenljivo Ko so vsi svetovalci, razen o-samljemh in poraženih misovcev, z dvigom rak potrdili antifašistični poziv tržaškega občinskega sveta, se je v svečani sejni dvorani dvignil vzklik «Smrt fašizmu!« Vsi svetovalci, od liberalcev in demokristjanov do socialistov in komunistov, so vstali in z dolgotrajnim ploskanjem izrekli «ne» tržaškega, italijanskega in slovenskega prebivalstva vsakemu oživljanju preteklosti in še posebej dokončno zavrnila torkovo izzivanje im namene, ki so navdihovali pobudnike in organizatorje izgredov. V začetku seje je župan prebral resolucijo (ki jo objavljamo na prvi strani) nato pa ocenil torkove izgrede. Poudaril je, kako je bilo hujskanje v Trstu delo tujih elementov, ka so jih pripeljali iz drugih mest, v umetno ustvarjenem vzdušju alarmizma in špekulacij: «Hoteli so obnoviti preteklo vzdušje, medtem ko moramo napredovali po poti dobrega sožitja s slovensko manjšino, ob odprti meji«, je zaključil župan. Zupan je nato dal besedo svetovalcem, ki so vložili interpelacije v zvezi z izgredi. Liberalec odv. Zi-molo je ocenil kot «hud» sklep Tita, da odloži svoj obisk in izrekel mnenje, da je Moro pristal na načrt desnice in dela KD, v okviru notranjega trenja pred predsedniškimi volitvami. Glede izgredov je Zimolo dejal, da je država v Trstu pokazala svojo šibkost. Obsodil je nato nacionalizem in spomnil, da se ne smejo vrniti časi, ko so ljudem, ki so govorili drug jezik, dajali ricinusovo olje. «Za nas«, je zaključil liberalec Zimolo, «je Trst vzorno mesto, kjer naj se uresničuje sožitje med večino in manjšino, ob odprti meji in gospodarskem sodelovanju. Ne smemo dovoliti, da bi neumnost maloštevilne skupinice pokvarila načrte vseh«. Misovec Giacomelli je moral ves čas svojega posega poslušati ostre pripombe in očitke komunističnih in drugih svetovalcev na levici. Osnovna misel njegovega posega pa je bila ocena torkove manifestacije. Dejal je, da sta' to manifestacijo gledala vlada in KD s prijaznimi očmi. »Ni slučaj, če so nam dovolili zborovanje in sprevod! Nekomu, ki sedi visoko, je to5 naše dejanje služilo.* Pridružil se mu je De Vidovich, ki je pripisal misovskim voditeljem »zaslugo, da so rešili pet izzivačev, ki so jih fantje napadli*. Dodal je, da so sami krivi, ker so pozdravili pri sv. Antonu z dvignjeno n°stjo in kričanjem gesla «Trst je naš*. Pri tem pa je De Vidovich večkrat poudaril, da kljub velikemu nesorazmerju (dva tisoč proti pet) «ni nih če posegel v njihovo pomoč*. Socialdemokrat Cesare je obsedi! »gnusne izgrede* in dejavnost MSI in njenih »pomagačev*. Dejal je, da je stališče PSU jasno: bistven je mir na Jadranu, sodelovanje, prijateljstvo. »Izključena je vsaka sprememba meja. V Evropi se meje ne spremi njajo, keir velja načelo status quo, pri "nas pa dokončna rešitev iz len dona leta 1954.» Moro je, po Cesa-rovem mnenju, zgrešil. Zrio oster govor je imel komunist Cuffaro, ki je poudaril, da se stri nja z županom Spaccinijem in da je enotnost vseh antifašističnih strank pomembna. Obsodil je podlost faši stičnih zločinov, njihovo strahopet nost in ogabnost, ko se znašajo nad dekleti in zastavami. Naj fašisti poskusijo napasti delavski razred, in jih bo ta strl. Vendar ni samo MSI odgovoren za vse: krivi so vsi, ki so dopustili obstoj fašistične stranke tudi po zmagi odporništva in se je okoriščajo v kočljivih tre nutkih. Dokaz za to je dovoljenje za zborovanje in sprevod v torek Vlada in policija sta prav tako od govorni, ker sta vedeli in nista pre prečili izgredov. Cuffaro je glede vprašanja »cone B» dejal: »Italijani hočejo prijateljske odnose z Jugoslavijo. Naj se definirajo naše meje, kot se je v večji meri zgodilo z mejo na Odri in Nisi. Sprejme naj se stvarno stanje, kot se je že konsolidiralo od leta 1954 dalje. V tem smislu naj tržaški občinski svet naslovi poziv in poseže v Rimu, pri vladi.* Cuffaro je nato dejal, da skuša KD razrešiti vozle, ki izhajajo iz ob stoja »dveh duš* v stranki, tiste, ki si želi pomiritve in druge, ki se skli cuje na nacionalizem. Med posegom Morellija in De Vi dovicha (MSI), je prišlo tudi do hudega incidenta. V dvorano je namreč prišla škvadra. v kateri so bili, med drugimi, znana Sus sich in Portolan ter brata Neami. Delavci, ki so sledili razpravi, so jih prepoznaLi in podžupan Lonza, Id je predsedoval seji v tistem tre nutku, .je ukazal, naj se odstranijo Pri tem pa so med prerivanjem škvadristom odvzeli nad pol metra dolg železen drog. Pri tem bi skoraj napadli dr. Dolharja, ki se jo znašel pred njimi. Nekdo je drog prinesel v sejno dvorano in ga izročil svetovalcem, ki so vzrojili proti misovskim pred stavrukom, ti pa so le bledi in na videzno brezbrižni sedeli in strme li predse. Lonza prej, Spaccini poz neje, pa so svetovalcem povedali da je občina sklenila, da škvadri- ste prijavijo sodišču in vabijo policijo, naj ustrezno ukrepa. Izjavam Giacomellija, ki je skušal, morda samega sebe, prepričati, da ne gre za desničarje, je komunist Zupancioh zavrnil z vestjo, da so se škvadristi takoj po izgonu iz občinske palače zatekli v sedež fašističnega sindikata CISNAL. Tu so jo tudi skupili in dva sta se morala zateči v bolnišnico. Lonza je povedal tudi, da je takoj telefoniral vladnemu komisarju Cappelliniju in zahteval, naj policija poseže proti škvadri. Socialist Pittoni je podprl predlog, naj odbor nalepi resolucijo v obliki lepaka. Obsodil je vse, ki so izgrede dovolili in obnašanje policije tudi pred sedežem PSI. Pri tem je dodal: mar velja načelo »javnega reda* in trdih posegov samo proti delavcem? Poudaril je, da bodo socialisti in drugi demokrati odslej sami branili svoje sedeže, če jih policija noče. Obtožil je tudi »desničarske klerikalce* za hujskanje v Trstu in imenoval Bartolija, Draga, Sardosa in druge, katere je Moro hotel zadovoljiti. Vendar se morajo vsi prepričati, da je D'Annunzijevim podvigom konec. Nihče naj več ne postavi v dvom rešitev, ki je bila dosežena z Memorandumom. Za »bratstvo med ljudstvi ob meji* se je izrekel liberalec odv. Morpurgo, slovenski komunist Renčelj pa je zahteval, naj se uradno opozori prefekta Cappellinija. Policija, ki je vohunila za mladino v ini in znala učinkovito izgnati dijake iz š<», ni zatrla izgredov. Fašizem deluje, ker mu to omogočajo, a če ga država ne bo strla, ga bodo strli združeno Slovenci in Italijani, bivši partizani, za katere «Smrt fašizmu* ni geslo, temveč cilj. Demokristjan Rmaldi je obsodil skrunitve spomenikov in izgrede, ki so bili kaplja preko roba. Poudaril je pomen Titovega obiska za pomiritev med Vzhodom in Zahodom in obsodil vsak poskus obnavljanja vzdušja, ki je rodilo o-bojestranske žrtve. Dve sta alternativi za Trst: ali most Evrope proti Vzhodu ali okop. KD je za most, ker morajo prijateljski odnosi, kljub vsemu, obroditi in napredovati. KD zavrača spopad med lijake krajine, od koder se mora dvigniti glas, prav sedaj, po odlo- ANPI, ANED, ANPPIA in FIAP prerejajo jutri, v nedeljo, 13. t.m. ob 15.30 na openskem strelišču SPOMINSKO SVEČANOST za Pinkom Tomažičem In tovariši Govorili bodo: senator Paolo Šema, poslanec Albin škerk, Alojz Abram, Bruna Braida, pozdrave bo prinesel tudi senator Umberto Terracini. Predsedoval bo Miro Kapelj. Končno tudi Križ dobi spomenik padlim borcem V Križu je bil pravkar ustanov Ijen odbor partizanske zveze AN i Pl, ki si je zastavil kot prvenstveno nalogo, postaviti spomenik padlim borcem v vasi. Odbor bo tudi skrbel za sestavo pregleda o vseh bivših borcih, ki so se borili v NOB. Poleg predsednika Alojza Bo-gatca, podpredsednika Borisa Ten-ceta in tajnika Dušana Košute, šteje odbor še osem članov. Spomenik nameravajo postaviti na zemljišču, ki se razteza pred vhodom v vas s proseške strani. Kamniti del konstrukcije bodo zaupali arh. Jagodicu, kip pa bo menda izdelal Tone Svetina, ki je znan tudi kot avtor partizanske trilogije »Ukana«. Odbor za postavitev spomenika vabi na sodelovanje široke množice domačega prebivalstva, katerih pomoč prav gotovo ne bo izostala. Sv. Križ zares zasluži primeren spomenik, saj je to vas, ki je v sorazmerju s številom svojega prebivalstva največ prispevala v NOB, tako glede števila padlih na bojišču kakor glede števila žrtev v koncentracijskih taboriščih. Da bi priprave na postavitev spomenika lahko stekle čim hitreje, so odborniki izvolili iz svoje srede ožji operativni odbor, katerega člani so Alojz Bogateč, Dušan Košuta in Angel Košuta. Nocoj ob 18.39 na sedežu obnovljenega krožka za socialna raziskovanja »G. Salvemdni* bo predstavnik pokrajinske sanitarne komisije PSI C. Boniddli predaval o temi »Čemu reforme zdravstva?*. Sledila bo razprava. Krožek ima svoje prostore na Korzu Italia štev. 12. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB PO POLICIJSKEM POSEGI! V TRŽAŠKIH ŠOLAH Ved tisoč dijakov v sprevodu odklonilo avtoritarizem v šoli Dijaki so šli po mestnih ulicah do univerze, kjer so zborovali - Ploskanje slovenskemu dijaku - ^Italijani, Slovenci v skupnem boju» * Solidarnost CGIL, CISL in UIL V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 15. decembra prof. GOJKO BUDAL o temi PROMETNE ZVEZE TRSTA Z ZALEDJEM Na zanimivo predavanje zlasti za gospodarstvenike in turiste vljudno vabljeni. V petek, 18. decembra 1970 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT MITJA GREGORAČ — tenor ROK KLOPČIČ — violina ZDENKA NOVAK — klavir Skladbe: Francka, Linharta, Beethovna, Debussyja, Sara-sata, Srebotnjaka, Ukmarja, Papandapula in Duparca. Razstave TRŽAŠKI UMETNIK Klavdij Palčič RAZSTAVLJA SVOJA DELA V TRŽAŠKI KNJIGARNI. Vljudno vabljeni na ogled. OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4, Odprto ves dan! Italijanski in slovenski dijaki, ki jah je policija vrgla v četrtek zvečer iz zasedenih šol na zahtevo ravnateljev in šolskega skrbnika, niso prestopili praga svojih šol. že na nočni skupščini na Trgu Unitš so oklicali splošno stavko vseh srednješolcev. Dijaki so se ob 8. uri zbrali pred šalami, od koder so se podali na Trg Unitk. Sem so prihajah dijaki iz vseh šol. Zbralo nasprotnima nacionalizmoma in gle- p “Tj™ , , .. . „„ ,___. . . „ . . . 5t se jih je nekaj-tisoč, po nekaterih da na bodočnost Furlanije - Ju- ,J0. K a ocenah celo 4 ali 5 tisoč. S transparentom «Svobodna šola« so kre- Razvila se je razpirava, v katero so posegli dijaki vseh šol in se v glavnem dotaknili osnovnih ciljev zasedbene akcije: brezplačno šolanje, brezplačni prevoz, »družbeni ponedeljek«. V imenu slovenskih dijakov Je po sporazumu spregovoril Boris Pangerc, ki ga je dvorana večkrat prekinila z burnim ploskanjem. Prebral je le kratko izjavo: «Trdno smo se odločili nadaljevati boj za demokracijo v šolah, dialog s profesorji, za dokončno rešitev vpra- ... j *”K| . r'.’Jx> 0 ; nili v sprevod, ki je obse! mestne I Sanj Slovencev v Italiji, zato, da r. <;. Ja. i tudi peščica desničarskih izzivačev, ki je skušala strgati e-nega izmed slovenskih transparentov in nekaj časa zaman izzivala slovenske dijake v povorki. Sprevod je krenil mimo Goldonijevega trga na Carducctjevo ulico, nato po Ul. Coromeo mimo sodišča in zaporov proti univerzi. Dijaki so ves čas skandirali gesla. Na univerzi so v avli magni Imeli dijaka prvo enotno skupščino vseh tržaških srednješolcev. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička, nekateri pa so se trli na stopnišču ln lovih besede iz dvorane. Dijaki so najprej z enominutnim molkom ln stoje izrazili svojo solidarnost baskovskim mladincem v Burgosu, ki jim grozi smrtna kazen in grškim študentom, ki jih zatira atenski režim. talijansk! kolegi, ne bo tako. kot Je zdaj nam. Končno še enkrat poudarjam solidarnost slovenskih in italijanskih dijakov, da bodo e-notno nadaljevali v boju«. Zadnji je spregovoril Mauro Gia-luz, ki ga je sprejel rektor. Ori-gone je namreč protestiral, ker je dijaško zborovanje potekalo na u-niverzi, a mu je Gialuz odvrnil, da imajo dijaki več pravic kot (Klali- ve«ll 1» tr/.iiškr kroniki lir rile na D. »Iraiti škvadristi, katerim Je pred dnevi blagohotno dovolil, da uprizarjajo v prazni univerzi svoja hujskanja. Sklep dijaškega zbora je bil, da se stavka nadaljuje tudi danes. Za. tem so se dijaki povrnili v sprevodu v mesto, kjer so se na Goldonijevem trgu razšli. Sindikalna tajništva CGIL, CISL ln UIL so obsodila ravnanje policije, «ki je dokazala, kako je na razpolago vsem, ki so proti demokraciji v šoli in družbi«. Sindikati so obsodili tudi skrbnika ln ravnatelje, ki so pristali na represivni poseg ter izrekli priznanje dijakom za demokratično zrelost, ki so jo pokazali. Sindikati vabijo občino ln druge izvoljene organe, naj dajo pobudo za sestanek med dijaštvom in delavci, da se pogovorijo o skupnih zahtevah po družbenih reformah. Dobili bomo letalske zveze z Zagrebom, Beogradom in Dunajem Na zasedanju v Bociiu je državna družba priznala, da obstajajo resni pogoji za vzpostavitev teh zvez Na tretji konferenci o letalskih prevozih na področju treh Benečij, ki je bila v sredo v Bocnu, je državna letalska družba Alitalia prvič uradno , priznala potrebo po vzpostavitvi rednih letalskih zvez med Ronkamd in tujino, predvsem pa med Ronkami in Zagrebom, Beogradom in Dunajem. Zasedanja se je za deželno upravo udeležil odbornik za promet Varlsco. Prisotni so bili tudi predsednik konzorcija za julijsko letališče Ferrari, podpredsednik videmske trgovinske zbornice prof. Bertoli ter funkcionar tržiške trgovinske zbornice dr. Tamaro. Odbornik Varisco je na zasedanju podal sporočilo o ugodnem vplivu letalskih prevozov na deželno gospodarsko in socialno življenje. Zastopnik družbe Alitalia dr. Andč je deželnemu odborniku povedal, da je nedavna anketa pokazala, ad obstajajo resni pogoji za vzpostavitev rednih letalskih zvez med Ronkami na eni ter Zagrebom in Beogradom na drugi strani, ter še med Ronkami in Dunajem. Alitalia bo sedaj pripravila načrt za vzpostavitev teh zvez, je naglasil dr. Andč, vendar pa je dodal, da do uresničitve načrta ne bo prišlo še tako kmalu. Delavci v arzenalu danes ponovno na delu Danes se vrne na delo 373 delavcev, ki so morali pustiti delovna mesta v Tržaškem arzenalu-Sv. Marku zaradi strupenih izparevanj barvil. V obratu bodo prisotni strokovnjaki pokrajinskega inšpektorata za delo in sindikalnih organizacij. Študijsko srečanje o pokrajinskih storitvah V glavni dvorani Kulturnega ln umetnostnega krožka v Trstu se danes dopoldne ob 9. uri prične študijsko srečanje o reorganizaciji storitev, Id Jih opravlja tržaška pokrajinska uprava. Na srečanju, ki ga organizira sama pokrajina, bosta podala glavni poročili predsednik pokrajine dr. Zanettl in Izvedenec v organizaciji podjetij dr. P. Zorzl. Namen zasedanja je po-staviti temelje za organizacijsko preoenovo pokrajinskih storitev. U-strežno problematiko bodo poglobili na posebnem seminarju znotraj pokrajinske uprave, na katerem bodo sodelovali nekateri izvedenci iz notranjosti države. Zasedanje se bo zaključno Jutri, ln sicer v dvorani pokrajinskega sveta. Pri ONAIRC stavka od 14. do 22. decembra Uslužbenke ustanove ONAIRC, Id pripadajo sindikalni zvezi CGIL, so se sinoči zbrale na posebni skupščini, da bi razpravljale o svojih perečih problemih. Ugotovile so, da ustanova zavlačuje reševanje teh vprašanj, pri čemer prihaja do la- Danes začetek seminarja o statistiki, urbanistiki in načrtovanju Danes dopoldne se prične dvodnevno zasedanje o statističnih osnovah urbanistike in načrtovanja, ki ga prireja deželni odsek Državne ustanove za urbanistiko v sodelovanju z osrednjim zavodom za statistiko. Na zasedanju, ki bo v dvorani Kulturnega in umetnostnega krožka v Trstu s pričetkom ob 16. uri, bodo med drugimi nastopili prof. F. Rose, izvedenec na področju statističnih ved. prof. O. Vitale z univerze v Anconi, prof. E Sonnino iz Rima, prof. C. de Ferra s tržaške univerze, Q. Franz iz Vidma, Ur. S. Gasparn in drugi strokovnjaki iz urada za načrtovanje pri deželni upravi ter številni drugi izvedenci. Zasedanj se bo zaključilo v nedeljo. Srečanj« ob 50-letnici Italijanske zveze slepcev Predsedstvo deželnega odseka tta Ihanskega združenja slepcev bo z okviru praznovanj običajnega vss-državnega dneva slepih tn 50. ob letnice ustanovitve organizacije pri-redilo nocoj posebno srečanje s predstavniki oblasti in tiska, katerim bodo zastopniki U.I.C orisali uspehe, kd Jih je doživela organizacija v preteklih 50 letih ln načrte, ki Jih ima za v prihodnje. Srečanje bo nocoj ob 17. url v prostorih deželnega odseka U.I.C. v Ul. Batttstd 2. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 12, decembra ALJOŠA Sonce vzide ob 7.36 tn zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.45 — Lu-na vzide ob 15.35 ln zatone ob 7.26 Jutri. NEDELJA, 13 decembra LUCIJA ' Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 10,7, najnižja 6,3, ob 19. url 8,6, zračni tlak 1032,7 stalen, veter 3 kin Jugovzhodni, vlaga 68-odst., nebo ja. mio, morje mirno, temperatura mor. Ja 12,6 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. decembra 1970 se Je v Tr. stu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. Umrli so: 62-letna Rosa Slnoslch por. Dlonls, 49.1etnl Olovanni Gorup-pi, 74-letnl Emillo Rezzonl, 58.1etna Adele Mlllo por. Sega, 63.1etnl Dan te Moro, 72-letnl Nlcold Ursu, 70-letni Giovannl Toffoll, 70-letnl Lodo-vico Treselll, 76.1etna Maria Gabrle. II vd. Baschlaz, 85-letna Lulgla Bel. lero vd. Palero. 77.1etnl Anselmo Rudesch. V galeriji »Barisis v Ul. Rossetti 8, razstavlja Mario Murrl 100 variant na temo »Stari Kras«. Razstava bo odpr-ta do 16. dec. ob delavnikih od 10. do 13. in od 16 do 20. ure ter ob praznikih od 11. do 13. ure. V krožku trgovske mornarice »Na zario Sauro« v Ul. Roma 15 bo od 9. do 18. t. m. razstavljal slikar Livio Officlo. Razstava je odprta od 18. do 20. ure. V galeriji Rossoni v Korzu Italia Je razstava tržaškega slikarja Ottona Grisellija, ki je na svojih dosedanjih razstavah v Italiji tn v Inozemstvu bil deležen številnih priznanj Razstava bo odprta do 20 t. m. V galeriji »II Tribbio« v Ul Plccar-di 68 Je do 19. t. m. razstava risb in jedkanic Maxa Guntherja V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti razstavlja svoja novejša olja in pastele tržaški slikar Giovannl Gergolet. V »Italijanskem umetnostnem sre dišču — II Triitičo« bo danes, 12. t m. ob 18. url na sedežu v Ul. S NlcolO 8 ob prisotnosti predstavni kov oblasti In razstavljavcev, otvo. ritev božične likovne razstave, Ime novane «1. nagrada sv Justa« Raz stava bo odprta od 13, do 31. dec od 10 30 do 12 30 ter od 17. do 20 ure DNE6VNA SLU2BA LEKARN (od 13. dO II. ure) Alta Bastllca, Ul. S. Glusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Glustlzla, Trg Llbrrti 6, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.31) Al Lloyd, Ul. Orologto 6 — Ul Diaz 2, Alta Salute, Ut. Giulla 1, Picciola, Ul. Orlanl 2, Vernarl, Trg Valmaura li. TABORNIŠKA ORGANIZACIJA R M V priredi danes, 12. t. m. ob 17 url v prostorih p. d. »Ivan Cankar« v Ulici Montecchi 6, IV nadstr svoje MIKLAVŽEVANJE Vabljeni vsi člani! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje inž. BORISA SANCINA Id bo z besedo tn diapozitivi prikazal lepote V NARODNEM DARKI! (IRAN PARADNO Predavanje bo v TOREK, 15 decembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) v sredo, 16. dec. ob 16. ud v četrtek, 17. dec. ob 16. uri v petek, 18. dec. ob 16. url v soboto, 19. dec. ob 16 url Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih Danes, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje STANE RAZTRESEN danes, 12. t. m. ob 20. uri v Klubu v Sežani. Ljudska prosveta Mali oglasi »CITROENI — mehanična delavni ca Samaritlani in Mitro in prodaja nadomestnih delov tu Hittmeyei 4/a IMATE RESEN NAMEN, da «1 po- iščete ŽIVLJENJSKEGA DKIJUA7 Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic, m izkoriščanju, neugledne, mu spoznavanju na cestah m po 10. kalih? Pišite nam ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja, tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA za ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie. terinlkova 24 a Kotle za žganjekuho v vseh uved bab In velikostih Izdeluje najkvalltet neje že preko 40 let KAPELJ V. — bakrokotlarstvo, Ljubljana Aljaževa c 4 — Slika SKBOH.KX VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAL ITnt Ul Mazzini 63 IH JS3-3BI P n jateije in ananoc naprošamo da nas obiščejc KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I K S 1 TEL 96-301 Vlaje XX Settomhre 18/111 SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi 20. decembra na KOROŠKI VE čer. ki bo v veliki dvorani Kultur, nega doma v Trstu ob 16,30. S ko. roškimi Slovenci se bomo spomnili 50-letnice plebiscita in drugih važnih obletnic v zgodovini koroških Slo. vencev. Pel bo pevski zbor SPD Danica iz St, Vida v Podjuni same ko. roške pesmi, Korošce pa bodo s pesmijo pozdravili tržaški in gorlškl pevci. KINO «|KIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 Cine-mascope barvni dramatični film: PATTOM, GENERALE D’ACCIAIO Igrata: George C. Scott in Karel Mailden. Gledališča VERDI Jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Puccinijeve opere »La Boheme« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih pre ■ stavah. Dirigent Luigi Toffolo. Pri gledališča se danes začenja prod - ja vstopnic. POL1TEAMA HOSSETTI Prva predstava »Strička Vanje« Antona Čehova v uprizoritvi Teatra Stabile in v režiji Giulia Bosettija, je na sporedu danes ob 20.30. Za t° predstavo so prostori, ki niso rezervirani za premierske abonente, razpolago abonentom ostalih kateg rij. Giulio Bosetti je poleg reziser-ja tudi interpret Astrova, z njim P nastopajo še: Ferruccio De Cere (Striček Vanja), Giulia Lazzarini (Sonja), Paola Bacci (Helena), rio Erpichin! (profesor). NasMP l še Angela Lavagna, Alberto Carl Sara Ridolfi in Sergio Pieri. Pri blagajni v pasaži Prottl 36372 - 38547) se nadaljuje VTOadlz) vstopnic za današnjo predstavo, nedeljsko popoldansko, ter za P . stave v četrtek, petek, soboto t in v nedeljo. Protagonist prihodnje »literarne^sobote« v Politeama Rossetti bo e ' jist in pisec Elemir Zolla, Turing docent na turinski univerzi. bo danes ob 18. uri. Zolla bo s ‘ vorll o temi ((Satanizem«. Sledila javna razprava. Nazionale 15.30 «1 guerrieri«, Ciin Eastvvood, Telly Savalas, Donald » • therland.. Panavislon. Metrocol Jutri začetek ob 14.00 , Eden 15.30 «Nini Tirabušcič, la dorm che Inventč la mossa« Monica tl, Gastone Moschin. Peppino Filippo. Sylva Koscina Techni«10 Jutri začetek ob 15.00 * Fenice 15.00 »Venga a prendere fe da noi«, Tognazzi, F. R. C° zi. M. Vukotic Prepovedano mia pod 14. letom Jutri začetek 14.30. , Grattacielo 16.00 «11 prete sp05a' ' Hosamia Podesta. Lando Buz*a E M Salerno L Salce preP'ltri dano mladini pod 18. letom. J začetek ob 14.30. Ezcelsior 15.30 «Anonimo venezian0*-Florinda Bolkan, Tony Musant«. ( M. Salerno Prepovedano mia ^ pod 14 letom Jutri začetek G.30. , na„. Ritz 16.00 «A! soldo dl tutte _,egr0„ Technif°ll,r Kiltu NA OPČINAH predvaja danes ob 18. uri vvestem barvni film: I DUE INVINCIBILI Igrača: John Wayne in Rock Hudson. Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 17. decembra 1970 ob 20.30 o temi LEDENO BOGASTVO PODZEMLJA IN POLOŠKA JAMA, NAJGLOBLJA V JUGOSLAVIJI Predaval bo prof. FRANC HABE od Znanstvenega Instituta v Postojni Vabljen] vsi člani m prijatelj! društva Prosimo točnost KASTA obvešča, da se začne tečaj SRBOHRVAŠČINE v sredo, 16 t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gep pa 9 Kdor se do sedaj ni še vpisal lahko stori to še v sredo pri prvi lekciji diere«, Tony Curtis, Charles son, Michele Mercier. Alabarda 16.30 «Camille 2.0008-nieie Gaubert. Nino CastelnWjfl| o» Capitol 15.30 «Mash», Donald — pre. land, Eliot Gould. Technicolor JU povedano mladini pod 14. let° tri začetek ob 15.00. porač'- Modernn 16.30 «Angeli senza « Te. so«, Romlna Povver Al Bano chnicolor. Jutri začetek ob # Vittorio Veneto 16.00 ((L'esecuw ^ George Peppard. Joan Collm-^jj, chnicolor. Jutri začetek ob Ideale 16.00 «L’albero dl Na ,utri WMliam Holden. Technlcolor. začetek ob 14 30. )0 imnero 16 00 «11 cavallo in 0 petto« Film Walta oisneva chnicolor Jutri začetek ob 1 Astra 16 30 «Tarzan nella va,*e jj rž) l’oro» Terhnicolor Jutri ob ^ vOTppofipeiro)). Thomas Mil'e * chnicolor „i'U* Abharla 1600 «A časa sna dopo Prosvetno društvo TA B O R Opčine priredi v prosvetnem domu na Opčinah danes, 12. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 13. t. m ob 17. uri Nušičevo komedijo v treh dejanjih ŽALUJOČI OSTALI Vljudno vabljeni! Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 72. letu staro*1* zapustil naš dragi NIKOLO URSU Pogreto bo v nedeljo ob 15. url tz hiše žalosti na P0-kopališče v Ilirski Bistrici. Žalujoči: hči Zluta, zet Rudi, svakinja Elizabeta in drug0 sorodstvo Ilirska Bistrica, Oena Mures, Trst Pogrebno podjetje Ulica Zonta 3 . Tel. 38006 žen°' ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo ln sestro FRANČIŠKO RAPOTEC se iskreno zah valj ujemo. Posebna zahvala g župniku, »komu zboru PD »Slovenec«, Niku Kosmaču za ga^P-jj beeede v slovo, darovalcem cvetja ln vsem, ki so po**®1 njen spomin. Družini Kapotec In Račni9° Boršt, 12. decembra 1970 Technicolor Prepovedano mlad',. pod 18. letom.1 Jutri začetek 14.30. Gl0. Filodrammatico 16.30 »Hevenge*. j. ria Paul, Thomas Hunter. 1 color. Prepovedano mladini P letom. Jutri začetek ob 15.00. Aurora 16.30 «Tora! Tora! T°ra,^ Fox film, Technicolor. Jutr četek ob 14.30. dlce Cristalio 16.00 «Soldato blu«. La '10r, Berger, Peter Strauss. Tec Prepovedano mladini pod 14, Jutri začetek ob 14,00 Sut&eP raeano«. Roberth MitrHum. Pennnrd I.eonera Pa-ker color. Jutri 7«če*ek ob l43- MILJE , Verdi 1700 «Due blanrhl nell’£ i rinem«, Franco Franchi. C'c (ete^ grassi« Barvni film. Jutri ob 15 00. Darovi in prispevki C- f pp č' V počastitev spomina pol<,nool'r Ske Rapotec daru upor osrednje vlade, ki ga je °dobrilo tudi ustavno sodišče, onemogočili, da bi načela ustave (čle-na 3 in 6) in deželnega statuta (člen 3) postala dejanska osnova za izdajanje ustreznih zakonskih določb. Da bd popravili krivico, ki je b>la tukajšnemu prebivalstvu storilna na področju topooomastike, zaključuje razlaga predlagateljev novega zakonskega osnutka, bi bilo možno ubrati tri poti: predložiti Parlamentu ustrezen zakonski osnutek, predložiti deželi zakonski osnutek o celotnem problemu topono-masti ke in predložiti zakonski o-soutek, ki bi se nanašal izrecno na slovenske kraje oziroma na sloven akt občine. V pričakovanju, da bodo tudi širši problemi toponoma-atike primemo rešeni, so se predlagatelji odločili za tretjo možnost, je za deželni zakon, ki naj ob BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE tržaška kreditna banka Trst • Ulica F. Filzl It. 10 fal. 38101/38045 opravi]« vsa bančne posle kupuje tujo valuto Včera|in|l odkupni devizni tečaji: Amerilki dolar 620,— Kanadski dolar 590,— Brit. Sterllng 1.475,— Svic. frank 142,— Franc, frank 110,— Belg. frank Hol. florlnf 172,— Nemška marka 169,50 Avst. illing 23,80 Dinar 43,50 ravnava le imena slovenskih občin, ker bo tako možno rešiti to vprašanje najhitreje, na najbolj precizen način, in tudi z najmanjšimi stroški. Fant žrtev pobalinskega napada Rredsinočnjim, nekaj pred polnočjo, so v bolnišnici nudili prvo pomoč 191etnemu Giampieru La-pilld iz Ul. Catalni 1, ki je malo prej postal žrtev napada skupine vinjenih pobalinov. Fant je povedal agentom, da je okrog tista ure hodil po Korzu Ita-lia, ko pa je prišel do Trga Ben-co, je zapazil gručo pobalinov, med katerimi je bilo tudi neko dekle. Eden od razgrajačev ga je prijel za suknjič, drugi pa ga je udaril s pestjo v obraz ter ga pahnil na tla. Pobalini so nato zbežali, ranjeni Lapdlli pa je še utegnil videti, kako so sedli v avtomobil s tržaško registracijo in se odpeljali1 proti Trgu Goldoni. Preiskovalci so medtem izsledili 1 lastnico avtomobila, Marijo Dell'A-1 gato iz Ul. Solfenino 3, ki pa ni j imela z napadom nobene zveze. A-genti domnevajo, da je bil avto u-kraden. DANES JE SOVODENJSKA PREDILNICA ZASEDENA ŽE DEVETI DAN Sestanek na prefekturi je bil brezuspešen: zaradi tega se zasedba tovarne nadaljuje! Ravnateljstvo noče izplačati trinajste plače, dokler se tovarna ne izprazni Negativen odgovor o delovnem umiku ■ V včerajšnji povorki so delavci po mestu nosili tudi slovenske transparente ■ Nadaljuje se nabiralna akcija DANES IN JUTRI V GORICI «Miklova Zala» v izvedbi v dramske družine iz Standreža Za prireditev vlada veliko zanimanje zlasti v Standrežu, pa tudi v okolici in v Gorici Ko je včeraj dopoldne 51-letna Maria Raubar por. Guštin iz Ul. del Tirno 1 stopila na postajališču v Ul. Battisti iz sapovega avtobusa proge «L», se je spotaknila ob stopničko in padla na tla. V bolnišnici, kjer so ji ugotovili praskse po levem kolenu in roki, so ji dali prvo pomoč ter jo odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Obnovljena gostilna «Pri Pepotu» v Bazovici V Bazovici je te dni domačin I velik parkirni prostor. Jože Križmančič odprl svojo pre- obnovitvena dela so napravili po novljeno gostilno «Pri Pepotu», ki | na£rtu arh. Bruno Zoffa, zidarska je ob cesti Bazovica-Opčine in jo Tržačani dobro poznajo. Gostinski obrat je temeljito obnovljen in ima poleg točilnice večjo in manjšo jedilnico ter sobe s 17 ležišči. Povsod je centralna kurjava in topla ter mrzla voda. Pred gostilno je veliko dvorišče, za obratom pa je nov dela je opravilo podjetje Karel Šuc, mizarska pa Andrej Rener. Na jedilnem listu bodo tudi domače specialitete in hrana, ki je všeč Tržačanom, kakor na primer jota, razne mineštre, golaž in polenta, itd. V protestni povorki so delavke tekstilne tovarne iz Sovodenj nosile tudi slovenske transparente f •. • • ............................. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI A. Čehova «Stric Vanja» v Bosettijevi režiji Prvo letošnje gostovanje deželnega gledališča v Gorici Pretekli četrtek je gorička «gledališka:* publika s precejšnjo radovednostjo in s precejšnjim pričakovanjem napolnila Verdijevo dvorano. Šlo je namreč za «dvakratno* premiero: prvič se je namreč v letošnji gledališki sezoni predstavilo stalno gledališče Furlanije - Julijske Benečije in to s premiersko uprizoritvijo drame Čehova iStric Vanja*. Dramo je zrežiral Giulio Bosetti. ki si je obenem odbral tudi vlogo zdravnika Astrova. Bosetti nam \e kot igralec dobro znan, saj se je pridno pojavljal v prejšnjih sezo nah in nekatere vloge odlično pogodil. Njegov režiserski poskus ni kaj posebno uspel, pa je kljub temu vreden pozornosti. Že s tem da si je izbral iStrica Vanjo*, je Bosetti pokazal, da hoče uprizoriti nekaj zahtevnega in tehtnega: torej precej ambiciozen poseg v režijo. Verjetno je Bosettija Čehov prevzel že, ko je tolmačil kot igralec njegove drame; zato je računal, da bo tudi kot režiser znal povedati nekaj svojevrstnega in končno obrnil hrbet Slanislavskemu. Toda kljub vsem tem zanimivim predlogom mu ni uspelo uresničiti svojega namena. Ni se mu posrečilo poustvariti tistega značilnega «0-zračja*. ki je v dramah Čehova bistvo, pa tudi takozvane ipavze* in tpsihologizem* so nerodno odjeknili, kajti posamezni prizori so bili med seboj bolj sešiti kot zliti. Tudi če prerešetamo igralce, u-gotovimo, da njihova «bistvena nebistvenost* ni prišla do pravega izraza: ženskih vlog niti ni vredno posebej omenjati, pa niti Bo-settijeve, ki se tokrat ni obnesla. Fdino prepričljiv je bil stric Vanja (Ferruccio De Ceresa), ki je najbrž vzel vso stvar boli instinktivno ne da bi kaj posebno pomišljal, kako se mora «obnašati*. Tudi scenski poskus je po svoje zanimiv, čeprav neuspel (gledalci so ga zelo tskrtačili*): verjetno bi bilo treba idejo o odrski «nepo-membnosti* bolj prečistiti, čeprav bi lahko ostali pri istih sredstvih. Vse skupaj se je torej zaključilo nekako ime d generalko in premiero*. M. R. Zattarin je novi tajnik sekcije KD v Stražicah Na nedavni seji sakcijskiega odbora KD za Stražice — Podgoro in Pevmo je bil izvoljen za sekcijskega taijnika geotn. Sergdo Zattarin. Ob tej priliki so razdeMli delovna mesta tudi med ostale odbornike. V debati, ki je sledila izvolitvi novega odbora na občnem zboru članov pretekli teden, so obravnavali tudi krizo v industriji v Podgori, Stražicah in v Sovodnjah. Kar se tiče delavcev v Sovodnjah so jim izrazili svojo solidarnost ter so priporočili vodstvu KD naj posreduje na pristojnih mestih za odstranitev krize. «Cotonificio Goriziano» še vedno zaseden Včerajšnji sestanek med prefektom Sgango, sindikalnimi predstavniki in delavci v obratu «Cotonificio Goriziano« v zvezi z nameravano suspenzijo 50 delavcev, se je zaključil z neuspehom. Delavska skupščina je namreč zavrnila tudi varianto za rešitev vprašanja, ki so jo predlagali industrijci. Tovarna je še vedno zasedena, predstavniki delavcev pa so zaprosili za sprejem pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju. VESTI IZ TRŽIČA Stavke srednješolcev Na srednjih šolah v Tržiču so včeraj dijaki organizirali razklenjene stavke. Po prvih dveh urah pouka so imeli zborovanja, na katerih so obravnavali svoje probleme. Kaže, da bodo danes na dveh od teh šol začeli z normalnim poukom. Okrajno vodstvo treh sindikalnih organizacij je imelo posvet, s katerega so poslali dijakom povabilo, naj vztrajajo v svoji borbi, naj se povežejo z delavstvom, da bodo z njihovo pomočjo dosegli tudi u-strezno reformo. Na seji občinskega sveta v Tržiču pa so na začetku sprejeli dve resoluciji. V prvi so izrazili svojo solidarnost s protestirajočimi dijaki ter sklenili, da bo občina storila, kar je v njeni moči za ugoditev njihovim zahtevam, zlasti kar se tiče šolskih gradenj. V drugi resoluciji pa so obsodili divjanje fašističnih škvadristov v Trstu. Občinsko sejo bodo nadaljevali v ponedeljek zvečer. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 12.20 so v splošni bol; nišnici v Gorici nudili prvo pomoč 35-letnemu Karlu Gergoletu, delavcu iz Doberdoba, Jezerska ulica 14, ki so mu ugotovili rano na lasišču in udarec na leven oprsju. Okreval bo v 7 dneh. Gergolet se je peljal od doma po Tržaški cesti na delo v tovarno Safog. Ko je hotel z mopedom prehiteti manjši tovornjak v bližini že-zavil na levo in Zasedba svodenjske predilnice se nadaljuje. Tako so sklenili delavke in delavci na včerajšnji skupščini, ki je bila v prvih popoldanskih u-rah v tovarni. Na tej skupščini so sindikalisti povedali rezultate razgovora, ki so ga imeli v jutranjih urah na prefekturi z delodajalci. Rezultat je docela negativen. Na eni strani se morda zdi, da je ravnateljstvo odstopilo od svojih prvotnih zahtev, ker bi petdeset delavk in delavcev, ki so bili prvotno določeni, da jih postavijo v dopolnilno balgajno «nič ur», «povišali» v isto blagajno s šestnajstimi urami tedensko. Na drugi strani pa bi ostalim 357 delavkam in delavcem, ka terim so najprej določili 32 ur, znižali tedenski delovni umik na 16 ali na 24 ur. Sindikalisti so brž izračunali predlagane spremembe in ugotovili, da bi podjetje na ta način, z navidez lepo gesto, prihranilo tedensko še drugih 288 ur. To naj bi veljalo do 6. januarja, nato naj bi o stvari spet razpravljali. Istočasno ravnateljstvo noče izplačati delavstvu dokončne plače za november, niti noče izplačati trinajste plače vsemu delavstvu, dokler to ne izprazni tovarne. Letošnje božične in novoletne praznike bodo torej morali uslužbenci v sovodenj-ski predilnici hudo občutiti na svoji koži. Iz predilnice se je razvila včeraj zjutraj povorka delavk in delavcev, prikorakala na Korzo Italija in šla nato po Verdijevem korzu na Travnik, kjer so se s transparenti in piščalkami postavili pred prefekturo. V prefektovem kabinetu je bilo zbrano celotno ravnateljstvo tovarne, sindikaliste treh organizacij CGIL, CISL in UIL, je spremljala delegacija notranje komisije in delavcev. Poleg so prišli še pokrajinski predsednik dr. Chientaroli, namestnik Rovis in dva funkcionarja dežele, ki sta zastopala odborništva za in dustrijo oziroma odbomištvo za de lo. Manjkala je oseba, ki bi lahko odločilno posredovala, tj. deželni od bornik za industrijo prof. Dulci. Njegovo odsotnost so sindikalisti ostro obsodili in včeraj popoldne sta deželna svetovalca Bergomas in Zor-zenon poslala predsedniku deželnega sveta interpelacijo v kateri zahtevata pojasnila o tej odsotnosti. Manjkal je tudi deželni odbornik za delo Stopper, ki1 je po funkcionarju poslal občini ček za milijon in pol lir, ki bi ga morali porazdeliti, po mnenju dežele, med delavce, ki so bili določeni, da sploh ne bodo delali. Na delavski skupščini v sredo pa smo čuli glas delavcev, ki odklanjajo tak način razdeljevanja deželne ga denarja. Na sestanku je bilo ravnateljstvo tovarne torej zelo slabo razpoloženo do delavskih zahtev. To seveda ni zadovoljilo niti sindikatov niti delavcev, ki so se odločili za nadaljevanje zasedbe tovarne, istočasno pa so dali nalog sindikatom, da zaradi negativnega izida včerajšnjega se stanka zahtevajo takojšnji sestanek z deželnim predsednikom Berzanti-jem. Omenimo s tem v zvezi še zadevo posojila rotacijskega sklada v višini pol milijarde lir. Bajč je ta denar rotacijski sklad posodil sovodenjski predilnici za razšititvena dela, ki so bila že opravljena. To je tudi pravilna praksa, kajti rotacijski sklad da običajno denar potem ko je delo napravljeno. Ker so obresti za tako posojilo minimalne je tovarna s tem posojilom prihranila nič man, kot 35 milijonov lir. O tem je bil govor tudi na skupščini delavcev v sredo popoldne. Zaradi tega se zdi obnašanje vodstva tovarne nerazumljivo. Na eni strani skuša prihraniti denar s povečanimi normami in z zmanjšanjem števila uslužbe-nih, na drugi pa dobiva denar na posodo pod ugodnimi pogoji- Povedati moramo, da se je cena sukanca, ki ga v tej tovarni proizvajajo, v zadnjem času dvignila od 600 na 700 lir, torej za dobrih petnajst od stotkov. Do tu kronika o včerajšnjem sestanku in o posledicah tega sestan- lavci nosili številne transparente, I ral pokoriti morebitni zahtevi sod-med katerimi so bili nekateri v slo-1 ne oblasti po izpraznitvi tovarne, venskem jeziku. To je razumljivo, Ali bodo imeli določeni gospodje saj je večina uslužbencev v tej tovarni slovenske narodnosti. S temi transparenti so se delavci postavili pred prefekturo in v začetku tudi uporabljali piščalke, žvižganje nekaterim državnim funkcionarjem ni bilo všeč in so zaradi tega prepričali sindikaliste, da so s tem delavci nehali. Očividno pa niso bili