23 . 2017 . 1 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski Uredniški odbor Urednik Tehnicna urednica Prevod izvleckov in povzetkov v anglešcino Naslov uredništva Telefon Izdal zanj Založila zanjo Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna narocnina Letna narocnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Narocila sprejema Telefon Jezikoslovni zapiski so uvršceni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languagesand Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemcija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemcija. Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušca nekomercialno uporabo, ne dovoljujepa nobene predelave. Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1 ISSN 0354-0448 Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj Založba ZRC Oto Luthar Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Collegium Graphicum, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si 23 .2017 .1 kazalo RazpRave in clanki 7 Liliana Spinozzi Monai Komplementarnost Materialov II in Glosarja terskega narecja Jana Baudouina de Courtenayja 23 Mihaela Koletnik Samostalniške manjšalnice v prleških narecnih slovarjih 41 Suzana Todorovic Romanski jezikovni elementi v šavrinskem besedilu 61 Aleksandra Bizjak Koncar – Helena Dobrovoljc – Primož Jakopin Poizvedbe uporabnikov po spletnih razlicicah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa 2001 na naslovu bos.zrc-sazu.si 77 Mojca Kompara Zasnova novega slovarja krajšav 93 Anita Celinic – Mira Menac Mihalic Poveznice i razdjelnice u srodnim jezicnim sustavima 107 Marina Marinkovic Iz fonologije mjesnoga govora Zadobarja: cakavsko-kajkavske interferencije na zapadnome karlovackome podrucju 125 Perina Vukša Nahod Naglasak imenica a-vrste u slivanjskim govorima 153 .... ........ ......... ............ .... . ....... ..... ............. ........ 173 Pawel Janczulewicz Akcentuacja tematów na *-et- w kontekscie polskich danych gwarowych i historycznych 183 Dorota Krystyna Rembiszewska Materialy polskie do Niemieckiego atlasu jezykowego jako zródlo do badan XIX-wiecznej polszczyzny regionalnej 193 Maria Waclawek – Maria Wtorkowska „Slowianski Austriak” – o charakterze Slowenców slów kilka 4 44 211 .... ........ .. ........ ...... ....... . ........ .....: ............... ............. ........ 225 ...... ..... ..........-............ ............ ......... ............. . ............... ........ Ocene in pOROcila 243 Bojana Maltaric V Zagrebu izšla nova slovnica cešcine 247 Tjaša Jakop Mednarodna konferenca Kontekstualizacija zgodovinske leksikologije maja 2017 v Helsinkih 251 Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947–1958 Recenzentke in recenzenti Kozma Ahacic . Tanja Fajfar . Goran Filipi . Metka Furlan . Helena Grochola-Szczepanek . Marija Jasinska . Mateja Jemec Tomazin . Vida Jesenšek . Janoš Ježovnik . Karmen Kenda-Jež . Mojca Kumin Horvat . Ivana Kurtovic Budja . Nataša Logar . Irina Makarova Tominec . Marija Malnar Jurišic . Jela Maresic . Vlado Nartnik . Dorota Krystyna Rembiszewska . Irena Stramljic Breznik . Janusz Siatkowski . Jožica Škofic . Andreja Žele RazpRave in clanki liliana spinozzi Monai spinozzi Monai komplementaRnost mateRialov ii in GlOsaRja teRskeGa naRecja jana Baudouina de CouRtenayja Cobiss: 1.01 Primerjava med Besedilnimi vzorci govora terskih Slovanov (1904, Materiali