nekaterim državnim funkcionarjem všeč slovenski transparenti, ker je baje kak visoki funkcionar izrekel nekatere »pomisleke* o teh transparentih. Takemu funkcionarju, ki je tik pred upokojitvijo, svetujemo, da se v zadnjih letih svojega službovanja pomiri. Druga vznemirljiva vest pa kroži v sindikalnih vrstah in zadeva morebitni prihod v naše mesto posebne policijske skupine. Baje je neki funkcionar sindikalistom včeraj zjutraj izjavil, da se bo mo- leznice, je ta zavil na --------- — mopedist je trčil vanj ter padel. Tovornjak ki je last tvrdke Olivo Pri-. . - , . mosig, je upravljal Giuseppe Palum ka. Ne moremo pa mimo dveh do bo iz Gorice, Ul. Ristori 9. Igodkov. V včerajšnji povorka so de- «pogum» in «iniciativo*, ki sta neka terim manjkala v torek ob priliki fašističnih izgredov v Trstu? V tovarno prihajajo denarni prispevki in druge vrste pomoči iz raznih krajev. Evo tu nov seznam darovalcev: notranja komisija SAFOG 35.000 lir, Slovenska demokratska zveza 10.000 lir, deželni svetovalec Gino Cocianni (KD) 10.000 lir, deželni svetovalec Drago Štoka (SS) 10.000 lir, goriška sekcija PSU 50 tisoč lir, sekcija KPI iz Pierisa 23.500 lir, notranja komisija tovarne La Giulia 20.000 lir in 30 zavojčkov cigaret, tovarna La Giulia 6 kg bonbonov, občina Ronke 50.000 lir, občina Sovodnje 50.000 lir, uslužbenci Stande 20.000 lir, notranja komisija tovarne ASGEN iz Tržiča 40 tisoč lir, notranja komisija podgorske predilnice 50.000 lir. V dramski družini prosvetnega društva «0. Župančič* v Standrežu vlada danes pravcata mrzlica; da se razumemo: to ni mrzlica kakor jo poznajo zdravniki in njihovi pacienti, ampak mrzlična priprava na današnjo prireditev iMiklove Zale*. Pravzaprav se je začela ta mrzlica že sinoči na generalki, ki so jo imeli igralke in igralci, sami domači fantje in dekleta, pa še kak mlajši mož ali žena vmes. ko so na odru v Prosvetni dvorani v Gorici poskušali še zadnjič kako bo šlo. Zdi se, da bo v resnici šlo in o tem se bodo lahko prepričali sle-i vilni Štandrežci. ki bodo danes zvečer ob 20.30 prav gotovo napolnili Prosvetno dvorano na Verdijevem korzu 13 v Gorici, saj je ta domača epremiera* namenjena prav njim, ožjim rojakom nastopajočih umetnic in umetnikov Ob tej priliki bodo lahko ugotovili, če je pri štandreških prosvetarjih še živa tista igralska tradicija in ngdor-jenost, ki so jo pokazali pri svojih predstavah v prvih povojnih letih. Takrat so med prvimi nastopili prav z igro iMiklova Zala*, ki se dogaja v času prvih turških vdorov na Koroško in pri kateri bodo do-, mačini nastopili tudi s svojim zborom in baletom. Ob tej priliki bodo lahko stari igralci ki so nastopili pred 20 in več leti primerjali, če jim je mladina enakovredna. Igro režira Igor Marušič, član Primorskega gledališča iz Nove Gorice ki mu pomagu Stane Raztresen od Slovenskega gledališča iz Tr. Jutri, v nedeljo, bosta še dve prireditvi in sicer prva ob 18. liri je namenjena predvsem okoličanom iz drugih vasi ter večerna ob 20. uri, ki je namenjena predvsem meščanom iz Gorice. Sicer pa je vsak dobrodošel pri listi predstavi, ki mu je najbolj priročna, le da bo še našel prostor in vstopnico. Vest smo izvedeli šele včeraj pozno popoldne in do sinoči nam ni bilo dano izvedeti kaj več o tej zadevi. Podrobneje bomo o stvari pisali prihodnjič. Oskrumba partizanskega spomenika je le nadaljevanje podobnih fašističnih dejanj na Tržaškem ter brez dvoma tudi nadaljevanje sramotilnih napisov na poslopju slovenske šole v Ul. Randaccio ter torkovih fašističnih izgredov v Trstu. Policijska oblast mora tokrat najti krivce. Fačističnim divjakom je treba preprečiti nadaljevanje njih gnusnih dejanj! SILVESTROVANJE V GORICI Športno združenje «Mladost» iz Doberdoba priredi silvestrovanje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev Korko 13. Pohitite z rezerviranjem vabil, ki so na razpolago pri naslednjih poverjenikih: Doberdob: Janko Gergolet Jamlje in Dol: Sonja Peric Poljane: Marij Lavrenčič Vrh: Leo Devetak Ronki: Ferruccio Oemic Gabrje: Milena Mozetič Sovodnje - Rupa: Miro Kuzmin štandrež: Bar Romana Gabro Gorica: SPZ, Ul. Malta 2/1 Števerjan: Milena Koren Pevma, Oslavje, štmaver: Neda Dornik. Oskrunjen partizanski spomenik v Doberdobu Na doberdobskem partizanskem spomeniku so neznanci, najbrž včeraj ponoči, odstranili peterokrako zvezdo, simbol slovenskega partizanstva, ki je bila postavljena na spomeniku pod dvojezičnim napisom, ki so ga lani postavili domači partizani in občinska uprava. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi V ŽELJI PO MIRNEM IN PRIJATELJSKEM ŽIVLJENJU OB MEJI Odbor goriške pokrajinske uprave obsoja fašistiine izgrede v Trstu Odbor pričel razpravo o proračunu za leto 1971 - Govor je bil tudi o položaju v tovarnah v Sovodnjah in Nuova San Giorgio v Stražicah Odbor goriške pokrajinske uprave odločno obsoja fašistične izgrede v Trstu. Na običajnem četrtkovem sestanku odbora, ki .je bil pod predsedstvom dr. Chientarolija so pokrajinski odborniki odločno obsodili to kar se je pripetilo v torek v Trstu ob priliki fašistične demonstracije, obsojajo nasilje, ki je v nasprotju s čustvi velike večine prebivalstva naše dežele ter je naperjeno proti demokratičnemu življenju in skuša razbiti proces prijateljstva med tu živečimi narodi. Naše prebivalstvo, je rečeno v poročilu pokrajinskega odbora, hoče dalje živeti v miru. Predsednik .je tudi obvestil od bomike o dveh važnih sindikalnih dogodkih, o zasedbi predilnice v Sovodnjah ter o položaju v tovarni Nuova San Giorgio. Pokrajinski odbor si bo prizadeval, da napravi vse kar je v njegovi moči, da se oba problema rešita na ugoden način za delavstvo. Govor je bil tudi o zasedbi nekaterih šol, med katerimi realne gimnazije v Tržiču, kjer so dijaki protestirali tudi proti pomanjkanju prostorov. Tu se namreč pouk vrši le v jutranjih urah. Pred časom je pokrajinska uprava dobila od države prispevek v znesku 90 milijonov lir za dozidavo stavbe realne gimnazije v Tržiču, od svojega je primaknila v ta namen še 45 milijonov lir. Prav v teh dneh je državni tehnični urad (Genio Ci-vile) odobril načrt. Pokrajinska u-prava si bo prizadevala, da se razne birokratske zapreke odpravijo in da bi bilo tako moč čim-prej razpisati dražbo za ta razši-ritvena dela, s katerimi bi bilo zadoščeno sedanjim in bodočim po trebam te gimnazije v Tržiču. Odborniki pokrajine so nato precej razpravljali o proračunu pokrajinske uprave za bodoče leto 1971. O stvari bodo razpravljali še prihodnji teden, nato pa se bodo s proračunom predstavili pokrajin skemu svetu. Ponovna seja sveto bo v ponedel.jek, 21. decembra. ob 18.30 odv. Luigi Luzzatto Guer-rini govori o lovskih zakonih; V četrtek 17. t. m. ob 18.30 dr. Emi-lio Sartoreli o sistemih za gojitev divjačine. V soboto 19. t. m. ob 18.30 dr. G-ovamni Coesar govori o lovskem orožju. Vsi prizadeti so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo zgoraj navedenih predavanj. Iz guriškriia matičnega urada Dne 10. in 11. decembra so na goriškem matičnem uradu prijavili 13 rojstev in 7 smrti. VERDI: 17.15—22.00: «Sergente Fleep indliano ribelle«, A. Qulnn In S. Winters; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO: 17.00 «Venga a prendere H caffč da noi». Ugo Tognazzi in Anna Goodwin; italijanski kdne-maskope v barvah, mladini izpod 14. let prepovedan. MODKRNISSIMO: 16.15 zadnja ob 22.00: «L'intreccio». M. Mel in R. Hossedn. Kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA: 17.15—22.00 «11 tagUa-golen, S. Androm in J. Yanne; francoski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE: 17.0(1-21.30 «La fru-sta e la forea«, J. Murdy, B. Rid-ges; ameriški tlim v barvah. Iržio AZZUltKO: 16.00 «11 Dio chiamato Doria». H. Berger, M. Lee in E. R. Drago. Kinemaskopski film v barvah. EXCELS1GR 16.00: «Uomlnl e co-bra« Kirk Douglas ln Henry Fonda. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE: 16.30 «Quando le donne avevano la coda». G. Gemma. Ki-nemaskop v barvah. SAN MICHELE: 16.30 «Aldce nel paese delle meraviglie«. Walt Di-sneyjev film. Dodatek «11 ritor-no dd Joseiito«. ,'Voivi Ourica ROJSTVA: Arturo Selva, BORIS FERLETIČ, Fabio Bott, Lorenzo! Wolf, Vanessa Grion, Gabriele Be-1 SOČA: «2 and ar se ženl», francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Agin testament«, madžarski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «Na rečnem zavoju«, a-meriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «Plinska luč«, ameriški film - ob 19.30. KANAL: «Montezumovo zlato«, mehiški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. RENČE: «Lflkvidator», angleško - ameriški barvni film — ob 19.30. rardi, Davide Zonch, Orietta Barbana. Chiara Gasparini, Luca Pa pais, Romina Juren. Paolo Miche-lani in Sonia Buffolo. UMRLI: invalid 39-letni Giovanni Veliscech; kolar 61-letni Jožef Ro Žič: vratar 71-letni Giacomo Vityo-ri, upokojenec 63-letni Pietro Grion: eno uro star otrok Arturo Selva bolničarka 58-letna Ida Manfreda in gospodinja 82-letna Emilia Medvešček vd. Dell’Era. trgovina čevljev JUREN Tečaj za lovce Pokrajinska lovska sekcija v Gorici organizira izpopoinibveni tečaj za vodje lovskih rezervatov, lovske čuvaje in za lovce. Lekcije bodo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, na Korzu Italia 55 z naslednjim programom: Danes v soboto 12. t. ra ob 18.30 odv. Dioo Perco bo predaval o srnjakih. V ponedeljek 14. t. m. GOR IC A Largo XXVII Maržo 9 -Palača 1NPS ___ Via IX Agosto 1 Velika izbira čevljev in torbic po konkurenčnih eenab 1 DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CRISTO-FOLETTI, Travnik, tel. 29-72. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla salute« dr. Fabbris, Ul. Cosuldch 117, telefon 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV Maggio 22, tel 23-39. BELO RK V GORICI Koristno delo ambulant RK za specialne preglede učencev Ugotovili izboljšanje zdravja učencev osnovnih šol in večjo okvaro zob Pred dnevi je imel sejo upravni odbor šolske ambulante pri goriškem Rdečem križu, da bi proučil delo raznih zdravniških ambulant ki delujejo v okviru CRIG na šolskem področju. Predsednik Rodendgo je poudaril v svojem nagovoru pripravljenost goriškega Rdečega križa (CRIG) za pomoč zlasti kjer je potreben poseg v pomoč specializiranim ambulantam občine. Sledila so poročila zdravnikov — načelnikov posameznih ambulant. Dr. Genovese je poročal o delovanju splošne ambulante od 20. oktobra 1969 pa do 25. maja 1970. Nudili so pomoč šolam, ki niso imele lastne ambulante in sicer na sedežu CRI v Gorici. Začeli so z učenci prvih razredov ter v pri- mero potrebe izvedli tudi posebne preglede. Kontrolne preglede so potem izvedli tudi v višjih razredih. Tako so pregledali 1100 dijakov in sicer 477 dečkov ter 623 deklic. V splošni ambulanti so porazdelili delo na zobnem oddelku, okulističnem in oddelku za ušesa in grlo, ter na druge sekcije. V primeru s prejšnjimi leti so ugotovili izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja med učenci in tudi izboljšanje v prehrani. Pač pa so še vedno precejšnje tare na okostju in mišicah, gnitju zob, srčnih motenj in Matičnih dia-taz. Ugotovili so tudi precejšnje število učencev, ki potrebujejo korektivno telovadbo. Predstavnik šolskega skrbništva prof. Pilate je poudaril potrebo, da se prijavi tiste učence, ki so potrebni korektivne telovadbe na županstvu, kar naj bi veljalo tudi za dijake obveznih šol. Sledilo je poročilo zobozdravnika dr. Mariina cTAmbros-ia, ki je deloval od 6. novembra 1969 do 1. junija 1970. Tu so zdravili 62 gojencev raznih zavodov in šol ter ugotovili potrebo, da bi obvezno pregledali zobe vsem učencem obveznih šol. Poročali so še zdravniki raznih drugih sekcij, potem pa je predsednik podal še finančno poročilo, ki so ga odborniki potrdili soglasno. Pri tem so poudarili potrebo, da bd marale vse ambulante obratovati s polnim ritmom in po možnosti še izpopolniti svoje delo. Na furlanskem filološkem kongresu sodelovali tudi slov. strokovnjaki Rusi so se že pred sto leti in vee zanimali za furlanske posebnosti in v zvezi s tem tudi za posebnosti beneških Slovencev - Delež prof. Kocijančiča Na jubilejnem furlanskem kongresu so sodelovali tudi trije slovenski znanstveniki: romanist dr. Anton Grad z ljubljanske univerze, dr. Milko Matičetov, znanstve ni raziskovalec ljudskega pripovedništva z ljubljanske akademije in ravnatelja muzeja v Kromberku pri Novi Gorici, zgodovinar Branko Marušič. Dr. Anton Grad razpravlja o pa-latalizaciji (mehčanju) guturalnih soglasnikov K in G pred furlanskim A. Kdaj se je vsaj približno izpeljala ta palatalizacija guturalov K in G pred A v furlanščini precej ☆ OSNOVNA ŠOLA cebScno spomenik: NOB MIVSI PARTIZANI. AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu na birajo: * uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchl 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11.. na sedežu Kmečke zveze. Ul. Geppa 9, pritličje. v Tržaški knjigarni. Ul. sv Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih dru štev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. povedo tiste furlanske besede, ki so jih sprejeli Slovani, ki so prišli v stik s Furlani, največ seveda Slovenci. V stari furlanščini se je npr. eastron ohranil v slovenski besedi koštrun, stari rimskii Longa-ticum je ostal Logatec itn. V prvih stoletjih sožitja Slovencev s Furlani še ni bilo palataliza-cije guturalov v furlanščini in tudi ne v slovenščini, v kasnejših stoletjih je nastopilo mehčanje v furlanščini in tudi v slovenščini m prevladuje mišljenje, da se je to dogajalo od 14. stoletja dalje. Odsev govorjene furlanščine v rezijanskih pripovedkah je bil tema dr. Matičetovega referata, o katerem smo že poročali v našem listu ob kongresu 1969. Po Matičetovu imamo opraviti z mednarodnostnimi odnosi ali kakor se uporablja v etnografski znanstveni literaturi z in-teretničnimi odnosi. Gre za ožji interetnični ali dvojezični pas. Tolmin npr. že stoji izven tega pasu, ker je Matičetov dobil tolminski pregovor, ki pravi, da ne razumeš Furlana, Rezijana in Cigana. Pač pa je precej dvojezičnosti v hribovski okolici Čedada ali pa v Reziji, ker so živeli tod ljudje v tesnih stikih s Furlani. Zgodovinar Branko Marušič poroča, kar je bil pisal semeniški profesor Štefan Kocijančič, ki je živel od 1818 do 1883. Prof. Kocijančič se je rodil v Vipavi, bil je profesor svetega pisma in semitskih jezikov. Italijanski slavist prof. Arturo Cronia je odkril nenatiska-ni Kocijančičev slovensko - nemški slovar. Kocijančič je začel z duhovniško službo kot kaplan v Lečniku in takrat je spisal učbenik za slovenske osnovne šole. Hrvaški zgodovinar Kukuljevič mu je 1851 predložil vprašalno polo, kako teče narodnostna meja na Goriškem. Prof. Kocijančič mu je naštel celo vrsto znanstvenikov in pisateljev, ki so dotlej pisali o Furlaniji. Seveda ni pozabil velikega italijanskega glotologa goriškega Ju- da Izaka Samuela Reggia. Kocijančič je pa bil sodelavec še bolj slavnega Graziadeia Izaija Asco-lija. S hrvaškim zgodovinskim društvom je Kocijančič tesno sodelo val in bil njegov redni član. Pisal in razložil jim je tudi posebnosti Bizjakov, tj. prebivalstva med kra-škimi griči in dolnjim tokom Soče, ki so govorili in še govore neko posebno popačeno italijanščino, drugačno od furlanščine v tem delu Furlanije. Kocijančič je napisal posebno poglavje o nadiških Slovencih in drugo o Rezijanih in njihovem narečju. Spomnil se je mnogih mož na Goriškem, ki so se proslavili s pisanjem ali z drugimi deli in napisal vrsto življenjpisov. Opisoval je tudi kraje, naseljene s Furlani na Goriškem in način njihovega življenja. Ko je opisoval Goriška Brda in Brice, je rad vpletal primerjave med Brici in Furlani. Po 1854 je Kocijančič prenehal z zgodovino, ki se je je lotil z veliko vnemo šele leta 1875. Marušičev članek prikazuje pred- vsem Kocijančičevo delo v zvezi s Furlani. Zato je prof. Štefan Kocijančič zaslužen za zgodovino gori-ških Furlanov. Poleg treh slovenskih znanstvenikov so nastopili na furlanskem mednarodnem filološkem kongresu še hrvaški profesor Žarko Mulja-čič, ki proučuje mesto, ki naj ga zavzema furlanščina v Romuniji, z ozirom na razvrstitev neolatinskih jezikov. Romančo in furlanski jezik spadata k sistemu ladinskih jezikov, sta v sredi med »pisanimis. in standardnimi jeziki. Posebni strokovnjag v ladinskem jezikoslovju bi mogel določiti, v kakšnem odnosu stoji do drugih romanskih jezikov furlanščina. Ruski znanstveniki so prihajali v Furlanijo prvič v prejšnjem stoletju, ko so raziskovali tersko in rezijansko slovensko narečje. Leta 1838 je ruski znanstvenik Sreznev-sky tri leta proučeval razna slovenska narečja in češkoslovaške govorice. Leta 1841, torej pred 130 leti je prišel v Rezijo in jo je vso peš prepotoval. O teh svojih razi- skovanjih je napisal več znanstvenih del. Posebno je znano njegovo glavno delo »Slovenci v Furlaniji*, ki je izšlo 1881 v Leningradu, tedanjem Petrogradu. K njemu je prišel na katedro na petrograjski univerzi študirat mlad študent Ivan Aleksamdrovič Baudoin de Courtenay (živel od 1845 - 1929). Nič manj kot devetkrat je bil Baudoin na svojih študijskih potovanjih v Beneški Sloveniji in v Sloveniji. Med raznimi njegovimi deli je znan esej o fonetiki rezijan-ščine in pa »Materiali o ddalektal-nem in etnografičnem proučevanju južne slovenščine*. Od 1960 je na Etnografskem institutu znanstvene ruske akademije ponovno začelo proučevanje mednarodnih odnosov in sicer tokrat na etnografičnem področju. Obdelali so Furlanijo glede kmečkih stanovanj v Furlaniji. N. A. Kras-novskaja je napisala dizertacijo o problemih etnične zgodovine Furlanov in s tem v zvezi tudi Beneških Slovencev. a. r. Pred nekaj mescei se je mislilo, da bo Tamara Baroni končala za več let v zaporu. Tolikšne so bile proti njej obtožbe. Izpustili so jo iz pripora in za nekaj dni je pobegnila v Grčijo, pa čeprav ne bi bila smela. Sedaj pa lepo dekle spet poje in se zabava, kot bi se ne bilo prav nič zgodilo. fliiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiraniiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiKiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiaMiiiaiiiiiiiiiiiKKiiiMiiiiiiiiiMtvaiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitaiiiBaiiiiiiiiiiiaiiiiiniMMiitai BRITANSKI KOMENTATOR 0 «P0JAVU» ZAHOBNE NEMČIJE IN JAPONSKE Pred 25 leti do tal pobiti državi doživljata sedaj svoj velik polet Če se bivša velika zmagovalca ne bosta spametovala in se lotila treznejšega obravnavanja medsebojnih odnosov, bi se jima znalo zgoditi, da bosta plačala zelo drag račun V zadnjem času se ponavlja u-gotovitev, da imata Zahodna Nemčija in Japonska — med največjimi in najbolj razvitimi deželami sveta — še najbolj solidno gospodarstvo. In danes, ko je mimo četrt stoletja od konca druge svetovne vojne, smemo ali bolje moramo reči, da sta največji ekonomski uspeh po vojni doživeli tisti dve industrijsko razvili državi, ki sta utrpeli še najhujši poraz. Predaleč bi nas privedla podrobna analiza vseh razlogov in vzrokov, ki so privedli do te ga. Omeniti bi morah na primer tudi dejstvo, da stacionirajo v teh deželah največje ameriške vojaške sile, kar predstavila' tudi vir do hodkov oziroma dotok dolarjev