II) in rokopisnim Glosarjem terskega narecja (izdala ga je Liliana Spinozzi Monai leta 2009) razkriva, da se v skladu z Baudouinovimi jezikovnoteoreticnimi naceli obe besedili razlikujeta po metodološkem pristopu, obenem pa se vsebinsko meddisciplinarno dopolnjujeta. Kljucne besede: teoreticno jezikoslovje, dialektologija, etnologija, tersko narecje, bese dilna zbirka, glosar The Complementarity of Jan Baudouin de Courtenay’s Materials 2 and Torre Dialect Glossary A comparison between Jan Baudouin de Courtenay’s Sprachproben in den Mundarten der Slaven von Torre in Nordost-Italien (Language Samples from the Dialect of the Torre Valley Slavs of Northeast Italy, 1904, a.k.a. Materialen II ‘Materials 2’) and his manuscript glossary of the Torre dialect (published as Il Glossario del dialetto del Torre by Liliana Spinozzi Monai in 2009) reveals that, in line with Baudouin de Courtenay’s principles of linguistic theory, the two texts differ in their methodological approach, but at the same time they inter-disciplinarily complement each other in terms of content. Keywords: theoretical linguistics, dialectology, ethnology, Torre dialect, text collection, glossary 1 Vec kot osemdeset let po smrti je Jan Baudouin de Courtenay (BdC, 1845–1929) bolj aktualen kot kadar koli, predvsem po zaslugi svojih dognanj in raziskovalnih orodij, ki jih je zapustil. Že ob zgodnjem nastopu na svetovnem znanstvenem prizorišcu je Baudouin oblikoval svoj nazor, kateremu se ni nikoli odpovedal. Sledil je dolgorocno zacrtani poti in jo pokazal vsem tistim, ki so mu želeli slediti. Potem ko je Baudouin za najpomembnejšo vlogo jezikoslovja postavil spo znavno vlogo, njegov temeljni cilj pa uvidel v znanstveni slovnici univerzalnega tipa (BdC 1864, po Di Salvo 1975),1 je oblikoval teoreticni nacrt, s katerim bi lahko konkretno udejanjil obe predpostavki (BdC 1871).2 Prvotna objava: Complementarietŕ dei Materiali II e del Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, Studi Slavistici 10 (2013), 89–107. – Uredništvu revije Studi Slavistici iz Firenc se najlepše zahvaljujemo za dovoljenje za objavo prevoda. 1 Sklicevanje na Mario Di Salvo upravicuje dejstvo, da je kot prva prevedla (v italijanšcino) in izdala neobjavljeno razpravo mladega Baudouina z naslovom Rozprawa majaca zwjazek z kwestja jezykowa – Trattato sulla questione della lingua (Razprava v zvezi z jezikovnim vprašanjem; prim. Di Salvo 1975: 77–101). 2 Naša povzemalna predstavitev temelji na italijanskem prevodu Marie Di Salvo, prim. Di Salvo 1975: 102–124. Izvirno besedilo je v celoti objavljeno v I. A. Bodučn de Kurtenč, Izbrannye . 8 88 Njegov nacrt je oblikovan binarno, zacne pa se z razlikovanjem med cistim in uporabnim jezikoslovjem. Po Baudouinovem mnenju prvo zadeva slovnico naravnih jezikov in ima – glede na to, da se ukvarja z nezavednimi jezikovnimi dejstvi – lastnosti znanstvenosti. Uporabno jezikoslovje proucuje zunanje, tj. kulturne ali zgodovinske dejavnike jezika, ki – glede na to, da se ne nanašajo na podrocje nezavednega – nimajo potrebnih lastnosti, da bi lahko postali eksaktna znanost, lahko pa ta status pridobijo posredno, in sicer z uporabo slovnicnih podatkov za razlago kulturnih dejstev. Uporabno jezikoslovje bi torej lahko bilo znanstveno, ce bi kulturni element lahko pojasnili s slovnico jezika, ki je njegov nosilec. Razlikovanje med obema znanstvenima podrocjema, ki ju lahko v grobem enacimo s splošnim jezikoslovjem in etnologijo, pa naj bi vendarle bilo cisto delovnega znacaja. Stvarnosti, ki jih podrocji preucujeta, so namrec med seboj nelocljivo povezane in zahtevajo meddisciplinarni pristop, ki ga usmerja glavna disciplina, natancneje teoreticno jezikoslovje. Ce se posvetimo bistvu tako usmerjenega raziskovanja, lahko nekaj kljucnih tock, ki jih je opredelil Baudouin (prim. BdC 1901; 1909),3 strnemo takole: . ker je jezik orodje sporocanja par excellence, sporocanje pa temelji na inte rakciji med govorcem in poslušalcem, so vsi jeziki mešani, in jezikoslovje tega dejstva ne more zanemariti; . jezikovna interakcija usmerja razvoj, ki sledi univerzalnim nacelom, kot sta jezikovna gospodarnost in poenostavljanje jezikovnih sistemov; . ker se mešanje in njegove posledice toliko bolje odražajo in toliko lažje prepoznajo v sticnih sistemih, kolikor vecja je tipološka razdalja med njimi, predstav ljajo jeziki v stiku, ki so se razvili po lastnih zakonih, brez vpliva normativnih posegov, najboljše empiricno gradivo za raziskovanje jezikovnega razvoja. 2 Idealno obmocje za takšne raziskovalne cilje je Baudouin prepoznal v obmejnem pasu vzhodne Furlanije in Julijske krajine, na katerem živijo slovenske skupnosti, ki so že stoletja izpostavljene vplivu sosednjih romanskih govorov, v prvi vrsti furlanskih. Leta 1872 se je Baudouin de Courtenay, opremljen s svojimi prepricanji in izjemno strokovno pripravljen, sploh ce upoštevamo njegovo mladost, odpravil na prvo v vrsti potovanj k južnim Slovanom. Na potovanjih je zbral veliko besedil, ki so bila v skladu z zgoraj predstavljenim teoreticnim okvirjem namenjena za dvojno obdelavo. trudy po obšcemu jazykoznaniju I, Moskva, 1963, 55–77, in v Jan Niecislaw Baudouin de Courtenay, Dziela wybrane 4, Warszawa, 1990, 35–64. [Poljski prevod tega besedila je bil objavljen leta 2016 v zbirki Materialy do dziejów polskiego jezykoznawstwa (Gradivo za zgodovino poljskega jezikoslovja) 2: Jan Baudouin de Courtenay: teksty mniej znane, izbral, prevedel in uredil Miroslaw Skarzynsky, Kraków, 2016, 106–133. Ur.] 3 Del razprave BdC 1909, v katerem se avtor sprašuje o nalogah jezikoslovja 20. stoletja (prim. str. 264–271), je v italijanšcino prevedla in objavila Maria Di Salvo. Prim. Di Salvo 1975: 159–165. Prvi dve deli, ki sta bili rezultat terenskih raziskav, sta med seboj komplementarni, a ne v smislu zgornjih izjav. Ce Opyt fonetiki rez’janskich govorov (Poskus fonetike rezijanskih govorov; BdC 1875) lahko uvrstimo v cisto jezikoslovje, pa monografija Rez’ja i Rez’jane (Rezija in Rezijani), ki je izšla leto dni pozneje, ni razprava s podrocja uporabnega jezikoslovja, temvec narodopisna raziskava o navadah in obicajih ter o demografskih razmerah (v širšem pomenu) Rezijanov. Do zlitja obeh disciplin bi namrec lahko prišlo samo, ce bi z jezikovnimi dejstvi lahko interpretirali dejstva, ki se udejanjajo z jezikom, tj. diskurz tout court. Prvi korak v smeri pravega meddisciplinarnega zlitja predstavljata zbirki Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie ... I–II (Gradivo za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo, dalje Materiali I in II), posveceni rezijanskemu (BdC 1895) in terskemu narecju (BdC 1904a). Besedila obeh narecij naj bi se analizirala na podlagi njunih slovnic, ki bi bili izlušceni iz celotnega slovarja. Ta