že polnih 25 let. Nadalje je znano, da sta ti dve državi dobili z onstran Atlantika veliko sredstev v obliki ameriških investicij. Toda enega izmed razlogov za tolikšen uspeh teh dveh držav je treba iskati tudi v nečom drugem. Res je, da je Zahodna Nemčija postavila na noge danes moderno vojsko, ki šteje skoraj pol mili- jona mož, res pa je tudi, da je Zahodna Nemčija vrsto let bolj malo trošila za oborožitev. In isto v še veliko večji meri velja za Japonsko in neki znani angleški komentator je v zvezi s tem za pisal tudi naslednje: »Vojaški do raz prinaša s sabo osvoboditev bremena, ki ga vsiljuje vojaška zmaga*. Eno teh bremen je tudi vojaška moč, vojska, ki veliko-stane. Sicer pa prepustimo besedo kar temu britanskemu komentatorju, ki je v zvezi s tem med drugim zapisal: »Zmagovalci se obremenjujejo z gospodarsko tekmo v povojnem času, v katerem svoje bodoče tekmece, trenutno premagane, razorožujejo, medtem ko sami o-stajajo pod orožjem. Zmagovalci se. tudi izpostavljajo nevarnosti, da ob zmagi precenjujejo svoie sile in vztrajajo v vlogi, ki je za njihove moči postala prevelika. Zanimivo glede tega je stanje Velike Britanije v prvih povojnih letih. Isto velja tudi za Francijo. So pa države zmagovalke, ki prevzemajo nase tudi nove in nevarne obveznosti. Gle- de tega sta tipični Sovjetska zveza in ZDA. In v vsem tem času, torej v času, ko se zmagovalci obvezujejo na velike stroške, so premaganci oproščeni vsega tega in začenjajo svojo eksiitsenco znova, brez raznih nepotrebni !i obveznosti. Nedavno podpisani sporazum med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo v Moskvi krasno ilustrira to ironično igro sreče. Prusija je bila 1945. leta likvidirana na enak način, kot je bila nekoč ustvarjena in sicer »s krvjo in z orožjem*. Zahodna Nemčija je pod vodstvom kanclerja Brandta priznala realnost in s tem začela novo poglavje v . nemški zgodovini. Brandtu je uspelo razpršita strah Rusov pred nemško re-vanšistično vojno in doseči, da je Sovjetska zveza postala trži šče zahodnonemške proizvodnje. Zahodnim Nemcem, ki se pojavljajo v eivilu in ne v uniformi. Sovjeti velikodušno odpirajo vrata. V letih od 1914 do 1941 je bila Japonska na višku svoje moči. Kl jub temu Japoncem tudi po velikih zmagah v začetku druge Prizor Iz »Kekca*, ki bo prihodnji teden več dni na programu Slovenskega gledališča. »iiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiHHiiiiiimiiimiimiiMiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiilliiiiiHHiiiiiiiiilnliliiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiii ŠTAJERSKA, KOROŠKA IN PREKMURJE V PODORI Državna založba Slovenije je pred leti zasnovala izdajo, ki naj bi domačemu in predvsem tujemu svetu prikazala lepote in naravno bogastvo Sloveniie Ta zbirka več knjig naj bi predvsem v slikah, po možnosti r čim številnejših banmih fotografijah, prikazala značilnosti naših krajev, lepote narave znamenitosti, kulturne ne, skratka, prikazala naj bi slov. Ijenje naših ljudi, naselja, vasi in mesta, športne stadione in tovarne, skratka, prikazala naj bi slov domovino v podobi ki naj jo kratek tekst le dopolnjuje. Doslej so izšle že knjige te zbirke, posve čene Ljubljani, Gorenjski, Primor-sp in Notranjski ter Dolenjski z Selo Krajino. Pred seboj imamo zdaj pravkar izšlo knjigo posvečeno Štajerski, Koroški in Prekmurju. Ta zbirka naj bi obsegala po načrtu še dvoje knjig. Ena naj bi bila posvečena tistim delom Slovenije, ki so ostali izven naših meja, zadnja knjiga pa bi pod naslovom Slovenija predstavljala neki izbor najboljših podob vseh knjig in naj bi torej v eni sami knjigi podala zaokroženo podobo naše celotne domovine. Knjigo, posvečene Štajerski in Koroški ter Prekmurju, sta uredila pisatelj Ivan Bratko ter starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev France Stele. Slednji ,e skupaj z Emilijanom Cevcem prispeval tudi tekste s področja u-metnostne zgodovine, medtem ko sta ostala dva avtorja teksta Fran ce Planina (geografija in gospo darstvo) ter Franček Saje (zgodovina). Knjigo je opremil Jože Brumen, medtem ko je fotografov avtorjev podob, cela. vrsta. Če si ogledamo vsebino knjige, ki je zdaj izšla, najdemo najprej uvodno besedo. Tej sledi prikaz prirodnih lepot Štajerske, zlasti Pohorja in nato tistega dela Koro ške, ki je ostal v mejah Slovenije. Veliko podob je posvečenih Dravi, nato pa se nam predstavi Maribor z vseh mogočih perspektiv. Potem se sprehodimo do Ptuja, obiščemo Haloze, Dravsko polje s Kurenti, si ogledamo gradova Bori in Dornavo, pa smo že v Sloven skih goricah. Nato se preselimo v drugi konec Štajerske, v Savinjsko dolino, spoznamo Velenje ter Celje kot go spodarsko. kulturno in umetnostno središče. Podobe nam kažejo na Rogaško Slatino, Laško, potem oa smo že v Hrastniku in Trbovljah V zadnjem delu knjige spoznavamo še Prekmurje z vsemi zna čilnostmi tega predela. Kot rečeno, spremljajo slike u vodne besede in pa kratki spremljajoči teksti, ki dopolnjujejo po dobe. Te so seveda bistveni del knjige. Ob prvih knjigah je bilo nekaj kritike na račun slikovnega gradiva. Morda bi lahko rekli, da je v tej knjigi posvečeni pred vsem Štajerski slikovno gradivi bolj skrbno izbrano Manjka sicer nekaj večjih barvnih podob, toda to bi seveda znatno razširilo obseg knjige, bi pa seveda pripomoglo bolj skrbno izbrano. Manjka sicer be tudi niso povsem nove in niso bile napravljene nalašč za to zbirko. Toda v celoti gledano, nam knjiga daje dovolj zaokroženo podobo slovenskih mest, krajev in pokrajin, ki jih prikazuje. Manj nam kaže življenje in naše ljudi kot pa naravne lepote in kulturne ter zgodovinske zanimivosti. Knjiga je torej po konceptu podobna prvim knjigam te zbirke, po izboru slikovnega gradiva pa je kvalitetnejša. Vsekakor izpolnjuje svoje poslanstvo. Draga bo našim ljudem, ki radi w podobi spoznavajo svojo domovino, še dražja bo slovenskim ljudem, raztresenim po svetu. Tem morda ie knjiga v prvi vrsti tudi namenjena, kot pozdrav domovine. SL Ba. svetovne vojne ni uspelo izsiliti prodora na Avstralijo. Danes pa se je med Avstralijo in Japonsko vzpostavilo gospodarsko partnerstvo, ki je analogno partnerstvu med Zahodno Nemčijo in Sovjet sko zvezo. Kako sta Japonska in Nemčija četrt stoletja po popolnem porazu in po neuspehu v poskusih, da bi si z orožjem ustvarili pot do bogastva, vendarle, uspeli, da na določen način osvojita »življenjski prostor*, za katerim sta težili? Vojaški duhovi, ki so v dobi med obema vojnama, posebno še tik pred drugo svetovno vojno, imeli glavno besedo v deželi. so smatrali, da si v svetovnem gospodarstvu, ki temelji na konkurenci, more tisti, ki se je v to konkurenco pozneje vključil, priboriti »mesto pod soncem* le z mečem. Toda takšni načrti so, kot smo videli, doživeli popoln neuspeh. Vsak vojaški napad povzroči prej ali slej močnejšo koalicijo nasprotnih sil kar nujno privede do poraza napadalcev. Napadalci so vedno doživljali tako usodo. Predpostavimo na primer, da bi bila Nemčija 1914. leta držala Avstro-Ogrsko v šahu in bi s tem bila preprečila izbruh prve svetovne vojne. V tem primem bi bila Nemčija v času od 1914 do danes jsostala prav gotovo največja gospodarska sila sveta. Ni-kakega dvoma ni, da bi to razrezalo Veliko Britanijo, ker bi izgubila svojo ponosno vlogo »delavnice sveta*, toda zaradi tega bi Velika Britanija ne sprožila vojne z Nemčijo, ZDA pa bi ostale na oni strani Atlantika zadovoljne s svojim standardom in s svojim življenjskim prostorom. Drugo nemško cesarstvo bi ob soglasju ostalega sveta privedlo do tega, kamor se Zahodna Nemčija ponovno usmerja leta 1970. In sedaj si oglejmo še Japonsko, na drugi strani našega globusa. Predpostavimo, da bi Japonska leta 1894 ne bila napadla Kitajske, pač pa da bi jd bila pomagala, da se brani pred evropskim napadom, kar je Tokio storil 25 let prej, to se pravi 1868. leta. Ko bi bili ti dve deželi solidarni, bi tako Japonska kot Kitajska bili sposobni uveljaviti se nasproti drugim svetovnim si lam, hkrati pa bi se mogli medsebojno razvijati v obojestransko korist. Vojaška zmaga Japoncev nad Kitajci leta 1894 je že tedaj predstavljala »osnovo* za poraz Japonske v letu 1945. Plodovi prejšnjih japonskih zmag so bili pomladi 1945 uničeni. Sodobna Maocetungova Kitajska je za Japonsko trenutno prav tako zagonetna, skoraj nedostop na, kot za ostali svet. In vendar bi ne bilo nič čudnega, če bi nekega dne v Pekingu pred stavniki Kitajske in Japonske pod pisali sporazum, kakršnega sta Sovjetska zveza in Nemčija podpisali pred nedavnim v Moskvi Mirnodobsko sodelovanje za razvoj prirodnih bogastev neke o gromne dežele bi moglo biti za oba partnerja v daljnovzhodni A-ziji prav enako koristno kot ka že, da bo koristne zahodnonemško sovjetsko sodelovanje po nedavni »pomiritvi* med Moskvo in Bon nom. če gledamo stvari s tega zor nega kota, kaže, da sta se Japonska in Zahodna Nemčija iz svojega poraza pred obilnimi 25. leti vendarle neka: naučili. Skraj ni čas bi bil, da bi tudi zmagu valci izvlekli ustrezne zaključke Iz svojih zmag. Nauk za bivše zmagovalce je nekoliko težji, toda cena, ki bi .jo zmagovalci pla čali, če bi se iz svoje zmage nič ne naučili, bd mogla Uti zelo visoka.* Zaključuje angleški komentator SOBOTA, 12. DECEMBRA 1970 NEDELJA, 13. DECEMBRA 1970 PONEDELJEK, 14. DECEM. 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Veseli motivi; 12.10 O božičnem darilu; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operna glasba; 17.00 Znani pevci; 17.20 Slov. znanstveniki na univerzi; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbor »Kočo Racin*; 19.45 Jazzovski ansambel; 20.00 Šport; 20 50 Milčinski: «Butalski podvigi* (radijska priredba); 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. KOPER 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6 50 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Furlanske pesmi; 10.05 Juke box; 10.30 Orkester; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in piesem; 12.00 in 12.45 Glasba j>o željah; 14.05 Kino danes; 15.00 Prenos RL; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester in trio; 19.30 Prenos RL; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Program s F. Valeri; 15.35 Znanstvena oddaja; 15.45 Pisana glasba; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Glasbeni spored; 17.10 Veliki variete; 18.30 Ping pong; 18.45 Kronike juga; 19.00 Stare kronike; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 Koncert; 22.15 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8 30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kvartst Borodin; 9.00 Izbrane pesmi; 9.45 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete z Bramie-rijem; 11.35 Zbori z vsega sveta; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.15 In spet je sobota; 18.05 Glasbeni aperitiv; 18.30 Dogodki in ljudje; 19.00 Program s S. Pampanini; 20.10 Woolf-Theodolin: Notte e giomo; III. PROGRAM 9.30 Koncert skladb za orgle; 10.00 Koncert za začetek, 11.15 Odrska glasba; 12.20 Geminianije-ve skladbe; 13 00 Roussel, Absil, Casella; 14.25 Gluckova operna glasba; 16.40 Franck, preludij in fuga; 17.20 Webrov koncert, opus 75; 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Gledališki in filmski pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.10 Couperinove skladbe; 10.20 Vzporedna glasba; 12.20 Franckove skladbe, 12.30 Simf. glasba; 14.10 Komorna glasba; 15.30 lahka glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10 00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Vesela godala; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz popularne romantične koncertantne literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.39 Pripa očajo vam...; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Po domače; 15.30 Glasbeni interrrvezzo; 15.40 Poje basis. Wal-ter Berry; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Majda Sepe; 18.15 Med plesi in rapsodijami; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 20.00 Spoznavajmo svet in zgodovino; 21.15 Panorama zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Film »Deček in golob*; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 O pisatelju Faulknerju; 19.10 Teden dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Can-zonissima; 22.30 Film »Dediščina*; 23.00 Dnemik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Slikanica «Tisoč in en večer*; 22.15 Detektivka »Paura delle bambole*; 23.00 Sedem dni v parlamentu. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Weisenbom: Izvrševalec; 16.25 Pianist Krpan; 16.45 Orkestri; 17.30 Zborovsko petje; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Ital. kulturni krožki; 9.45 Orkester Paul; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 10.45 Orkester; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 12.15, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Pihalni orkester; 16 30 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.45 Glasbeni program; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Spored za popoldne, 15.10 Pesmi na igriščih; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.35 «Formula uno»; 18.30 Nedeljski koncert; 20.25 Glasbeni variete; 21.15 Pianist Dino Ciani; 22.10 Dunajska lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.00 »I nuovi angeli*; 8.40 Plošča; 9.45 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Program s P. Donag-giom; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.00 Canzooissima; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Vam ugaja klasika?; 16.00 Neapeljska; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Strani iz operet; 18.00 Nove ital pesmi; 18.40 Glasbeni aperitiv; 19.13 Danes smo gostje pri...; 20.10 Cipama antologija; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba; 22.40 Neapeljska jesen. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasba; 12.20 Na sporedu je Čajkovski, 13.00 Offenbach, Schubert itd.; 14.00 Folk. glasba; 14.10 Komorni orkester; 15.30 G. Arpino: Dor. n a amata dolcissima; 17 05 Klasiki jazza; 17.30 V diskoteki; 18.00 Ital. slikarji kot pisatelji; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija po svetu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Jurij Gruša: »Zapletene dogodivščine vojaka Blatoeapka*; 9.05 V studiu 14; 10.05 še pomnite, tovariši... — Mitja Hribovšek: Po zamrzlih sledeh; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 L. Tabi; Humoreske; 14.50 Tipke it, godala; 15 05 športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta: 17.30 Jean Giraudoux: «In-termezzo* — rad. igra; 18.31 Beethoven: Sonata št. 10; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Slikanice; 12 55 Canzonissima; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 športno popoldne; 16.4o Spored za mladino; 17.45 Špo:tni rezultati; 17.55 Komični filmi; 19.00 Dnevnik; 19.15 Polčas nogomene tekme; 19.55 šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Castellani -Lunari: »Le cinque giomate di Milano*; 22.10 Športna nedelja: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.30 Sebastian — Di Stefano: «11 gioco delle vacanze*; 21.00 Dnevnik; 21.15 Kvartet Cetra; 22.15 Kino 1970. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.00 Pianist De Vita; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prired.tve; 18.30 Radio za šoe; 18.50 Vrabec: Uvertura-Suita; 19.15 Zborovsko petje; ,19.30 Glasbila; 20.00 Športna tribuna; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.20 Romantične melodije; 21.50 Hornist Falout; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.50 Glasba za dobro jutro, 8.00 Poje G. Gibbs; 8.15 Strani albuma; 84.0 Otroški kotiček; 9.15 Ansambel Johnson; 10.05 Juke box; 10.30 Haendlove skladbe; 11.00 Nastopajo pevci; 11.30 Orkester Mescoli; 12.00 in 12.45 Gasba po željah; 13.30 Plošče; 14.05 športni ponedeljek; 14-15 Lahka glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.05 Športni pregled; 16.20 Slovenske pesmi; 16.40 Naši solisti; 17-18 Vaši pevci; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Klasična glasba; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri v noči; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.M Poročiila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Ljudje in dog'dki; 12.10 Kontrapunkt; 1315 Hit Parade: 13.45 Program s C. Villo: 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Program za najmlaj-še; 16.20 Spored za mladino: 18.15 Glasbena pa'eta: 18.45 Gospodarsko - sindikalna panorama; 19.00 Umetnost in sovstvo; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Glasbena fantazira: II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.40 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori ; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako? 14.05 Juke box; 15.00 Pohodna enciklopedija; 15.40 Kolesa in motorji; 15.55 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.30 Dogodki in ljudje; 19.00 Srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Pariški program; 21.20 Brez naslova; 21.40 Nove ital. pesmi; 22.40 Puškin «čmi orel* lil. PROGRAM 9 30 Na sporedu sta Saromar-tini in Hayd:n; 10.00 Koncert ta začetek; 10.45 Busonijeva Fantazija opus 44; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna it3’-glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.00 Brahms in Schoenberg; 14.30 Simf. sk’adbe; 15.05 P- Marinino: Vivi; 17.25 Strani 'z Albuma: 14.30 Jazz; 18.15 Go- spodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled: 19.15 Koncert; 20.00 Beethoven: Leonore; SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13-00. 15.00, 15.30 Poročila; 6.30 Re- kreacija; 7.15 Intorm. oddajaj 8.10 Glasbena mat.neja; 9.05 P1' san svet pravljic; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Majda Sepe in Arsefl Dedič; 10.15 Pri vas doma; 12-1® Opoldanski ddvertimento; 12-8® Kmetijski nasveti, 12.40 Phaine gJv.be; 14.10 Lahka glasba; 14.3® Naši poslušalci čestita.o; 15-4® Ljutomerski oktet; 16.00 Propagandni vrtiljak, 16.40 Iz operet nega sveta, 17.10 G asbeno P° poJd^, 18.00 .Aktualnosti; 1®-1® »Mjiaiii* 18.35 »Interna* 469. 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.18 Ansambel Avsenik, 20.00 Operni koncert; 21.00 »Kdor prodre v bistvo 1110,0 umetnosti, bo reše*1 bede...* 22,15 Jazz; 23.05 Fritz: Pogovori z mamo; 231® Za p'es igra„o veliki odiestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Tajnosti živali; 13 00 ® poklicih: apo-ekar; 13.30 Dnev nik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program 28 mladino, 18.15, 18.45 Literarna oddaja; 19.15 Poljudna znanost-življenje na Japonskem; 19-4® Športne vesri in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka-M a. i gret e il caso Sa/mč fiacre; 22.50 Filmke premere; 23.9® Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Gxspodar ska panorama; 22.05 Beethovne ve skladbe. JUG. TELEVIZIJA OD 12.-XII. DO 19.-XII. 1970 SOBOTA, 12. decembra 20.00, 23.