podatek je Baudouin jasno predstavil v predlogu tem za prvi slavisticni kongres, ki je zaradi rusko-japonske vojne odpadel. V 9. in 10. tocki predloga lahko namrec preberemo: »O izrabi slovarskega gradiva za splošnojezikoslovne, psihološke in kulturnozgodovinske ugotovitve« oz. »O sestavljanju slovarskih popisov za slovnicne obravnave« (BdC 1904b). Ce združimo oba predloga z zacetnim teoreticnim okvirjem, bi lahko sklepali, da je jezikoslovceva naloga predvsem ta, da izpelje slovnico nekega jezika iz njegovega slovarja, pri tem pa zajame neizogibne vecjezikovne implikacije. Tako izpelja no slovnico nato uporabi za analizo besedil, ki jih je proizvedla kultura tega jezika, in razjasni njihove posebne znacilnosti skupaj z veckulturnimi implikacijami.4 Ko je Baudouin predstavil teme kongresa, je imel že pripravljeni slovarski zbirki, ki naj bi pospremili etnološke Materiale: Rez’janskij slovar’ (Rezijanski slovar) in Glosar terskega narecja. Po našem mnenju etnografska in leksikografska zbirka prav na takšen nacin postaneta komplementarni – postaneta na razlicnih ravneh izhodišce za raziskovalne postopke, ki so zaupani jezikoslovcu. Ker imamo danes na razpolago obe publikaciji o terskem narecju,5 temeljni za jezikoslovne raziskave, tj. Materiale II in Glossario del dialetto del Torre 4 Za celostno predstavitev Baudouinove misli poleg že omenjenega dela Marie Di Salvo (1975) priporocamo tudi izcrpno uvodno študijo Edwarda Stankiewicza v angleški izbor Baudouinovih razprav (1972: 3–47). Temeljni prispevek Baudouinovih raziskav k slovenski dialektologiji je npr. obravnavan v prispevkih Tolstoja (1960) in Toporišica (1962). 5 Obmocje, kjer se govori tersko narecje, vkljucuje Zgornjo Tersko dolino (Alta valle del Torre), Karnajsko dolino (Valle del Cornappo) in Dolino Malina (Valle del Malina), ki skupaj obsegajo 134 km2. Obmocje se kot pahljaca široko odpira na zahod, v smeri romanskega sveta, na severu in vzhodu ga zapirajo Rezija (Val Resia) in Nadiške doline (Val Natisone), ob italijansko-slovenski meji pa se zoži v trikotnik. Na njegovem zahodnem koncu so najzahodnejše slovanske naselbine (vasi na desnem bregu Tera). Cas nastanka prvih stalnih slovanskih naselbin je še vedno sporen, saj razlicne hipoteze poselitev postavljajo v obdobje s precej oddaljenima skrajnima casovnima tockama (od konca 6. do konca 9. stoletja). Demografski podatki zadnjih 100 let govorijo o velikem upadu prebivalstva: v obcinah Bardo (Lusevera) in Tipana (Taipana), na kateri je Terska dolina upravno razdeljena, je število prebivalcev padlo s 4823 leta 1873 (prvo . (Glosar terskega narecja, dalje Glosar), se bomo na tem mestu posvetili zgolj njuni vzporedni predstavitvi. Uvodoma je treba povedati, da se opis – glede na to, da Baudouin 7405 listkov Glosarja ni pospremil z navodili za njihovo redakcijo – ne more izogniti uredniškim izbiram pri njihovi predstavitvi strokovni javnosti. Kar se tice narave komplementarnosti, pa bo opozorjeno samo na bistvene razlike, ne pa npr. na kolicinske, razen ce te ne implicirajo prvih. 3 Zacnimo s predstavitvijo Materialov II. Glavni naslov, naslovna stran in naslovi posameznih razdelkov, tudi splošno kazalo, so v nemšcini in rušcini, medtem ko so dolg uvod (str. I–XXXII) in prevodi narecnih besedil samo v rušcini. Kar se tice pojma besedilo, je treba izpostaviti, da ima Baudouin v tem delu nanj drugacen pogled od sodobnega, ki besedilo obravnava kot loceno in vsebinsko zakljuceno celoto z enim naslovom. V našem primeru je takšno besedilo tra dicionalnega tipa, z naslovom ali brez, razdeljeno na toliko (pod)besedil, kolikor je skladenjskih enot, ki tvorijo periodo; (pod)besedila so oštevilcena od 1 do 1143, enako so navedena tudi v splošnem kazalu, ki je opremljeno še s podatki o straneh, na katerih se ta pojavljajo. Besedila so urejena po kraju zapisa, vsako poglavje pa uvajajo opombe o informantih in drugih pomembnih okolišcinah. Pri obravnavi Glosarja bomo pojem besedilo uporabljali za vse besedilne prvine na posameznih listkih, pa naj gre za celovito besedilo ali osamljen fragment. In glede na to, da »mersko enoto«, tudi zaradi navajanja, predstavlja kartotecni listek, lahko recemo, da 1143 besedilom v Materialih II ustreza, ceprav ne popolnoma, 7405 listkov v Glosarju. Ob razliki v številu (kakor koli že razumljenih) besedil se pojavlja še ena, nic manj zanimiva, povezana s stranmi v izvirnih rokopisnih zvezkih, na katere se sklicujejo besedila obeh zbirk. Podatki o tem so v Materialih II navedeni posebej, v dvojnem kazalu (prim. BdC 1904a: 211–216), medtem ko so v Glosarju zapisani na vsakem listku. Za omenjeno ponazoritev razlike v kolicini gradiva smo pripravili spodnjo preglednico s tremi stolpci: v osrednjem je navedena številka rokopisnega zvezka, v stranskih pa ustrezne strani v Materialih II na eni in Glosarju na drugi strani. Številke v navadnem tisku so skupne obema zbirkama, krepke pa oznacujejo številke strani iz rokopisnih zvezkov, ki se pojavljajo zgolj v eni od obeh. Lahko bi rekli, da besedila, ki nastopajo samo v eni izmed obeh zbirk, predstavljajo dve komplementarni množici besedil, besedila, prisotna v obeh zbirkah, pa presecno množico. Ta je pomembnejša od prejšnjih dveh, saj predstavlja dve razlicici istega besedila in omogoca opredelitev razlik (prej kot analogij) metodološkega tipa, ki se pojavljajo v obeh delih. Baudouinovo potovanje v te kraje) na približno 1500 v današnjem casu. Za predstavitev terskega narecja gl. Ramovš 1935; Merků 1980. Preglednica 1 Materiali II: Rokopisni Glosar: strani v rokopisnem zvezku zvezek strani v rokopisnem zvezku XVIII (1873) 1–2 1–2 30 27–29 34–35 31–33, 34–35 39–41 36–38, 39–41 71–74 42–70 114 75–113, 114 116 115 117–123 117–123 124–125, 126 126 127 128 128 129 156 157 158 130–155, 156 158 159–161 159–161 171 162–170, 171 175–176 172–174, 175–176 179–180 177–178, 179–180 181 182 182, 183–187 188 188, 189–190 XIX (1873) 3–4 1–2, 3–4, 5–9 10–11 10–11, 12–16 17–26 17–26, 27 28–32 28–32, 33–52 53–64 53–64 66 65 66, 67–68 69–72 69–72, 73 74–80 74–80, 81 82–83 82–83, 84–86 87 87, 88–89 90–94 90–94, 95–98 99–105 99–105, 106–116 117 118 119 117 119 124 120–123, 125–139 140–141 140–141, 142–170 171 171 172 173–175 173–175, 176–186 187, 188–189, 190 187 190, 191–231 232–234 232–234, 235–243 244–245 244–245, 246–259 260–262, 263 260–262 264–265 264–265, 266 267 268 269 267 269 . Materiali II: Rokopisni Glosar: strani v rokopisnem zvezku zvezek strani v rokopisnem zvezku 270 270, 271–273 274–277 274–277, 278–288 289–291 289–291 292 293, 294–295, 296 293 296 297 298–305, 306–307 298–305 308–309 308–309, 310 311 311, 312–336 337 337 338 339 339, 340–342 343–347 343–347, 348–357 358–360 358–360 362–372 361, 362–372 374–381 373, 374–381 382, 383–387 383–387, 388 389 389, 390–399 XX (1873) 1–2, 5 1–2, 3–4, 5 6, 7–12, 13 14 15 16 7–12, 14 16 17–18, 19–23, 24 19–23 25–27, 28, 29–31 25–27, 29–31 34–40 32–33, 34–40 43–45 41–42, 43–45 46–51, 52–61, 81 52–61, 62–80, 81 82 83 88 89 90 83, 84–87, 88 90 91–94, 117 XLIV (1901) 12–20 3–11, 12–20 22–23 21, 22–23 26 24–25, 26 29–30 27–28, 29–30 33–34 31–32, 33–34 36–41 35, 36–41 43 42 43, 44–45 46–51 46–51, 52–53 54–56 54–56, 57–63 135, 140 (poseben dodatek k 135 136 140 besedilu, ki je bilo namenjeno za tisk) 67 66 67, 68–70 71, 72–77 71 78–79 78–79 87–88 80–86, 87–88 90 89 90, 91–98 99–103 99–103, 104–107 . Materiali II: Rokopisni Glosar: strani v rokopisnem zvezku zvezek strani v rokopisnem zvezku 108, 109–111 108 112–118 112–118, 119 120–128 120–128, 129–131 132–135 132–135, 136–138 139–144 139–144 145 145 146 147–148 147–148, 150 Ce si ogledamo kazalo, lahko opazimo, da je v Glosar zajetih vec strani rokopisa kot v Materiale II. Glede na to, da je Baudouin pripravljena besedila naceloma v celoti uporabil samo za Materiale II in je za Glosar izrezal le kakšen fragment, pa vendarle lahko domnevamo naslednje: (1) BdC je zavrgel ali izlocil (dobršen?) del strani, ki so bile dokumentirane samo v Glosarju; (2) vecjemu obsegu strani ne ustreza enaka razlika v obsegu besedilnega korpusa; (3) vecje število strani, ki so bile za Glosar skrcene na bistvene prvine, lahko povežemo z njihovo vecjo vsebinsko vrednostjo z vidika jezikoslovja v ožjem pomenu. Mislimo, da je smiselno ponazoriti razliko, omenjeno v tocki 2. Zaceli bomo z nasprotne, a enakovredne smeri, po kateri so – ob (številcni) enakosti strani v rokopisnem zvezku – besedila v Glosarju v primerjavi s tistimi v Materialih II mocno skrcena. V kazalu na strani 214 v BdC 1904a lahko vidimo, da stranem 117–123 v zvezku XVIII (ki ga zapisujemo kot 18. zvezek) ustrezajo besedila 538–562 oz. strani 108–111 v Materialih II, kjer najdemo dolgo zgodbo (Skazka – Märchen), zapisano v Fejplanu (it. Flaipano). Stranem 117–123 v 18. zvezku ustrezajo posamezni listki Glosarja, ki pa imajo drugacno razporeditev, in sicer: Preglednica 2 18. 117 Mužac (it. Musi) listek 1371 = Materiali II 483 1372 1437–1440 18. 118 Fejplan (it. Flaipano) 1373 = Materiali II 542 1374 = 542 1375 = 542 18. 119 1441 = 545 1442 = 546 1443 = 546 1444 = 547 18. 120 1446–1447 = 549 1448 = 550 1449 = 550 1450 = 550 . 18. 120 Mužac listek 1445 18. 121 Fejplan 1451 = Materiali II 555 1456 = 553 18. 122 1452 = 560 18. 123 1453 = 562 1454–1455 18. 123 Mužac 1457–1460 Opažanja o kolicini: . dejstvo, da je Baudouin navedel stran 117 izvirnega zvezka med tistimi, ki so bile uporabljene za zgoraj omenjeno zgodbo, vendar pa za to stran ni potrditve na nobenem izmed listkov, pomeni, da se iz nje izpisani deli pojavljajo v katerem izmed petnajstih besedil, ki niso bila dokumentirana na listkih (št. 538, 539, 540, 541, 543, 544, 548, 551, 552, 554, 556, 557, 558, 559, 561) – v nasprotju z desetimi tistimi, ki so bila (št. 542, 545, 546, 547, 549, 550, 553, 555, 560, 562); torej so bili ti deli, ko so bili enkrat uporabljeni, uniceni; . šestnajst (objavljenih) listkov z besedilnimi fragmenti iz Fejplana se nanaša samo na deset celotnih besedil – ce ponovno poudarimo, kar je bilo pravkar povedano o strani 117 –, torej je bil vecji del terenskih zapisov uporabljen samo za Materiale II; . na isti strani v zvezku je lahko dokumentirano gradivo za vec kot en kraj, v našem