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 16.45 Obzornik; 16.50 Po domače; 17.20 »Ivanhoe* - ser. film; 17.45 in 18.40 Drž. prvenstvo v košarki — Lokomotiva : Olimpija; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 Festival vojaških pesmi; 21.50 »Svet, v katerem živima* — film; 22.15 »Nepremagljivi* — ser. film; 23.05 TV kažipot. NEDELJA, 13. decembra 9.30, 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 Ansambel Borisa Kovačiča; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Bratovščina Sinjega galeba; 11.40 TV Kažipot: 14.05 Roko- borba Uka: Gavrilovič; 15.05 Prvenstva CS v boksu; 15.50 Baltazar — risanka; 16.00, 16.35 Rokomet: Lokomotiva — Temišvar; 17.00, 17.30 Moskva: Hokej SZ — Švedska — prenos; 18.30 Mestece Peyton — film; 19.45 Cikcak; 20.35 Levičarji — humor oddaja; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled; 22.05 Miroslav ČancaJo-vič. PONEDELJEK, 14. decembra 20.00, 22.40 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba: Tragedija; 16.10 Francoščina; 18.00 Zgodbe o Tuktuju — mlad. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Janez in Ratko; 19.05 Zabavnoglasbena oddaja, 20.35 Calendi-Ghioni: Ugrabitev - ital. drama; 21.50 Znani obrazi: S. Dali. TOREK, 15. decembra 20.00, 22.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Zimski športi; 15.55 TV vrtec; 16 10 Angleščina; 17.10 Beethoven; V. simfonija; 18.00 Sneženi mož in snežena žena; 18.30 Ansambel Priv-šek; 19.05 Iztrgal ti bom veter, da bi te ustavil; 19.30 Pravilna prehrana; 20.35 Čaj in simpatija — film. SREDA, 16. decembra 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00, 16.45 Splošna izobrazba; Fizika; 17.50 Veliki In majhni; 18,35 Športna oddaja: 19.05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Srečanja z junaki »Bratovščine*; 21.50 Friedrich Gulda in njegov Euro jazz. ČETRTEK, 17. decembra 20.00, 23.10 Poročila: 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.56 Angleščina; 11.00 Fran-ooščina; 16.10 Splošna izobrazba; Tragedija, 17.45 Čudežna kitara• ’8.00 Pod to goro zeleno, 1®- 8 Obzornik; 18.30 Velika pustolov ščina — film; 19.05 Enkrut v tednu; 19.30 Doktor v hiši; 20.35 A Marodič: Nelikvidnost; 21.15 Kul turne diagonale; 21.50 Beethoven IX simfonija; 23.15 Mednarodn® tekmovanje v umetnostnem drsa nju iz Moskve. PETEK, 18. decembra .. 20.00, 23.10 Poročila; 9.30, 14-4® TV v šoli; 11.00 Angleščina; 1®'U Splašna izobrazba: Zimski športi; 17.55 Čarobna piščalka — f'®11! 18.30 Mladinski klub; 19.05 Pogl^ naprej; 19.45 Cikcak; 20.35 Vate1" polo — Mladost .Dinamo; 21.’ Življenje v dvorcu — film; 23.D Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju v Moskvi. SOBOTA, 19. decembra 20.00, °3.15 Poročila; 9.35 TV'J soli; 11.00 Splošna izobrazba: K1" zika: 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 15.00 Moskva: Medite rodna drsalna revija; 16.55 domače z ansamblom Ota Konte- 17.20 Ivanhoe — film; 17.45, l®-4® Državno prvenstvo v košarki '' Partizan:Zadar; 19.20 Na križ#®® starih kultur; 20.35 Vaterpolo 'J Mladost:Partizan; 21.40 GraditeU* jezov — film; 22.05 Nepremagljiv želeli pritegniti v ta zbor prvenstveno tisto mladino, ki se doslej nikjer pevsko ne udejstvuje. Kako si to zamišljate? DR. DEMŠAR: Res je, da je to naš prvenstveni namen. Dobro se zavedamo, da imamo zla- Razgovor zapisal j. k. L J zz * Otroci med »pravljično uro», ki jo je priredila Tržaška knjigarna I PETEK, 18. T. M. * kulturnem domu Solistični koncert ! Glasbene matice ^ Petek, 18. t.m. bo v Kultur-I*® domu solistični koncert Glas-J®1* matice, na katerem bodo •Vstopili tenorist Mitja Gregorač, 'olinist Rok Klopčič in pianist-?. Zdenka Novak. Izvajali bodo ^adbe Francka, Linharta, Bee-'jjvna, Debussyja, Sarasata, Sremska, Ukmarja, Papandopula a Duparca. ,^anes predstavljamo violinista "°ka Klopčiča, ki je pri nas že stopal: Jkninist Rok Klopčič sodi da-■ med najboljše slovenske vio- H8*® in njegovo ime redno sre-fcmo v koncertnih sporedih. v ma-koncer- Klopčič je diplomiral na A-“emiji za glasbo v Ljubljani J.se kasneje izpopolnjeval v tu-kjer sta mu bila učitelja i^kl in Szeryng. Razen domovini, je Klopčič fal tudi v Italiji, Bolgariji, Av-Romuniji, Franciji, Poljski ^CSSR. Sodeloval je tudi na uj°gih mednarodnih festivalih, svoje nastope šteje tudi šte-radijska in televizijska sne-^nja. Udejstvuje se tudi kot pro-1?®. na Akademiji za glasbo v glasbeni kritiki ocenjajo Roka N°pčiča kot odličnega violinista, j? 8a odlikuje izvrstna tehnika, * k>n in muzikalno izvajanje. JJgleden slovenski glasbeni kri-|? sodi o njem takole... «Rok ^°Pcič sodi med naše najvidnej-, .violinske virtuoze in si je s JJmi dosedanjimi nastopi prijal sloves odličnega poznavalca jj-totorpreta violinske literature, jj^gova igra je sedaj še bolj zre-, *n poglobljena, značilen zanjo Jr, k izredno analitičen odnos do vadbe, ki jo izvaja. Prav nič j ®rec ne prepušča naključju a-i‘tenutnemu navdihu. Vse, kar 'aia, je skrbno anahzirano, do-, ano in vsak ton zato na svo-iP* mestu. Ta velika natančnost JI skrb forme sem in tja celo pre- ža jasnost in pregledam in t. 'leta pristnejši muzikalni utrip, J? Pa tudi vedno prisotnega od-(j,5a_do izvajane kompozicije. [j?t>ci če v ton je pastozen in poln, tudi prilagodljiv vsakokrat-3» stilu, ki ga izvajano delo ^tteva. Z Petek zvečer bo Rok Klopčič Ovajal *•__1: J------^ — v mah dvorani Kultume- s, doma najprej dve skladbi, ki • zelo priljubljeni ljubiteljem Debussyjevo «Mesečino» ^*sir de lune) in znane Sarasato-v/Ciganske melodije», tehnično Jtokizno in z značilno cigansko jčtodiko prepleteno skladbo. V JJvgem delu pa bo Klopčič pred-Cvp Ul. Sonatino našega roja-L Alojza Srebotnjalca, čigar glas-dela imamo ponovno prilož-Poslušati tako v izvedbi or-ČJ^alnih in pevskih ansamblov *°r solistov. Violinist Rok Klopčič POTREBNA NOVA KNJIGA ZALOŽBE «B0REC> «Preporodovci» proti Avstriji Gre za dragocena pričevanja samih udeležencev gibanja, t j. za generacijo, ki se umika nPreporodovci so si pridobili svoje mesto v slovenska zgodovini kit gibanje, ki se je dosledno ta odkrito ravnalo po načelu, da se slovensko narodno vprašanje ne more rešiti v okviru kakršnekoli Avstrije ampak samo z razbitjem Avstrije ta ustanovitvijo popolnoma samostojne jugoslovanske države.« Tako začenja svoj uvod v knjigo Preporod orvci proti Avstriji univ. profesor dir. Fran Zvdtter ta ugotavlja, da preporodovci niso bili prvi med Slovenci, kd so razmišljali o rešitvi slovenskega narodnega vprašanja izven meja Avstrije. Vendar so bili to le posamezniki ali pa osamljeni poskusi. Preporodovci, čeprav v slovenski družbi niso bili izolirani, pa so bili najaktivnejša skupina. Predvsem pa je pomembno to, da pri njih ni šlo več za teoretično razpravljanje ta pripravljalno delo za cilje, temveč za konkretno akcijo, povezano s podobnimi akcijami drugod. Pri preporodovoih je šlo za jasne cilje, za borbo slovenskih dijakov ta visbkošolcev, za ljudi ,od katerih so mnogi kasneje ubrali levo pot, čeprav ni mogoče govoriti, da bi bilo gibanje socialistično ali še manj marksistično, šlo je vendar za pogumno generacijo mladine, ki je šla rušit stoletni državni o-kvir ta katere stališča je potrdil kasnejši zgodovinski razvoj. Preporod ovstvo je bilo vseslovensko gibanje, ki zaradi nazorov ni izključevalo nikogar, ki pa je imelo en sam cilj: brezkompromisni boj za politično osvoboditev Slovencev izpod tujega jarma ta priključitev k Jugoslaviji, ki naj postane okvirna država za vse jugoslovanske narode. Za ta cilj pa so mnogi preporodovci žrtvovali tudi svoje življenje. O Preporodu ta gibanju prepo-rodovcev Je bilo sorazmeroma malo napisanega, še manj pa zbranega. Knjiga Preporodovci proti Avstriji, ki je pravkar izšla pri zavodu Borec, izpolnjuje torej veliko vrzel. Nje posebnost je v tem, da so jo pisali še živeči preporodovci sami. Knjiga torej ni zgodovinsko delo, ni zbornik razprav. Večina prispev- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM NUJNA POBUDA GLASBENE MATICE Z mladinskim zborom zapolniti vrzel v našem zborovskem petju Zbor, ki bo imel prvo vajo že v torek, bo vodil Janko Ban - Poziv mestnim prosvetnim društvom Glasbena matica, ki v svojstvu osrednjega glasbeno-pedagoškega zavoda in koncertne poslovalnice skrbi za naše glasbeno življenje, poleg seveda drugih samostojnih glasbenih skupin, kot so zlasti pevski zbori, posveča že od svojega nastanka skrb mladinskemu petju, ker se dobro zaveda, da je od mladega pevskega kadra odvisen nadaljnji obstoj našega zborovskega petja. V okviru Glasbene matice že deluje otroški pevski zbor, kd ga sestavljajo otroci iz Trsta ta z Opčin ter otroški zbor «Kraški slavček« iz Devina-Nabrežane. Kolikor toliko, čeprav ne povsem zadostno, je za najmiajše poskrbljeno, manjka pa nam mlar dinskl zbor ta prav to pomanjkljivost hoče sedaj Glasbena matica, oziroma njena glasbena šola, odstraniti z ustanovitvijo mladinskega zbora. Ravnatelj šole GM dr. Gojmir Demšar ln zbo- l|,,'ii„,„,ll„|||„|„n||||||,|||,,|i,„n„i,,,,,nnmiiiiiiii,inimiiiiiiiniiiiniiiiiMinMiiiiMiMimmimiiin [priredbi idrijskih razgledov in kapelj Tretje srečanje primorskih revij R tojšnjo soboto, se pravi 5. t.m., „■ Pfišlo v Idriji do tretjega srečanj*, Primorskih revij, organskega jjtoljevanja trpelškega in trža-sestanka iz prejšnjih let. Pri-jjjtolja sta bili to pot uredništvi j^.ačih Idrijskih razgledov in Ka-I|J’ v prostorih športnorekreacij-(rpj3 Cer>tra pa so se zbrali še pravniki M!ad’>ke, Mosta, Oba-J’Srečanj in Zaliva. Naslov tega (7j'8a pogovora za okroglo mizo to' sicer širok in splošen, ven-saradi svoje občutljive tem ati-jv toli dražljiv, tako da je v mali jjjani sedelo lepo število pbshi-*ičn kV’ Predvsem kulturnih in poli-n a delavcev z obeh strani meje. V*"P?c:fičnost razvoja Slovencev sličnih družbenopolitičnih si-tk> je, k"knr smo rekli1, širok, D, aj preš'rok naslov, vsrkakor tojtoiselno izbran kot temeljno na-l*lti ? Za Prosto izmenjavo mnenj in l^nj, kot okvir za neposredno Hjirtoje in preverjanje izhodiščnih LG;1®1S- Okvir, ki udeležencev ni-C ne utesnjuje, pa jih tudi ne iijjtoa na splršnost in potemtakem jj*10 nedokvnrntiranost, pač pa tia. orh°goča omejitev posegov na L. tonosti obširnega problema in Hoj Po zaključni povzetek. Naj ta-kL-Povemo, da takega povzetka v (6 r. ni bilo in ni meglo biti. Pa (izjedo ugovarjal, da ni bil ni-""vidan, kcT Je bilo že vnaprej da do njega ne more priti, j^todvidon, ker Je bilo že vnaprej U|’!°' da do njega ne more priti, 1$ aer pravzaprav ne bi imel smis-kutooramo le ugotoviti, da je bil ttu® vsemu naslov za nekatere Prfoz.ck. To velja vsaj za Ži^toski samogovor — kako naj ga HjJtoče imenujemo? — o komu-JivJP in kapitalizmu, pa še kaj 0kga' Vj| -laven uvod v večer je pripravi feto^nik Idrijskih razgledov Ju-4vi“av’daž s kratkim, jasnim zgo-l^toskim orisom tragične usode kotorskega življa, orisom, ki bi služil kot temelj za vsa na-izvajanja. To pa se žal ni (u 'to, čeprav je Marij Maver Vidika) s svojim posegom o Slo tJLcln v Italiji in nekaterih silni-UtA ki pogojujejo njihov razvoj, kjjto v skladu s svojimi politifr-nazori — in vsekakor tudi z P^om srečanja — oceniti odnos matične domovine do Slovencev zunaj njenih meja in nekatere spremembe v njem, ki jih je opaziti v zadnjem času. Njegov rahlo polemičen nastop je ostal brez odmeva, zakaj drugi referenti so se precej oddaljili s tega občutljivega, konkretnega polja. V oceni celotnega večera vse kakor ne moremo mimo dveh re feratov, ki sta po svoji vrednosti, obširnosti in temeljitem obravnavanju izbrane snovi izstopala iz celote, hkrati pa seveda sprožila vprašanje, ali morda nista ze presegla okvira takšnega srečanja. Njuna avtorja sta Aleš Lokar, u-rednik Mostu, in Marijan Tavčar, urednik goriških Srečanj. Lokar je predvsem analiziral vlogo kulture v razvoju slovenskega naroda in posamezne faze tega razvoja, in poudaril nujnost, da tudi zunaj meja domovine čimprej premagamo prosvetarsko - kulturniško obdobje in doživimo zadnjo fazo razvoja našega naroda kot celote: Slovencev politikov. Tavčar pa je v obsežnem referatu skušal 0-svetliti najakutnejse probleme Slovencev v matični domovini, bogato pozitivno bilanco povojnega življenja, ob njej pa tudi številne »bolezni našega časa», ki jih nikakor ni mogoče opravičevati. Ob ugotovitvi, da se človek prvič v zgodovini začenja zavedati sebe ne na ravni človeka, pač pa človeštva si je zastavil vprašanje, kako takšna kultura vpliva na narodov bit, saj opažamo vse močnejše narodno osveščanje Slovencev, v katerem pa ne zasledimo separatističnih primesi, temveč željo po še trdnejši federaciji. Po nekaterih drugih posegih je zaključil Boris Pahor (Zaliv), ki je prešel z načelnih vprašanj na konkretne probleme naših manjših v Italiji in Avstriji. Pred svojim prispevkom Evropeizem da ali ne. v katerem je govoril o evropskem federalizmu in pravicah malih narodov in narodnih skupnosti v mejah velikih držav do obstoja, priznanja in zaščite, se je še posebej ustavil ob problemih naših rojakov na Koroškem, o tamkajšnjih oktobrskih demonstracijah in bo-MlrotUv Koluta rovodja Jaoko Ban sta nam v razgovoru povedala kaj več o tej pobudi: DR. DEMŠAR: «Pomanjkanje mladinskega pevskega zbora močno občutimo in dejansko je to huda vrzel med otroškimi in odraslimi zbori, ki se nam utegne še hudo maščevati, če je ne bomo pravočasno odstranili. Zato smo sklenili, da tak zbor ustanovimo in da naredimo vse, kar bo mogoče, da se razvije v kvaliteten zbor, ki bo lahko deloval samostojno v okviru koncertnih potreb Glasbene matice. Zbor bo zaupan našemu mlademu požrtvovalnemu in sposobnemu pedagogu in pevovodji Janku Banu. — Nam lahko poveste kaj več o sestavi tega zbora? JANKO BAN: Mislimo, da bi se v ta naš nastajajoči mladinski zbor vključili mladi ljudje po šestnajstem letu starosti pa tja do največ 30. leta starosti in to seveda taki, ki se že doslej u-dejstvujejo pri Glasbeni matici, pa tudi taki, ki niso doslej vključeni v noben obstoječi pevski zbor. Ker je teh poslednjih še precej, ne samo med šolsko temveč tudi med delavsko mladino, bi bili zelo veseli, če bi nam u-spelo pritegniti zlasti te in jih 0-greti za redno posedanje vaj. Za začetek bi bilo že kar lepo, če bi se zbralo kakih 20 mladih pevcev, kar je zadostna osnova za dobro komorno sestavo. — Omenili ste, da želite z mladinskim zborom poživiti naše zborovsko udejstvovanje v okviru Glasbene matice. Kako si konkretneje zamišljate, da bi se ta zbor čimbolj koristno vključil v obstoječo zborovsko dejavnost? DR. DEMŠAR: Predvsem tako, da bi bil stalen in da bi lahko nanj vedno in zanesljivo računali pri programiranju naše dejavnosti. Konkretno mislimo, da bi moral zbor doseči takšno kvaliteto, da bi lahko izvajal tudi zahtevnejše skladbe, da bi lahko nastopal samostojno, po potrebi tudi skupno z našim orkestrom in da bi razen doma lahko nastopal tudi na gostovanjih v matični domovini ter sodeloval seveda tudi pri prireditvah izven strogega okvira Glasbene matice. — Imate mogoče že zasnovan študijski program? JANKO BAN: Okvirno že, v podrobnostih pa je študijski program seveda odvisen od raznih okoliščin, od števila pevcev, od vrste in lastnosti njihovih glasov in prav gotovo ne nazadnje od volje in pripravljenosti na resno delo. Seveda bi začeli s skladbami, ki ne bi bile pretežke, pa tudi ne prelahke in to na način, ki bi ne bil strogo šolski pa tudi ne samo družabnosten. Verjetno bi za začetek prišle v poštev priredbe naših ljudskih pesmi in nato umetne in druge zahtevnejše skladbe. — Janko Ban je omenil, da bi želeli pritegniti v ta zbor bro se sti v mestu mnogo mladine, ki je sicer angažirana po svojih gibih v našem narodnem nju, ki pa ni vključena v sko-prosvetno dejavnost. Mislim pri tem predvsem na pošolsko mladino, ki je že zaposlena. Predvsem pa bi želel poudariti, da računamo pri tem na pomoč tistih mestnih društev, na pr. pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Škednju, v Barkovljah, ki nimajo lastnih zborov, imajo pa precej mladih ljudi. Predvidevanja niso hvaležna, toda ni izključeno, da bi sodelovanje mladih iz teh mestnih in predmestnih prosvetnih društev v našem mladinskem zboru lahko imelo ugodne posledice v prihodnosti tudi v teh društvih samih. — Kje bo zbor vadil in v kakšnih časovnih presledkih? JANKO BAN: V prostorih Glasbene matice, za začetek enkrat na teden. Prva vaja bo že v torek ob 19. uri. Mislim, da je treba pač računati s tem, da so mladi ljudje zaposleni študijsko ali na delovnih mestih in da jih ne moremo obremenjevati s pogostejšimi vajami. Želel pa bi povedati še to, da bom zbor sicer vodil jaz, da pa ga bodo pozneje, ko bo že čvrsteje postavljen na noge, prihajali vadit kot gostje tudi drugi pevovodje, domači in pedagogi iz Slovenije. Sodim, da je iz pedagoških razlogov to povsem umestno. — Kdaj sodite, da bi se zbor lahko prvič javno predstavil, če že ne povsem samostojno, pa na kakšni skupni prireditvi? DR. DEMŠAR: Na to vprašanje bo laže odgovoril pevovodja, moja želja pa je, da bi se mogel v čim krajšem času. To pa je spet odvisno od zainteresiranosti mladih za zborovsko petje, od resnosti študija in seveda od požrtvovalnosti. — In Vaše mnenje, gospod Ban? JANKO BAN: Najprej moram videti s kolikšnim številom pevcev bom lahko redno razpolagal in s kakšnim glasovnim materialom. Če bodo potem dani vsi pogoji, ki so potrebni, bi se morda lahko predstavili na eni prihodnjih revij naših pevskih zborov. Toda predvsem bo prvo leto bolj študijsko leto. kov je spominskega značaja ali pa ima značaj tafoirma bronih pregledov. Vendar so nekateri avtorji v svojih sestavkih kritični, ne omejujejo se samo na svoje spomine temveč so za osnovo svojih sestavkov vzeli tudi arhivsko gradivo in obstoječe pisane vire. Tako je knjiga dokaz resnega prizadevanja prikazati brez olepšavanja ta brez nepotrebne hvale gibanje Preporod, ki je v novejši slovenski zgodovini odigralo vendarle močno pomembno vlogo. Dovolj zajetno knjigo Je uredil Adolf Ponikvar, ki je napisal uvod ter spominske besede dvema vodilnima preporodovce-ma Avgustu Jenku ta Janžetu Novaku. Ernest Turk je napisal daljši prispevek, ki predstavlja oznako gospodarskih, družbenih ta političnih razmer pri Slovencih od začetka našega stoletja do prve svetovne vojne. Isti avtor prikazuje tudi udeležbo pre-porodovcev v dveh svetovnih vojnah. Evgen lovita piše o spominih na pneporodovska leta, sestavil je tudi seznam preporo-dovcev z izčrpnimi podatki. Ma-kso Snruderi piše o preporodov-skem gibanju v Mariboru, Fran Roš o enakem gibanju v Celju, Ludvik Kamel o goriških prepo-rodovcih; Franjo Perič o prepo-rodovedh v Trstu, Janko Omahen piše o dijaški stavki, o preiskavah ta aretacijah dijakov ljubljanskih srednjih šol leta 1914, iz spominov Vladislava Ravniharja je poglavje o veleiz-dajniškem procesu v Ljubljani, kjer je ta odvetnik branil obtožene dijake-preporodovce. Poleg še nekaterih sestavkov je na koncu objavljeno še dokumentarno gradivo, zlasti sodba izjemnega sodišča v Ljubljani, ki je obsodilo ljubljanske preporo-deroče zaradi veleizdaje, ta sodba izjemnega sodišča v Gradcu, ki je obsodilo Jamžeta Novaka. Kot rečeno gre predvsem za spominske, deloma kritične ta dokumentarne sestavke, ki z vseh strani osvetljujejo gibanje slovenskih dijakov ta študentov za osvoboditev Izpod avstrijskega jarma. Pričevanje samih udeležencev gibanja je toliko bolj dra-ker gre za starejšo ge- neracijo, Id se umika. Zato je bil že skrajni čas, da smo dobili to dragoceno gradivo zbrano v ka^jigi. Ker pa zanimanje za to obdobje slovenske zgodovine vse bolj raste, bo morda prav ta knjiga spodbudila še dodatno zanimanje za gibanje preporodov-cev ta za dodatno obravnavanje posameznih vprašanj. Vsekakor je bil storjen pomemben korak s to knjigo, ki zasluži vso pozornost javnosti. Sl. Ru. Nedeljko Pečanac razstavlja v Sežani že dalj časa je v avli novo-dograjenaga hotela Tabor v Sežani odprta razstava form, krožnikov in vaz akademskega slikarja iz Nove Gorice Nedeljka Pe-čanca. Razstavo je organizirala Zveza kultumo-prosvetnih organizacij občine Sežana. Nedeljko Pečanac je diplomiral leta 1963 na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, na oddelku za slikarstvo. Tri leta kasneje je na isti akademiji postal magister na oddelku za restavratorstvo m konserva-torstvo. V tej stroki se je kot štipendist italijanske vlade izpopolnjeval v Rimu. Pečanac se poleg slikarstva in grafike u-kvarja tudi s keramiko. V zadnjih letih je prebil veliko časa v keramičnem centru Albissoli v Italiji. Tu Pečanac razstavlja v tamkajšnja priznani galeriji La Ruota. Njegove grafike pa so razstavljene v umetniških galerijah v Genovi in Milanu. Nedeljko Pečanac je že večkrat samostojno razstavljal v Italiji ta Jugoslaviji. Prav tako je večkrat razstavljal v skupini 2 X GO, ki ji pripadajo umetniki Altieri, Dodiach, Komel, Mocchiutti, Pergar in Piazza. Razstava v Sežani je prva večja Pečančeva razstava keramične umetnosti v Jugoslaviji. Zaradi svojskosti v izraznih potezah, ki dajejo Pečaričevim krožnikom, vazam ta formam življenje, ki ga je skozi keramiko prikazal z veliko fantazije, je njegova u-metnost privlačna in izvirna. D. Mirošič PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG Ob novem, čistem izviru pravljic (Nadaljevanje na t. ttraid) MARIBORSKO KULTURNO PISMO Glasba, likovnost, gledališče Sopranistka Nada Vidmar, ki bo nastopila na solističnem koncertu v nedeljo, 13. t.m. v goriikem Ketoliikem domu Festival liaročne glasbe • Julijske krajine . Sever Ob izteku jesenskega deda Drugega festivala baročne glasbe v Mariboru, ki se je uveljavil kot izvrstna specializirana glasbena manifestacija, je s svojimi petimi umetniško kvalitetnimi koncerti opravičil nadaljnji obstoj. Tudi namenski prostor prenovljene viteške dvorane v svojo prvobitno podobo v mariborskem gradu v okrilju pokrajinskega muzeja, je posrečeno izbran ambiemt za intimne komorne koncerte. Na prvem festivalskem koncertu se je Mariborčanom predstavii že znani in priljubljeni ansambel Zagrebških solistov. Izvedli so visoko kakovostni spored, katerega avtorji W. Boys s I. simfonijo, J. S. Bach s koncertom za čembalo ta godala in koncertom za dve violini ta godala ter Coredli-jev Comoerto grosso, so tvorili zaokroženo umetniško celovitost, ki jo je ansambel s solistom čembalistom Jankom Šetincem ta violinistoma Tankom Nindčem ta Avguštinam Dettčem izvedel s skrbno virtuoznostjo. Na drugem koncertu je nastopil mariborski ansambel Collegium musieum, kd ga sestavljajo mezzosopranistka Novšak-Hovška, violinski virtuoz Igor Ozim, violončelist Vlado Požar, flavtist Boris Čampa, obolet Drago Golob in čembalist Janko Šetinc. Izvajali so zanimiv spored komornih del skladateljev Lo-oilleta, Dawlanda, Bacha ta Haen-dla v katerem so prišle do izrar za vse odlike posameznih Izvajal- Glasbena tribuna - Razstava likovnikov iz Furlanije-z «GIedališčem enega» • Ena drama in dve operi cev. Posebej velja omeniti novega člana ansambla priznanega violinista Igorja Ozima, ki je • svojo vključitvijo povzdignil ansambel na mednarodno raven. Posebnost je bii nastop španskega kvarteta madrigalistov U Madrida, posebno še, ker imamo redkokdaj priložnost poslušati španske umetnike. S svojo žlahtno barvitostjo so navdušili tudi mariborske poslušalce, zlasti še, ker je tovrstne koncerte pri nas le poredko slišati. Romunski čelist Radu Alduletcu Je ob spremljavi beograjske čem-balistke Olivere Djurdjevič izvedel na četrtem festivalskem koncertu Trt sonate za violončelo ta čembalo J. S. Bacha. Romunski umetnik Radu Aldule6cu, ki je že pred dvgma letoma koncertiral v Mariboru, je na tokratnem koncertu ponovno potrdil umetniško osebnost svetovnega slovesa. Na petem koncertu, kd je bil hkrati zaključni koncert letošnjega Izredno uspešnega festivala ba. ročne glasbe v Mariboru, Je na stopil ansambel Consortium musieum iz Ljubljane. Zaradi velike zasedbe orkestra In zbora je bil koncert izveden v veliki unionski dvorani. Novoustanovljeni glasbeni ansambel Consortium mušicam je združenje aktivnih ljubiteljev glasbe, ki si je nedelo nalogo gojiti glasbo vseh časov ta vseh smeri. Pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana so izvedli mogočni Haendiov oratorij Mesija, kateremu so poleg zbora in orkestra okoli 80 članov pridali svoj umetniški delež še priznani pevcd-solisbi Milka Evtimova, Marija Gorenc, Mitja Gregorač in Anton Prus. Omeniti velja hvale vredno potezo vodstva Pokrajinskega muzeja, ki je v času festivala organiziralo razstavo starih glasbil in notnega materiala, na kateri j« bilo na vpogled tudi nekaj redkih primerkov inštrumentov. Zanimiva razstava v mariborskem gradu se je z izjemno privlačnostjo u-sklajevala s konoerti baročnega festivala. Pozdraviti moramo Iniciativo koncertne poslovalnice ta glasbene mladine, id sta v letošnje mariborsko glasbeno življenje uvedli novost koncertov pod imenom Glasbena tribuna. S tem žele o-mogoči ti tudi mladim umetnikom samostojno nastopanje pred Javnostjo. V dvorani umetnostne galerije je kot prvi nastopil Trio Lauremdeau- Kanada v sestavi: ki a. rtnet Jean Laurendeau, klavir Lulse Forand ta Lanreat D krme tolkala. Z zanimanjem pričakujemo nadaljnje nastope domačih mladih umetnikov Cebohtaovega kvarteta. Petričevega kvinteta, pianistke Horakove ta čelista Mlejnika. V letošnji likovni sezoni smo bili priče že več skupinskim razstavam, kd sem jih bU omenil Emil Frelih Litovske pravljice Pred kratkim smo prav v tej rubriki govorili o zbirki romunskih pravljic, kjer je pisatelj z veliko tenfcoslušnostjo spletal pravljične zgodbe z motivi iz romunske ljudske tvornosti. Ce nam je bila ta zbirka, v kateri sta se pomerila sočen pisatelj in njegov odlični slovenski prevajalec, količkaj všeč, potem ne bomo mogli mimo nove zbirke pravljic, ki je Izšla te dni. Posebno ne, ker tu ne gre več samo za odlično posnemanje narodne pravljice, marveč za zbirko, ki slorh na pie-tetno zbranem gradivu iz arhivov litovske akademije znanosti. To je izbor najboljšega, kar je ustvarila v dolgih stoletjih ljudska duša tega daijnega ta skoraj neznar nega naroda na severu Evrope, v zasanjani ravninski in gričevnati pokrajini ob Baltskem morju. LITOVSKE PRAVLJICE u (Nadaljevanje na 6. strani) Tako nam je z Litovskimi pravljicami Mladinska knjiga v zbirki Zlata ptica predstavila v dobrem prevodu pisateljice Marije Kmetove to, kar je za litovsko literaturo najznačilnejše, saj odraža tako litovsko pokrajino kot njeno zgodovino, modrost litovskega človeka, njegov čut za sočen humor in njegov pesniško predahnjen značaj. Tako smo dobili z enim mahom biser litovske književnosti ta hkrati vrsto nadvse originalnih pripovedk, pravljičnih zgodb in bajk. To samotno ljudstvo, kd se je na obalah kovinsko modrega Baltika oblikovalo v litovski narod, je zaradi svojega odročnega geografskega položaja uspelo ohraniti svojskost svojega folklornega izročila in je s svojo naravno nadarjenostjo za lirično ta fantastično pa tudi s svojim zdravim čutom za realno ustvarilo vrsto nenavadnih, privlačnih ta slikovitih, zgodb, ki te na vsakem koraku presenečajo s svojo domiselnostjo. V čem je lepota teh zgodb? Predvsem njihova motivika, njihova snov, njihovi kar nič pravljdč-ni junaki. Nič kraljičen in palčkov m čudežnih ptic ali čarobnih palic, pač pa vrsta zdravih, prebrisanih in duhovitih preprostih ljudi, ki se upirajo tegobam življenja brez čudežnih pripomoč-kov, z lastnimi, človeškimi močmi. Te dekle, hlapci, služabniki, kmetice, tlačani, kopači, goslarji, dninarji stoje kot pozitivna si-la nasproti gospodarjem, graščakom, oderuhom in podobnim, ki predstavljajo nosilce vsega negar livnega, kar je oviralo litovski narod, da se ni mogel svobodno razviti. Simpatične figure, ki o-svajajo srca bralcev, stoje naspro-ti mračnim, zahrbtnim in krutim, pa vseeno s čutom za mero orisanim likom iz resnične domače zgodovine. Pa še vrsta živali, ki predstavljajo lahko vrsto človečkih lastnosti, katerih naj se mlad človek izogiba Žal sta v knjigi dve zgodbi, M bi utegnili prizadeti občutljivost nekaterih bralcev, ker si privoščita tip lakomnega duhovnika, tip, ki je našim razmeram tuj, a morda pogojen v davni litovski zgodovini In kaj naj ta vrsta pravljic in pripovedk nudi mladim ljudem? Poleg prijetnega in zabavnega branja nešteto prelepih ilustracij in risb, bogato posejanih po vsej knjigi — paša za oči, željne lepega. In hkrati zelo vzgojno branje za vsestransko rast mladih ljudi v socialno čuteča, bistra, e-tično občutljiva bitja s širokim razgledom m jezikovnim bogastvom, kakršnih tako potrebujemo kot manjšina. Tu je vsak otrok dvakrat dragocen, posebno če je zdravo čuteč, moralno občutljiv, ponosen ta v svojem materinem jeziku doma. Takšni pa nam ne bodo zrasli kakor repa na njivi, ki jo enkrat opleveš in dvakrat okoplješ in je vse storjeno. Naš otrok bo le ob dobri knjigi, dobrem učitelju, dobrih starših in neprestani pažnji zrasel v to, kar od njega pričakujemo. In pri nas je izredna moč dobre knjige tako malo upoštevana, da se nam to lahko zelo maščuje. Plehek, površen, umsko ozek, nerazgledan in jezikovno omejen človek je lahko le tisti, ki mu knjiga ni bila nikoli družica! Z. PREJELI SMO MOHORJEV KOLEDAR 1971. Izdala Mohorjeva družba, Celje. Friderik Baraga: KNJIGA O INDIJANCIH. Mohorjeva družba, Celje. Dr. Vladimir Truhlar: KATOLICIZEM V POGLOBITVENEM PROCESU. Mohorjeva družba, Celje. Dr. ing. Anton Kuhelj: LETO 2000. Mohorjeva družba, Celje. Joži Munih: ANA. Slovenske večer-ndoe 121. Mohorjeva družba v Celju. SE TISTO NOČ JE JOAQUIN ZAPUSTIL KRAJ, KJER. QA DE VSAK KAMEN SPOMINJAL NA LEPO ROSI TO. _______________KONEC EPIZODE hllMP KRČMAR.' BRATA STA SE OBDELA PREOBILICA VISOKIH STROKOVNJAKOV V ZDA.,. Vsako jutro, še pred zoro se dr. Zalman Shavell odpravi na svojo dolgo pot Namesto prejšnjih 30.000 dolarjev, sedaj 4.000 - Prej v laboratoriju, sedaj v gostilnici Mariborsko kulturno pismo Vsako jutro še pred zoro se doktor ekonomskih znanosti Zalman Shavell odpravi na pot, do šestdeset kilometrov oddaljene gostilne v Baltimoru. In vsak večer se vra ča močno utrujen domov šele okoli 20. ure. In v gostilno, ki je 60 km od njegovega doma, ne odhaja zato, ker bi mu prijalo čepeti v njej in z družbo kramljati ob kozarcu vina, pač pa zato, ker druge izbire nima. Bil je prej, še pred nedavnim, vodilni funkcionar neke tvrdke, v kateri se ukvarjajo z elektronskimi računalniki. Zaslužil je 18 tisoč dolarjev na leto in srečen je bil, da je dobil tako lepo zaposlitev. Danes pa je v službi v gostilni, kjer ni gost, pač pa gostom streže. Zalman Shavell je eden izmed ti-sočev in deset tisočev vrhunskih strokovnjakov, ki jih je zajel val brezposelnosti. . . Brezposelnost »strokovnjakov z belimi ovratniki* v ZDA se je v novembru povečala in se povzpela na 3,2 odst., kar je rekord zadnjih desetih let. Samo v preteklem letu se je število brezposelnih bivših gospodarskih vodilnih kadrov dvignilo od 279.000 na 419.000. V ZDA trenutno išče zaposlitev 45.000 inženirjev-znanstvenikov. Tehnološko brezposelnost so povzročile omejitve v raznih strokah, konkretno v oboroževanju, v vesoljskih raziskavah, na področju znanstvenih raziskav nasploh. Nekateri menijo, da je temu pripomogla tudi tako imenovana nadprodukcija visokih strokovnjakov, kajti mnogi študenti so se vpisali na razne tehnične fakultete prav zato, ker so računali z znanstvenim »boomom*. Vsemu temu pa je treba dodati tudi splošno nazadovanje ameriškega gospodarstva. Shavellov primer je tipičen primer za brezposelne ljudi njegove vrste, njegove ravni: Star je 31 let, ima kar več diplom: je inženir letalstva, strokovnjak za poslovno administracijo, dokončal je tudi post-diplomsko specializacijo v tako imenovan informatiki. V normalnih razmerah je to človek, za katerega bi se razne družbe trgale. In vendar je mož čakal pet mesecev na kakršno koli zaposlitv. Pisaril je prošnje na desno in levo, dobil na 200 prošenj dvajset odgovorv. Tudi vsi ti odgovori so ostali brez rezultata, bolje povedano je mladi strokovnjak ostal brez dela. cin vendar zame ni tako slabo, kot za nekatere kolege, ki so do grla v dolgovih in morajo prodajati premoženje in dom, celo avtomobil, da bi se mogli preživljati,* pravi Shavell, ki dodaja, da je našel službo v gostilni, vrh tega p« dvakrat na teden honorarno predava na univerzi cGeorge Washington». Brezposelnost je za mnoge teh ljudi strašen emocionalni šok. Tako pravi Richard Cooke, predsednik agencije za zaposlovanje inženirjev in znanstvenikov. Cooke je dobesedno rekel: »Nedavno je v moj urad stopil 52-letni moški in se razjokal. Prej je zaslužil po 20.000 dolarjev na leto. Sedaj je že šest mesecev brez dela. Glede na njegovo starost morda ne bo nikoli našel sebi primerne zaposlitve, vsekakor ne službe, kakrš no je imel doslej.* Brezposelni bivši vodilni ljudje se prilagodijo kakršnemu koli delu: prodajajo čevlje, mešetarijo z nepremičninami, hodijo od stanovanja do stanovanja kot zavarovalni agenti. Mnogi prodajajo tudi pečene klobase v kioskih ali so kakorkoli zaposleni na velikih parkirnih prostorih. Na zahodni obali ZDA, ki je z brezposelnostjo najbolj prizadeta, boste srečali inženirja za volanom taksija, pa tudi kot statista v gledališču. So pa tudi ameriški znanstveniki, ki so ubrali pot v tujino. Donald Wallach je kot načelnik a-gencije za zaposlovanje našel nekemu znanemu ameriškemu strokovnjaku za elektronske stroje službo v — Angliji. nti. ^AMPDORIA “41ta ra; Sabadini, Sabatinl; Cor-Jj> Spanio, Lippi; Salvi, Lodetti, Čistin, Suarez, Fotia (France-Sjjtoi ali Spadetto). ^OHENTINA pperchi; Ghedin (Carpenetti), C^ngoni; Esposito, Ferrante, Bri-Gennaro, Merlo, Vitali, De fc»'sti, Chiarugi. S«LAN Ludicini; Anquilletti, Zignoli; Ro-?ato, Schnellinger, Biasolo; Com-“'n, Villa, Benetti, Rivera, Prati. ^RONA ^tftabaila; Sirena, Nanni; Fer- rari, Batistom; Mascalaito; Maz-zanti, Mascetti, Mujesan, Moschi-no (Bergamaschi), Clerioi. ■ L. R. VICENZA Bardin; Volpato, Cisco; Santin, Carantini, Castano; Darrriani, Sca-la, Turchetto, Cinesinho, Ciccolo. INTER Bordon; Bellugi, Facchetti; Be-din, Giubertonii, Burgnich; Jair, Bertini, Boninsegna, Mazaola in Corso. ■ FOGGIA Trentini; Fumagalli, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Montefusco; Re Cecconi, Bigon, Mola, Maioli, Saltutti. LAZIO Sulfafo; Polentes, Facco; Wil-son, Papadopulo, Magherimi; Man-servisi, Massa, Chinaglia, For tunato, Dolso. ■ ROMA Ginulfi; Scaratti, Liiguori; Salvo ri, Bet, Santarini; Franzot (La Rosa), Del Sol, Žigoni, Vieri, Cordova. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Man-ein; Cera, Niccolad, Tomasini, Domenghind, Nenč, Gori, Greatti, Brughera. ■ VARESE Carmignani; Perego, Rimbano, Sogliano, Della Giovanna, Mori-ni; Carelli, Tamborini, Traspedi ni, Brignani, Nuti. JUVENTUS Tancredi; Spinosi, Furino; Cuc-cureddu, Morini, Salvadore; Hal-ler (Causio), Marchetti, Anasta si, Capello, Bettega. ■ TORINO Castellmi; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi; Rampanti, Mad-dč (Ferrini), Pulici, Sala, Bui. NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Panzanato, Bianchi; Impor-ta, Juliano, Ghio (Umile), Alta fkiš, Sormani. Jutrišnje kolo Triestina - Gaja, Edera - Aurisi-na, Audax - Union. G. Viani - Ro sandra. POKAL P A C C O Po več odloženih tekmah so končno v narašča'jnLškem prvenstvu za Pokal Pacco odigrali eno srečanje. V petem kolu tega prvenstva sta se*1 spoprijeli ekipi Esperia Pio XII, in Primor.je. Po izenačeni in razburljivi igri se je srečanje končalo pri neodločenem izidu (2:2). Igralci Primorja bi lahko tudi zmagali, če 'bi bili odločnejši v napadu, saj so zamudili vrste ugodnih priložnosti. Po tem izidu je stanje naslednje. LESTVICA SanSergioA 5 2 2 1 Breg Primor.je Esperia 5 0 5 0 5 13 1 5 12 1 15 5 7 7 njegov doprinos moštvu seveda ni tak, kot bii trener Tavčar želel. Vsekakor pa smo prepričani, da bodo že jutri «oranžni» zopet dobili svojo običajno živahnost, kar pomeni, da bo tudi za Riereatori trda predla. Verjetna postava Poleta: Sosič (k), Daneu, Jugovič, Gantar, Guštin, Kraus, Starc, Košuta. Bor pa bo celo igral proti najmočnejšemu moštvu prvenstva, to je proti ekipi Lloyd A, in sicer ob 10.30, prav tako v telovadnici v Ulici della Valle. Borovci so v zadovoljivi formi in bodo jutri skušali zaustavljati razigrane lloydovce, ki so letos praktično «pometli* z vsemi nasprot niki. Verjetna postava Bora: Baraz-zutti (k), Francia, Koren, Vukotič, Žetko, Kosmina, Klobas, Kalc, Nad-lišek, Umek. Jutrišnje kolo Riereatori - Polet (14.00) Bor Lloyd A (10.30), Lloyd B - Italsi-der, Servoiana - Don Bosco. PRVENSTVO NARAŠČAJNIC Poletovke bodo jutri odigrale svoje tretje srečanje na domačem igrišču proti moštvu Riereatori. Zače tek bo ob 11. uri. Naše predstavni ce se bodo skušale oddolžiti za pr va dva poraza. Zaigrati pa bodo morate skrbno in izkoristiti vse na pake nasprotnic, kajti igralke Ri creatorija tehnično niso najboljše Verjetna postava Poleta: 4 C. Bal dassi, 5 M. Taučer, 6 I. Sosič (k), 7 V. Taučer, 8. R. Sosič, 9 Mala lan, 10 Fučka, 11 Knez, 12 Kraus Jutrišnje kolo Polet - Riereatori (11.00), Italcan tieri - Calza Bloch A. Počiva: Calza Bloch B. _ dečki Danes bodo Borovi dečki odigrali svoje morda najtežje predprvenstve-no srečanje. Ob 15.30 se bodo v telovadnici v Ul. Caravaggio pomerili z ekipo CS Internazionale (bivši Tris-sino), ki ima skupno s Saba gotovo najmočnejši naraščaj v Trstu. Današnja tekma bo dejansko pokazala moč naših košarkarjev, ki si od bližnjega prvenstva mnogo obetajo. Verjetna Borova postava: Colja (k), Klobas, Košuta, Sancin, Vatovec, Peter Žerjal, Perko, Ervin Žerjal, Vatovani, Burolo, Kalc, Parovel in Oblak. , b. 1» jevalo na tujem igrišču, poleg tega pa tudi igrata Juventina in Piedi-monte med seboj in ie to še dodatna priložnost za Sovodenjce, da popravijo svojo uvrstitev na lestvici. Za jutrišnjo tekmo je trener sklical naslednje igralce: Tomazin, Malič, Batistič,. Mozetič, S. Flore-nin, Gruden, Černe, Dužman, Mar-son, E. Tomšič, P. Florenin, Kuzmin, Zavadlav, Odino in L. Tom sdč. Vsi ti igralci nai se zbero 13.15 pred gostilno pri Francetu. Mladinci Sovodenj bodo nastopili že zjutraj in sicer bodo igrali ob 10. uri na igrišču v Sovodnjah proti Virtusu. D. ZAČETNIKI Po neodločenem izidu proti Liber-tasu so si mladi nogometaši Brega matematično zagotovili možnost nastopa v mestnem finalnem delu tega prvenstva. Prvo mesto je osvojila enajsterica Muggesane, ki je tudi v predzadnjem kolu zadala pe koč poraz zadnjemu na lestvici, Ter-gesteju, in sicer s 4:0. Izidi Libertas - Breg Flayia - Edera Muggesana - Tergeste LESTVICA 9 7 2 0 32 5 16 9 5 3 1 12 5 13 9 4 2 3 15 8 9 3 2 4 7 19 8 9 0 5 4 6 20 9 0 2 7 0 20 Edera točko manj zaradi odpovedi tekme. b, 1. 1:1 2:2 4:0 Muggesana Breg Libertas Flavia Edera Tergeste NOGOMET NA GORIŠKEM Težka tekma Juventine Priložnost za Sovodnje Jutri ob 14.30 bo na štandreškem igrišču zagrizen spopad med obema ekipama, ki bojujeta boj za prvo mesto na lestvici. Prevladuje mnenje, da je vsekakor treba izključiti izenačenje. Juventina namreč igra na domačem igrišču in je jai-no, da bi z doseženo zmago prišla na 14 točk. S tem bi se oddaljila od sotekmeca za- tri točke. Prav tako si želi zmagovitega izida Pie-dimonte, ker bi dosegel 13 točk in bi s tem za točko prehitel Štandrež-ee, ki bi v slučaju poraza ostali na dosedanjih 12 točkah. Tudi mnenja trenerjev obeh ekip. kate ra smo obiskali, sledi, da res ni možnosti za izenačenje. Oba sta namreč napovedala odprto in napadalno igro ter sta izključila vsa- DANES Sobota, 12. decembra 1970 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Bergamu Čelana — Bor MOŠKA C LIGA 21.15 v Trstu, stadion «1. maj» Kras — Merano **» TURNIR CRDA 20.30 v Trstu, Ul. Zaidonai CRDA B — Polet ★** NOGOMET PRVENSTVO ZAČETNIKOV 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Flavia ★ ★ NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti Sudest — Juventina ★ KOŠARKA DEČKI OBVESTILO Ženski odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča vse igralke tretje ekipe, naj se zberejo v torek, 15. tega meseca ob 13. uri na stadionu 1. maj, da bi se dogovorili o urniku treningov. 1 X 1 2 1 2 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Internazionale JUTRI Nedelja, 13. decembra 1970 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna A — Palmanova A 2. AMATERSKA LIGA 14.30 ha Proseku Primorje A — CRDA **Ir 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini Devin — Portuale *** 14.30 v Padričah Primorec — CMM Sauro **★ 10.30 v Križu Vesna B — Don Bosco 09.00 na Proseku1 Primorje B — Esperia 14.30 v Bazovici Zarja — Viani **» 11.00 na Proseku Olimpija — Libertas Prosek A k 14.30 v Brazzanu Brazzano — Sovodnje A 14.30 v Štandrežu Juventina — Piedimonte *** MLADINSKO PRVENSTVO 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Triestina — Gaja A 10.00 v Štandrežu Juventina — Piedimonte A 10.00 v Sovodnjah Sovodnje — Virtus A KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.30 v Trstu, Ul. Bor — Treviso A della Valle PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV 14.00 v Trstu, Ul. della Vali* Riereatori — Polet *** 10.30 v Trstu, Ul. della Valla Bor — Lloyd A PRVENSTVO NARAŠČAJNIC 11.00 na Opčinah, Prosvetni c im Polet -— Riereatori A NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Nabrežini Sokol — CSI ★** ODBOJKA TURNIR CRDA 10.00 v Trstu, Ul. Zandonai Breg — CRDA A A PRVENSTVO MLADINCEV 08.30 v Trstu, Ul. Zandonai CRDA — Sokol A 12.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Kras *** TURNIR PRIJATELJSTVA 08.30 v Pulju Nastop Bora (ženske) Pretekli teden je pomenil veliko preokretnico v slovenskem zamejskem športu: v Trstu so v torek obnovili Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, katerega je fašizem zatrl pred 43 leti. Ustanovni akt nove športne zveze je podpisala velika večina naših društev, nekatera pa so zagotovila svoj pristop v prihodnjih dneh. Skupna športna organizacija ne pomeni le nadaljevanje tradicije, začete pred skoraj pol stoletjem, ampak tudi obogatitev vsebine m kakovosti naših osnovnih športnih organizacij. Na zgornji sliki so delegati med zasedanjem, na spodnji pa delovno predsedstvo. l^minH^iHninni^u^iitnj^tc.titljUlIpmtltniiiij.tlitjiiliHiŠlliniilnilHIilllliiiainimBilltllUlliiiliiHiiiniUliiHSiHSIimUmiUHulBIBEl:': j:::::::::::::::::::::::: Leopold MtEBELJ 8. ______Prvi bataljon Istrskega odreda . Dva dni pozneje je zaseda na istem mestu napadla ka-poto nemških vojakov. Vozilo se Je prevrnilo in osem-sovražnih vojakov Je Izgubilo življenje. Napad smo povili še naslednji dan in pobili osem nemških vojakov. T^taj dni pozneje 5. ali 6. marca Je ena naša četa napadla K.Tričžno motorizirano kolono na cesti Ilirska Bistrica —-AkČa in ji prizadejala neugotovljene izgube. Boj Je trajal boči, potem se je sovražnik umaknil. HAt»AD NEMCEV NA I. BATALJON NA STARI SUtlCI 12. MARCA 1944 v Po velikih zmagah 1. bataljona smo dobili sredi februarja F^ga komandanta Antona Likarja — Smrekarja, nekaj po-pa tudi novega pomočnika politkomisarja Alojza Raj er-F; Morala borcev Je bila izredno dobra. V četah so bili ču-»J^ti fantje. Spominjam se Ljubice Mlčunovič in Dragice *^tfeovlč> obe Hercegovki, prva Je bila bolničarka, druga ^retarka SKOJ, Cirila Kogoja s Tolminskega, merilca težke četnih komisarjev Andreja Zerjula iz Gabrovice v t?*1' Jožeta Žnidaršiča iz Lokve pri Bazovici, fantov z Opčin ^ °d drugod. Vsi so bili čudoviti tovariši in pogumni borci V četah je vladal red, disciplina in tovarištvo. Po nemški ofenzivi se Je bataljon zadrževal še približno dva tedna na Kozjanah. Med 5. in 10. marcem pa je bataljon na ukaz štaba odreda zapustil prijazno malo vasico, ki je sedaj, ko to pišem, že skoraj izumrla, ln odšel po Smahorski dolini v mojo rojstno vas Ostrožno brdo. Vzrok za premestitev je bil le eden sam. Bataljon je v zahodnih Brkinih ln v Vremski dolini uspešno končal mobilizacijo, saj Je zbral Iz teh krajev najmanj 400 do 500 novih borcev. Medtem pa mobilizacija v tako Imeno vanem pivškem podolju ali v Dolanah (med Pivko in Ribnico) nl bila še niti dobro začeta, zato je štab odreda odločil, da pošlje tja naš bataljon, ki naj to nalogo opravi. Ker Je doživel bataljon na tej mobilizaciji v Stari Sušici nenaden sovražni napad ln pretrpel hude Izgube, je bilo o vzrokih tedanjega našega pohoda, zadrževanja ln poraza že nekaj napisanega, marsikdo pa še vedno ugiblje, kdo Je kriv tedanje nesreče. Čeprav Je bilo že veliko povedanega o tem najhujšem porazu, ki ga je doživela katerakoli enota Istrske ga odreda med več kot 20-mesečnirp.i boji, mislim, da moram kot tedanji namestnik komandanta vendarle povedati tud: svoje mnenje, oprto na lasten spomin in zbrana dejstva. Bataljon je krenil zvečer 10. marca 1944 z Ostrožnega brda mimo Ambrožičevega mlina, kjer je prekoračil cesto in Reko, na Staro Sušico, da od tam mobilizira novince v vaseh Stara in Nova Sušica, Gornja in Dolenja Košana, Neverke, Kal, Šmihel, Narin, Nadanje selo, Velika in Mala Pristava. 2e prvi večer smo opravili mobilizacijo v nekaterih vaseh tako, da smo poslali močnejše patrole iz Stare Sušice v sosednje vasi. Te patrole so ponoči zbrale novince in Jih do Jutra privedle na Staro Sušico, kjer je ostal del bataljonskega štaba. V noči na 12. marec 1944 smo mobilizirali v vaseh Kal, Narin in v nekaterih zaselkih v okolici proge Ljubljana — Trst. Že ponoči smo novince poslali na Staro Sušico, bataljon pa je ostal do poldne na Novi Sušloi, ker smo nameravali v naslednji noči (od 12. na 13. marec) mobilizirati še v Gorenji Košani ln se proti Jutru umakniti z vsemi mobiliziranci čez Staro Sušico v Brkine. Mislim, da smo imeli tedaj že zbranih približno 40 — 50 novincev Borci 10 so počastili spomin na padle tovariše na Ostrožnem brdu 14. marca 1944. Po pogrebu odhajajo v nove boje Na Stari Sušici so bile vedno manjše skupine partizanov: kurirji, patrulje VDV, politični funkcionarji itd. Tu so se tudi križale kurirske poti med IX. in VII. korpusom ter Brkini. Prav tako smo se ob prihodu našega bataljona v vas srečali z borci VOS, ki so se prav tedaj organizirali v bataljon; tam sta bila tudi načelnik VOS Niko in polkovnik Zdravko Prebelič, ki je potoval iz VII. na IX. korpus. Mi pa smo pustili pri mobilizirancih nekaj borcev, da jih varujejo, dokler ne končamo z mobilizacijo. Mislili smo pač, da je tu v primeru nevarnosti najprimerneje za umik proti Brkinom. Osebno sem prepričan, da sta bili naši največji napaki, ki sta pripomogli k porazu na tem pohodu, predolgo zadrževanje na Dolanah in premajhna konspiracija. Zdi se, da smo po doseženih bojnih uspehih kar preveč podcenjevali sposobnost sovražnika, da hitro zbere dovolj močne sile in nas nenadno napade. Po našem prihodu v Dolane se je po vseh vaseh kaj hitro zvedelo, da je bataljon na Stari ln Novi Sušici in da mobilizira. Pozneje smo bili tudi obveščani, da so nas Nemci slišali v noči na 12. marec, ko smo mobilizirali na Kalu, ki Je le 2 km od Pivke, In v Narinu, ki je ob sami železniški progi Pivka — Reka ter da je bil v njihovih enotah na Pivki In v sosednjih postojankah tisto noč dan znak za preplah ter pripravno stanje. Zato so trditve nekaterih Sušičanov, da je napad zakrivil komandant bataljona Anton Likar — Smrekar, ker ni pravilno organiziral zavarovanja in ni znal organizirati preboja, ko je bil bataljon napaden in da je enoto izdal košanski duhovnik, česar seveda ne moremo Izključiti, lahko le drugovrstnega pomena. Osnovni vzrok pa je vsekakor naše predolgo in nekonspirativno zadrževanje na relativno ozkem in preglednem terenu v bližini sovražnih postojank, kjer so Imeli Nemci ugodne možnosti za hitro koncentracijo svojih čet in te so tudi izkoristili. Ce bi bil bataljon Izvedel mobilizacijo v eni noči, kolikor bi je bil pač zmogel, in se proti jutru vrnil z Brkine, potem pa ponovil akcijo v naslednjih nočeh v neenakih presledkih, se verjetno to ne bi bilo zgodilo. Morda bi nam bili Nemci tu ali tam postavili zasede, ki bi se jim bili zaradi naše dobre obveščevalne službe z lahkoto izognili. (Nadaljevanje sledi) PP 559 Telefon 93808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/II Podružnica GORICA Ul Uprava TRST Ul Ul. Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. roitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 12. decembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno- upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri °Prav Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*, Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT-Trsl TRŽAŠKI DNEVNIK PROTESTI TREH KRAŠKIH OBČIN PROTI FAŠISTIČNEMU IZZIVANJU Včeraj je bila seja občinskega sveta v Nabrežini in izredna seja občinskega sveta v Zgoniku, izredno sejo pa je imel odbor repen-tabrske občine. Izvoljeni predstavniki vseh treh občin so soglasno odsodili fašistične izgrede v Trstu in odobrili protestne resolucije. Občinski svet v Nabrežini je na svoji sinočnji seji tudi soglasno odobril sklep, da se na predsednika republike naslovi prošnja za podelitev zlate kolajne za hrabrost devinska - nabrežinski občini zaradi velikega doprinosa vseh občanov v antifašistični in narodnoosvobodilni borbi. 0 seji bomo zaradi pomanjkanja prostora še poročali. Devin - Nabrežina Občinski svet devinsko - nabre-žinske občine, v prepričanju, da tolmači demokratična čustva in željo po miru prebivalcev občne, obsoja hude izgrede in nasilstvo. s katerim se je zaključila neofašistična manifestacija v torek, L. t. m., v Trstu, poudarja, da so bila taka neodgovorna dejanja nestrpnosti do državljanov slovenske narodnosti in do sedeža PSI izvršena tudi od ljudi pripeljanih v Trst z jasnim pro-vckatarskim namenom; negativno presoja, da se je v tem trenutku dovolila takšna manifestacija, in da :uso pristojne oblasti pravočasno zatrle vsakega poizkusa nasilja; zahteva, da se ugotovijo in izsledijo krivci omenjenih dogodkov, izjavlja, da naše prebivalstvo slovensko in italijansko ne more več dopuščati manifestacij in organizacij, ki so v nasprotju z ustavo in z demokratično ureditvijo; poziva vse prebivalce, ljubitelje miru, in vse demokratične sile k budnosti, da se ojači pridobljeno tni no sožitje v polnem spoštovanju osnovnih pravic vseh državljanov; spominja, da nabrežinska občina in vsa dežela Furlanija - Julijska Benečija, po svoji zemljepisni legi l in zaradi zgodovinskih dogodkov, opravljata pomembno nalogo naravnega mostu med evropskimi narodi; poudarja, da je treba v tem trenutku nadaljevati s politiko prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ker se je edino taka politika, nujna za napredek naše dežele, izkazala vsesplošno koristna za obe državi in za Evropo; končno obžaluje, vsako špekulacijo in nepotrebni alarmizem, ki so jih sprožili neofašisti in prenapeteži v Trstu in v drugih pokrajinah Italije, z jasnim namenom, da pokvarijo sedanje dobre mednarodne odnose, da onemogočijo še nadaljnji razvoj in da bi na tem področju ustvarili napetost, mržnjo in narockiostna nasprotovanja, ki so bile v preteklosti vzrok tolikim tragedijam, in ki jih moramo odločno odklanjati pa naj pridejo od kateregakoli kraja; se pridružuje željam, ki jih je izrekel predsednik republike Saragat in italijanska vlada, da se ohranijo in ojačijo prijateljske vezi med sosednima državama. Zgonik Na svoji izredni seji je občinski svet v Zgoniku soglasno odobril naslednjo resolucijo; »Zgoniški občinski svet se je dne 11 decembra 1970 sestal na svoji izredni seji v zvezi z dogodki, ki so se pripetili ob priliki nedavnega fašističnega shoda v Trstu, katerega so se udeležili tudi desničarski skrajneži iz drugih mest severne Italije, ter sramotnega pohoda po mestnih ulicah, ki so ga policijske oblasti dovolile. Zadnje čase je bila zgoniška občina prizorišče dveh skrajno predrznih in podlih dejanj fašističnih skrajnežev, ki so oskrunili dva spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi ter demonstrativno pomazali slovenske napise na dvojezičnih tablah po vaseh. Ob teh ponovnih izbruhih fašizma občinski svet resno opozarja na zle namere nacionalističnih in fašističnih sil na Tržaškem, ki imajo za ■MiiiiNiiiiiiiinniiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiuiiiiiiiunmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiui Protesti proti policijskemu izgonu dijakov iz zasedenih šoi cilj preprečiti dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo in kaliti mimo sožitje med tu živečima narodoma, kar bi lahko povzročilo veliko škodo za mir na tem območju ter za krajevno in deželno gospodarstvo. Odločno protestira proti ravnanju oblasti ter odkriti pasivnosti varnostnih organov, ki niso hoteli sik niso znali, preprečiti napadov i..,adiristi*nih elementov na sedež demokratične stranke ter nezaslišanih fizičnih napadov na slovenske mladince, katerim izraža svojo i-skreno podporo in občuteno solidarnost Zgraža se nad dejstvom, da je bila taka manifestacija sploh dovoljena ter da izgredi niso bili takoj onemogočeni, tako da je samozavestno zadržanje demokratičnih sdi preprečilo, da bi se izgredi ne sprevrgli v pravo verigo nasilja. Energično zahteva, da se takoj ugotovijo krivci teh hudih zločinskih dejanj ter da se izročijo sodišču dn zgledno kaznujejo. Poziva občane in vse demokratične sile, ki se navdihujejo ob neminljivih vrednotah narodnoosvobodilnega boja lin odporniškega gibanja na trajno budnost za očuvanje idealov in vrednot, M so bile s tolikimi žrtvami pridobljene, ter na brezkompromisni boj proti preživelim ostankom fašizma do njegovega popolnega izginotja s pozormice demokratičnega življenja italijanske republike, ki je nastala iz odporniškega gibanja Repentabor Proti policijskemu izgonu dijakov iz zasedenih italijanskih in slovenskih srednjih šol se je že v teku včerajšnjega dne dvignil val protestov, ki obsojajo tak nedemokratičen način reševanja perečih šolskih problemov. Tržaška federacija PSIUP poudarja svojo solidarnost s srednješolci in protestira proti nastopu policije v zasedenih šolah. Vdor policistov, naglasa federacija v neki noti ni osamljen primer, ampak se uvršča v represivno gibanje naperjeno proti dijakom po vsej državi. Šolski skrbnik je na srečanjih z dijaki pokazal, da noče sprejeti njihovih u-pravičenih zahtev. Študentje se borijo za to, da bi preprečili namero vlade, potisniti študentovska nesoglasja v sistem avtoritativnega in a- IZJAVA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V TRSTU Sindikat slovenske šole v Trstu ugotavlja, da je prav na dan obletnice podpisa listine o človekovih pravicah policija nasilno izgnala dijake iz nji-hovih zasedenih šol. Ogorčeno obsoja šolske in druge vladne oblasti, ki »o se odločile za tak nedemokratični korak. kritičnega šolstva s poskusi uvaja nja tako imenovanih reform, ki pa v bistvu nič ne obnavljajo. Zahteva po priznanju »socialnega ponedeljka* se postavlja kot alternativa tradicionalnemu poučevanju, ker u-vaja aktivno in kritično sodelovanje vseh študentov, zato jo federacija PSIUP podpira. Mladinsko gibanje krščanske demokracije prav tako poudarja svojo solidarnost s srednješolci ter na-glaša, da se strinja z njihovimi oi-lji demokratizacije šole in življenjske povezave med šolo in družbo. V tem pogledu predstavlja socialni ponedeljek enega izmed sredstev za dosego teh ciljev. Mladinsko gibanje obsoja zadrža nje profesorjev, ravnateljev in šolskega skrbnika, ki so odrekil dialog s študenti. Mladici KD nadalje obsojajo nastop policije, ko je bil povsem nepotreben. To prav gotovo ni načip za vzpostavitev pravilnega odnosa s študenti, saj morajo biti slednji na šolah predvsem sodelavci, in ne le pasivni element. Na tržaški univerzi je bila včeraj skupščina slušateljev znanstvene in pedagoške fakultete. Na skupščini so študentje sklenili zasesti vse institute znanstvene fakultete včerajšnji dan in še danes. Študentje protestirajo proti represivnemu in selektivnemu bistvu dekreta, s katerim je minister za šolstvo uvedel V. usposobljenostmi leto. Študentje v poročilu o poteku skupščine na-glašajo, da bodo predlagali možnost uvedbe posebnega didaktičnega tečaja, pri katerem bi sarm sodelovali in ki naj bi se oslanjal na raziskovanje m kritično presojanje sedanjega poslovanja šole. Danes dopoldne se bodo študentje ponovno sestali na skupščinah, in sicer ločeno za znanstveno m za pedagoško fakulteto, zasedba šolskih prostorov pa se bo zaključila ob 17. uri. Študentje so sinoči povabili srednješolce, naj sodelujejo pri raspravi o sedanji represivni in selektivni vlogi šole in naglašajo, da se solidarnost izraža predvsem v skupnem boju in v skupni razpravi. Tržaško združenje za preosnovo šolstva m tukajšnja organizacija ACLI sta sinoči postavili zahtevo, naj bi krajevne ustanove in predvsem deželna uprava nastopili pri ministrstvu za javno vzgojo, naj bi v šolah Furlanije - Julijske krajine uvedlo tisto eksperimentalno preos novo, ki jo je že večkrat obljubilo. V tej zvezi organizaciji postavljata zahtevo po uvedbi socialnega ponedeljka v šolah, glede vdora policij skih sil v šole pa pravita, da so se te sile v tem primeru sprožile z veliko večjo učinkovitostjo kakor med zadnjimi fašističnimi nasilji v našem mestu. Izjava pokrajine o policijskem posegu v šolah mrnmmumumčmmmmmmmmmmmiMmmmtmimmmmmmmmiMmumcmmmmmHMmmmmmmtm VČERAJ V SESUANU PRVI DAN MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ZASEDANJA Zasedanja se udeležujejo ndadmske skupine Iz Trsta, Milana, Turina, Ljubljane, Zagreba In Sarajeva »Zaščita človečanskih pravic ki »vladna združenja* je bila tema nednarodnega mladinskega zaseda-ija, ki se je ob navzočnosti itali-anskih in jugoslovanskih mladincev predstavniki avstrijske skupine z Jiziaja in iz Gradca, ki bi se tudi norali udeležiti zasedanja, so v zad-ijem trenutku iz tehničnih razlogov idpovedali svojo prisotnost) pričelo včeraj zjutraj v prostorih sesljanje avtonomne turistične in letovi-ičarske ustanove. V imenu prof. Udine, dekana alta lemskega zbora tržaške univerze, e prisotne pozdravil dr. Conetti, v menu tržaške študentske skupine 1IOI (Italijanskega združenja za nednarodno organizacijo) in avtonomne letoviščarske ustanove iz iesljana pa sta prinesla svoj po-idrav prof. Rasi oziroma prof. Au-relia Gruber-Benco. Na včerajšnjem dopoldanskem za-icdanju, Id je potekalo v francošči- ni, sta podali svoji poročili tržaška (Giovami Palmieri, Mario Nordio in Gabrielle Venturini) ter turinska (Giuseppe Torro, Valeria Monti in Donatella Marocco) skupina. Opol dne pa je udeležence zasedanja »prejel predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti z nekaterimi odborniki in svetovalci. Zasedanje se bo nadaljevalo da nes dopoldne, ko bodo spregovorili še posamezni člani jugoslovanske in milanske skupine. Jugoslovansko skupino študentskih združenj z univerz v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu sestavljajo Nevenka Kovačič, Miha Trampuž, Maja Mileš, Marin Čmja, Slobodan Dragovič in Miroslav Marič, milansko pa Agostino Mignon De Amicis ter Roberto Con-sonni. Prav tako danes zjutraj bosta udeležence tega mednarodnega mladinskega zasedanja sprejela še rektor tržaške univerze prof. Origo-ne ter tržaški župan inž. Spaccici Občinski odbor repentabrske občine je sporočil: »Odbor občine Repentabor je na svoji seji včeraj obsodil zloglasno Tiisovsko manifestacijo v Trstu. Med sprevodom, ki so ga imeli po mestnih ulicah, in po končanem sprevodu samem, so lahko nemoteno, ne da bi jim kdo sploh skušal preprečiti, zagrešili vrsto grobih prekrškov, prepevali fašistične pesmi, vzklikali neponovljive psovke proti predsedniku prijateljske države, protijugoslovanska in protislovenska gesla, pretepli skupino slovenskih študentov, napadli sedež PSI in poškodovali nekaj avtomobilov. Ožji odbor javno obsoja neodločno ravnanje odgovornih oblasti proti ponavljajočim se zloglasnim izgredom misovskih provokatorjev proti delavskemu razredu in posebno proti slovenski manjšini. Obžalujemo, da ni prišlo do obiska jugoslovanskega predsednika in upamo, da bo do tega v najkrajšem času prišlo. Tatovi v lekarni Neznani tatovi so preteklo noč s silo vlomili v lekarno v Largo As-sagno Canal 3-A, last 38-letnega Vladimira Logarja iz Ul. Zorutti 21 ter ukradli iz blagajne 29 tisoč lir, delno v bankovcih, delno pa v kovancih. Lastnika lekarne je o tatvini obvestila 62-letna prodajalka časopisov Ida Basal letta por. Stagni iz Ul. del Pozzo 16, ki ima svoj kiosk prav nasproti omenjene lekarne in opazila okrog 6, ure zjutraj odprta stranska vrata v lokal. niiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiniiimNiiiiiiiiiilHiiiiiuiiiiiiiiinmiNiiiiiiiiiiinuiiinmiiiiii V NEDELJO SVEČANA OTVORITEV Načelniki pokrajinskih svetovalskih skupin so izdali sporočilo, v katerem obsojajo kot »malo primeren in nekoristen* poseg policije v šolah. Pokrajinski načelniki svetovalskih skupin izražajo upanje, da bodo dijaške upravičene zahteve zadovoljene. Pokrajina bo vsekakor na razpolago za dialog c vseh odprtih vprašanjih in tistih, za katere je pristojna. Neroden padec priletne ženske Včeraj ob 13.40 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 83-letno Caterino Redolgi vd. Pietro-ben iz Ul. Solitro 4, ki je predvčerajšnjim nerodno padla v spalnici svojega stanovanja. V bolnišnici, kamor jo je spremila njena hčerka, 57-le!na Elisa Pietroboo por. Danieli iz iste ulice, se bo zaradi odrgnin po levem ramenu, pretresa možganov ter prask po levi roki morala zdraviti približno 20 dni. NOV HOTEL ENALC OB NABREŽINSKI OBALI Gostinska šola - Restavracija za 400 gostov, 170 ležišč Pogled na mogočen kompleks hotela ENALC Ob navzočnosti podtajnika ministrstva za delo poslanca Torosa, najvlšjih deželnih in krajevnih oblasti ter goričkega nadškofa Cooo-Hma bo v nedeljo svečana otvoritev hotela ENALC na nabreStmeki obali, ki ga je zgradila ustanova E-NALC in ki je združen z gostinsko šolo. Pripravljalna dela za veliki gostinski obrat in šolo so se začela leta 1963, skupni stroški pa so znašali i dve milijardi in 98 mfflljonav Ur. Načrt je izdelal Inž. Dino Tamburini, dela pa sta vodlia dr. Aido in Dino Venturini. V zgradbi Je prostore za 160 gojencev, 170 ležišč s pogledom na morje, restavracija za 400 gostov, sejna dvorana za 200 gostov, razne manjše dvorane, klubski prostori, plesišča, bar, terase za sončenje, kuhinja in razne naprave sodobno urejenega gostinskega obrata. Hotel je tik ob oboli in se vzpenja v hrib, talko da Je od povsod krasen razgled na morje. Hotel in restavracija boria odprte skozi vse leto. Dešešnd ravnatelj ustanove E-NALC Ermio Abate Je včeraj priredil tiskovno konferenco in skupno z direktorjem comm. AnfOseljem razkazal časnikarjem vse prostore ter prikazal delovanje ustanove ENALC za strokovno izobrazbo gostinskih kadrov. Omenjena u-stanova ima taka gostinske obrate in šoto po raznih krajih Italije, novi gostinski obrat, ki ga bodo odprli v nedeljo, pa je najnovejši in najbolje opremljen. V Milanu prepovedane manifestacije ob prvi obletnici bombnih atentatov MILAN, 11. — Milanski kvestor dr. Allitto je prepovedal demonstracijo, ki so jo nameravali organizirati milanski anarhisti ob prvi obletnici bombnih atentatov na Trgu Fontana. Anarhisti so pripravili tudi manifest, s katerim so zahtevali osvoboditev Valprede in drugih, ki so nedolžni v ječi. Svojo prepoved je policija utemeljila, ker bo jutri v Milanu druga demonstracija »proti fašizmu in Francovemu režimu*. Tudi MSI je zaprosil za dovoljenje, da bi organiziral jutri demonstracijo na Trgu Fontana. Policija je »obvestila* MSI, da se je jutri na Trgu Fontana ne bo smel nihče zbirati, ker bo stražila policija. Ko je »študentovsko gibanje* izvedelo za fašistično manifestacijo je namreč tudi samo sklenilo, da organizira masovno «protimanifestacijo». NEDALEČ OD LIZBONE 16 mrtvih in 17 ranjenih pri trčenju dveh vlakov LIZBONA, sreča, ki se noč nedaleč od Lizbone, kjer sta trčila dva vlaka, je terjala precej žri' Do sedaj so izpod razbitin pot ili 16 mrtvih potnikov, 17, od teh trije zelo hudo, pa je bilo ranjenih. Boje se, da je vsaj 30 oseb našlo smrt v železniški nesreča, ki je terjala tudi precej ranjencev. V bolnišnicah nujno potrebujejo kri za transfuzije. 11. — Železniška ne-je pripetila prejšnjo PO UGRABITVI POSLANIKA BUCHERJA V BRAZILIJI Policija je morda odkrila skrivališče ugrabiteljev Vest je posredovala brazilska tiskovna agencija • Ugrabitelji naj bi bili skrili Bucherja v neko vilo v okolici Rio de Janeira RIO DE JANEIRO, 11. — Od trenutka, ko je postalo očitno, da brazilska vlada ne namerava popolnoma popustiti gverilcem, se je napetost še povečala. Policija je od ponedeljka že ustavila in zaslišala nad 1200 »sumljivih* oseb, nihče ne podaja izjav tisku, švicarsko poslaništvo danes ni sprejelo časnikarjev in tako ni znan tekst drugega pisma, ki ga je napisal poslanik Bucher. Najvažnejšo vest je posredovala neka tiskovna agencija, ki je povezana s časopisom «Joumal de Bra-sil*. Zdi se namreč, da policija sumi, kje naj bi bili skriti ugrabitelji in sam poslanik Bucher. Govori se o neki vili v elegantni četrti »Alto da Bos vista*, približno 30 km od Ria. Policijo je baje napotil neki študent. Do sedaj še ni znano, kako je policija ukrepala. Danes je bil pogreb agenta Helia Carvalha de Arauja, kar seveda ni razbremenilo ozračja. »Journal de Brasil* in »O Globo* odkrito podpirata vlado in njene odločitve. Dnevno časopisje objavlja tudi vest, da oblasti zbirajo politične jetnike, za katere so gverilci zahtevali svobodo in ki so v različnih ječah. Jetniki naj bi odpotovali v treh skupinah, ki naj bi bile na- iiiiiHimnnuiiiiiiiiiiiiniiiMiiiHiiuummiMmiiiiiittitmimiiiiumimniiiHtiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiMiiitiiiii PO ZAČASNIH PODATKIH ACI Novembra letos 125.975 novih vozil v prometu V 11 mesecih so registrirali 1.432.920 novih osebnih avtov, avtobusov, industrijskih vozil in motornih koles RIM, 11. — Po še začasnih podatkih italijanskega avtomobilskega kluba (ACI), so novembra leto6 vpisali v PRA (javni avtomobilski register) 125.975 novih motornih vozil in sicer: 111.863 osebnih avtomobilov, 312 avtobusov, 7.671 industrijskih vozil in 6.129 motornih koles. V primerjavi s 83.354 novimi voziti, ki so jih registrirali novembra lani, se je letos prodaja novih vozil povečala za 42.621 enot, to se pravi za 51,13 odstotka. V ostalih kategorijah so pri registraciji novih vozil zabeležili naslednje rezultate: 57,85 odstotka več osebnih avtomobilov, 11,03 odstotka več avtobusov, 27,51 odstotka več industrijskih vozil, medtem ko je prodaja motornih koles nazadovala za 1 odstotek. V prvih 11 mesecih 1970. leta so skupno registrirali v PRA 1.432.920 novih vozil, ki so teko porazdeljena: 1.265.649 osebnih avtomobilov, to je 88,33 odstotka vseh prodanih vozil, 2.691 avtobusov (0,19 odst.), 76.114 industrijskih vozil (5,31 odst.) in 88.466 motornih koles (6,17 odst.). V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so 1970 registrirali 99.484 enot. ali 7,46 odstotka več. Povečanje so zabeležili v prodaji osebnih avtomobilov (110.138 ali 9,53 odst.) in avtobusov (134 ali 5,24 odst.), nazadovanje pa v registraciji industrijskih vozil (371 ali 8.83 odst. manj) in motornih koles (3.417 ali 3,72 odst. manj). Draga večerja ameriških Židov TEL AVIV, 11. - Tristo naj-premožnejšiih ameriških Židov je sklenilo med sinočnjo večerjo na čast izraelskega vojnega ministra Moše Dayana v New Yortcu zbrati in izročili Izraelu 33 milijonov dol. To vest je objavil teiaivivski časnik «Yedioth Aharonoth* v posebnem dopisu iz ZDA, ki je dodal, da je 11 udeležencev večerje ponudilo vsak po 1 milijon dolarjev. V SREDISCU SAJGONA Protest južnovietnamskega majorja proti korupciji SAJGON, 11. — Neki vietnamski častnik je včeraj z ročno bombo v rokah pred poslopjem poslanske zbornice v središču Šajgona grozil, da bo napravil samomor, 6e ga ne bo sprejel predsednik republike. Častnik, zdravniški major Pham Van Luong, je hotel predsedniku povedati imena zločincev kapetana Hha Thuc Nhona, ki so ga zahrbtno umorili, ker se je več dni skupno z bolniki v bolnišnici v Nhatrangu upiral Iz protesta pro ti korupciji policiji. Kapetana so kasneje našli mrtvega s kroglo v glavi. Major je trdil, da ne pozna samo imena zločincev, temveč tudi tistih, ki vodijo podzemlje in podpihujejo korupcijo. Šele po obljubi podpredsednika Nguyena Cao Kyja, ki je osebno prišel pred palačo, se je major Luong odpovedal namenu. Majorja so odpeljali v predsedniško palačo, kamor je lahko vstopil šele potem, ko je izročil bombe, ki jih je imel pri sebi. ZRUŠIL SE JE JEZ 200 mrtvih na Ceylonu COLOMBO, 11. — Zaradi dežja so vse reke Cevlcna narastle in povzročile, posebno v središčnem predelu otoka, okrogno škodo. Zaradi deročih voda se je včeraj zrušil jez. Voda in blato sta zajela več vasi in porušila most. Po zadnjih vesteh je bilo zaradi tega skoraj 200 mrtvih. Reševalne ekipe so v prizadetih krajih neumorno na delu. Baje se je jez podrl pod pritiskom zemeljskega usada. Prekinjena sindikalna pogajanja Anglija še vedno brez električnega toka LONDON, 11. — Prekinitev električnega toka kot posledica stavke uslužbencev podjetja, ki oskrbuje Anglijo in Severno Irsko z elektriko, še vedno traja in ustvarja vedno večjo zmedo. Popoldne so se sicer začeli razgovori sindikatov s predstavniki podržavljene družbe «Electrioity Coun-cil», vendar so si bila stališča e-nih in drugih precej nasprotna. Takoj po prekinitvi pogajanj se je vmešal tudi minister za zaposlovanje in proizvodnjo Robert Garr, kateremu se bo morda posrečilo spraviti obe stranki ponovno za mizo. Danes niso razpravljali o poviških plač, pač pa so skušali najti podlago za začetek pogajanja. KAIRO, 11. — Sirski ministrski predsednik Hafez Assad je dospel danes v Kairo, kjer se je sestal z egiptovskim predsednikom El Sadatom. Assad je prišel v egiptovsko glavno mesto iz Kartuma, kjer se .je razgovarjal s sudanskim predsednikom Nimejrijem. WASHINGTON. 11. - Izraelski obrambni minister Moše Dajan se je sestal danes z ameriškim predsednikom Nixonom, Prisoten je bil tudi obrambni minister Laird. Pozneje se je Dajan srečal še z zunanjim ministrom ZDA Rogersom. menjene v Alžir, Mehiko in Čile. Vlada te vesti ni potrdila. Potres terjal v Peruju in Ekvadorju nad 30 žrtev ter nešteto ranjenih LIMA, 11. — Kratek, sicer pa zelo močen potres, ki je prizadel področja ob perujsko - ekvadorski meji je v pokrajinah Tumbes in Piura povzročil najmanj 30 žrtev in 315 ranjenih. Lažji potresni sunki niso prizadejali škode. Najbolj prizadeti sta mesteci Sul-lana in Querecotillo, poleg seveda nekaj vasi ob meji z Ekvadorjem. Reševalne skupine vodi osebno predsednik Juan Velasco Alvarado, spremljajo ga tudi mnogi drugi člani vlade. Potres je verjetno povzročil sorazmerno nizko število žrtev (kakor je znano, je lanski potres terjal 70.000 žrtev), ker so področja malo obljudena. QUrrO, 11 — V Ekvadorju je potres najbolj prizadel južno pokrajino Loja, kjer je požel približno 20 žrtev, nekaj stotin ranjenih in o-gromno škode. Približno 90 odst. poslopij je porušenih v mestu Almor. Nekaj vasi je popolnoma izginilo. Podrobnejših vesti še ni, ker so prekinjene vse zveze. Reševalne skupine skušajo priti do prizadetih področji s helikopterji. NEDALEČ OD BRNA V ČSSR ,35 smrtnih žrtev železniške nesreče PRAGA, 11. — Najmanj 7 oseb je izgubilo danes življenje pri trčenju brzca Budimpešta — Berlin v izstirjene vagone tovornega vlaka na postaji Rikonin pri Brnu. Večina smrtnih žrtev je bila v br-zem vlaku, medtem ko je bilo precej potnikov in železničarjev ranjenih. Češkoslovaški minister za promet je javil, da se je precej vagonov tovornega vlaka po trčenju v drugo lokomotivo zvrnilo na tir, po katerem je malo kasneje privozil brzj vlak »Panonia*. Po zadnjih vesteh naj bi železniška nesreča terjala vsaj 35 smrtnih žrtev. Tiskovna agencija Četeka javlja, da je bilo tudi 17 ranjenih, in da ne izključujejo možnosti, da se bo število žrtev še povečalo. Zaradi posilstva belega dekleta Mlad črnec obsojen na 1500 let ječe OKLAHOMA CITY, 11. - Porota, ki so jo sestavljali sami belci, je izrekla do sedaj najhujšo zaporno kazen v sodnih analih Oklahome. Obsodila je namreč 22-let-nega temnopoltega Charlesa Cal- lingsa, ki je bil obtožen, d* pod grožnjo noža ugrabil bekv* to dekle, jo posilil in ji ukradel a* to, na 1500 let ječe. ^ Tožilec je zahteval smrtno zen s trditvijo, da ne bi * smrtna kazen ne odsodba p® let ječe zadostovali za zločin, rota predloga o smrtni k0'®'*.,, sprejela, a je Cailingsa 00600*» na neverjetno zaporno kazen, m Cailingsov zagovornik je priziv proti preostri kazni. ril je, da mlade belce obsojajo ^ podobne zadeve kvečjemu n® leta zapora in dodal, da CaBjoiS* ni dekleta ne ranil ne pretepel. po odhodu izraelskih čet z za zaradi stanja cest v av»*‘j-\> USPELA PREMIERA NOVE FOJEVE POLITIČNE SATIR® MILAN, 11. — Sinoči je Dario Fo predstavil v milanskem krožku »La Comune» svoje novo delo *Morte accidentale di un anarchico» (Slučajna smrt nekega anarhista). Navzočih je bilo nekaj tisoč gledalcev, ki so z burnim ploskanjem pozdravili delo. Gre za odličen primer politične satire, ki je poleg vsega tudi zelo aktualna, saj obravnava smrt milanskega anarhista Giuseppeja Pi-nellija, čeprav je Fo nekoliko *ma-skiral» zgodbo s tem, da jo je prestavil v New York leta 1921. Fo je obravnaval vrsto tem in problemov v zvezi z tzadevo Pinelli» seveda s političnega vidika tako, da se je poslužil čiste satire, ki je včasih že zahajala v farso. Popolnoma jasno je bilo, da je bilo občinstvo v dvorani pripravljeno, ker je poznalo do podrobnosti celotno zadevo in je lahko pravilno cenilo Fojevo prefinjeno komentiranje problemov. Med gledalci so bili tudi prof. Pio Baldelli z odvetnikom Gentilijem. Kakor smo že obširno poročali, poteka prav sedaj proces proti prof. Baldelliju, in odo. Gentili je eden od njegovih branilcev, zaradi obrekovanja. Gre torej za neposredno prizadete osebe. S čisto umetniškega vidika bi lahko rekli, da novo Fojevo delo sporni- Po čudovitem vzponu nu Cerro Tone RIM, 11. — Cesare Maestri se je s sodelavcem Carlom Clausom in Eziom alimonto vrnil v Italijo,'O vzponu na 3.128 metrov visok Cerro Tone je Maestri izjavil: »Bilo je čudovito in ponosen sem, da nam je vzpon tako lepo uspeh. Pripovedoval je nato o težavah, ki so jih imeli med vzponom na vrh. Najprej se je ponesrečil Clau-dil Baldisseri, ki je moral zapusti- ti tovariše in ostati v oporišču, kjer je skrbel za telegrafsko zvezo s planinci, čeprav jim je bil letni čas naklonjen, jih je zadnji dan tudi zajela močna nevihta, tako da so morali stisniti zobe, da so vendar dospeli do vrha. Cesare Maestri se je že leta 1959 povzel na Cerro Tone. Spremljal ga je, Toni Egger. Ko sta se vračala, ju je presenetil plaz, ki je zasut Eggerja. Maestriju niso priznali vzpona, ker je vse fotografije nosil Egger, Planinci so ob dospetku v Rim podarili ministru Piccoliju, ki jih je pričakoval na letališču, cepin, na katerega so se vsi trije podpisali. Minister Piccoli, ki je tudi sam navdušen planinec, je sledil njihovemu vzponu in jim tudi skušal pomagati. delo «Inšpektor pri O svojem delu je Fo izjavil, & '|ti Po vzponu na Nanga obtožbe med alpinisti BOČEN, Messnerja, ki je z bratom bif’?; nerju, češ da se alpinist dogovorov z ostalimi člani eK f »a cije. Poskusi, da bi spor Vlada ZAR pripravljena odpreti Sueški prekop MOSKVA, 11. - Sueški prekoP^ lahko odprli prometu štiri mesece _ zasede nih področij, je izjavil v intervj^ glasilu sindikatov SZ »Trud* P sednik upravnega sveta Pr, ^ Mashgur Ahmed Mashgur. » Pl kopu je precej ladij, ki so jih čani potopili med sedemdnevno no, precej ladij je nasedlo, °rujja pa so brodarske družbe pustu« kraju kot staro železa, ker M y vzdrževanje precej stalo. ,n, Ker je ta važna prometna v00 žila zaprta, so ves promet us^. rili, posebno s supertankerji, v Afrike. Predstavniki ZAR so z . preteklosti večkrat nakazali tiwz odprtja prekopa, še posebno, je prevladovala bojazen, da °~z. proge okoli Afrike postale scas ^ stalne in predvsem gospodarsko nmnpišp V svojem intervjuju Mashgur Pr*j_ vi. da današnji položaj prinaša . večje koristi ameriškim P®11, skim monooolom, ki prodajajo lej po višjih cenah in iužnoafr^ rasistom, ki z zadovoljstvom v s povečanje plovbe okoli celine s -P stajanjem v Capetovvnu. Vlada ZAR, je dodal egipc^ funkcionar, je pripravljena str^j, vati pri dviganju potopljenih *, medtem ko se Izrael protivi načrtu. Velja za tuje avtomobili*18 Za vožnjo po Avstriji obveznost snežnih ^ DUNAJ, 11. - Tuji avtoma^ stii bodo morali ob vstopu fia n^-sirijsko ozemlje dokazati, d® jo snežne gume. To je javil jv MTC (Oesterreachische Autotn°ij Motorad umd Touring Club). est v avstrijsW nja nekoliko na znano Priesdtijjl Berlinff^e za tprimer prijave in sta prikazana na odru*. uu'f{& so še nastopali Mario Bajo, $$ Bertorelli, Silvana de San tis, Lovisiolo, Ireneo Petruzzi ^ km od Bočna, je pojasnil, dar £ poveril nekemu mllnchenskeu*' p vetniku nalogo, da ščiti njeg°v terese Reinhold Messner, kateredjj^j med zmagovitim vzponom na^ je Parbat zmrznila stopala in izgubil brata med povratkom borišče.