primeru za Fejplan in Mužac, str. 120 in 123; . od osemnajstih listkov s strani 118–123 izvirnega zvezka, ki se nanašajo na Fejplan, sta bila dva (1454–1455) uporabljena samo za Glosar; po drugi strani pa je bil od enajstih listkov s strani 117, 120 in 123, ki se nanašajo na Mužac, samo eden uporabljen za Materiale II. Opažanja o kakovosti: . krcenje obsega besedila je povezano z drugacnim raziskovalnim podrocjem, ki ga na eni strani predstavlja etnologija, na drugi jezikoslovje; cilj prvega naj bi bilo razumevanje širjenja celotne cloveške dejavnosti, ki temelji na jeziku, cilj drugega pa razumevanje bistva jezika samega; . zapisi na listkih se ne razlikujejo od etnografskih besedil samo zaradi pogostih jezikoslovnih opomb, ampak predvsem po svoji foneticni transkripciji, ki je ohranjena v vsem svojem bogastvu, v nasprotju s poenostavitvijo, ki je bila potrebna za natis. Zaradi te razlike je Glosar enkraten primer tako v zgodovini jezikoslovja nasploh kot v okviru Baudouinovega dela. Da je bilo vprašanje foneticne transkripcije besedil za Baudouina kljucno, dokazuje med drugim tudi pozornost, ki jo temu vidiku posveca v uvodnem delu Materialov II – kar trideset strani je v celoti posvecenih foneticnim znakom in simbolom. Stvar postane še bolj ocitna, ce pomislimo, da je število v Glosarju uporabljenih znakov vec kot dvakrat vecje od tistega v Materialih II (300 proti 123). Zaradi tega vidika – poleg mnogih drugih, ki jih je bilo treba upoštevati, da bi tako kompleksno delo, kot je Glosar, postalo berljivo – je naš Uvod (Introduzione) cezmerno narasel na dobrih sedemdeset strani. 4 Ce kolicinsko primerjamo še število popisanih krajev, opazimo, da jih Materiali II vkljucujejo osemnajst, Glosar pa triindvajset. Razliko predstavljajo tisti kraji, od koder ni objavljenih besedil. Poleg triindvajsetih krajev v Terskih dolinah so v Glosar vkljuceni še trije kraji zunaj njih. Po drugi strani Materiali II vsebujejo nekaj besedil, ki so sicer iz Terskih dolin, a jih ni zbral Baudouin sam, kot je npr. osem ljudskih pesmi, ki jih je zapisala etnomuzikologinja Ella Schultz Adajewski.6 Ce se vrnemo k vsebinski – ali, ce hocemo, tipološki – razliki med zbirkama, lahko samo poudarimo, da je ta resnicno pogojevala Baudouinove metodološke izbire pri njuni redakciji. Zgolj za uvod: medtem ko imajo besedila v Materialih II prevod v en sam jezik – rušcino, pa listki vsebujejo eno ali vec ustreznic iz pahljace jezikov – od furlanšcine do benešcine ali italijanšcine, od knjižne slovenšcine do nemšcine, od poljšcine do rušcine; lahko pa ostanejo tudi brez nje. Pri redakciji listkov smo takšne vrzeli skušali zapolniti na tri nacine: z iskanjem morebitne ruske ustreznice v Materialih II; s preverbo drugih dostopnih slovarskih del, predvsem neobjavljenega slovarja Lessico/Besedišce slavista Pavleta Merkůja ter slovarjev Maksa Pleteršnika (1894–1895) in Hildegard Striedter-Temps (1963) itn.; s spraševanjem rojenih govorcev. V vseh primerih pa smo, glede na to, da je Glosar izšel v italijanšcini, ustreznice prevedli v italijanšcino. Takšno drasticno poenotenje – ceprav je bogastvo ustreznic vse prej kot nakljucno in je posledicno tudi pomembno – je bilo opravljeno ob upoštevanju dejstva, da je izvirne razlicice mogoce preveriti na cedeju z rokopisi, ki je priložen Glosarju.7 Da izbira ustreznic zdaj v enem, zdaj v drugem jeziku ni zgolj Baudouinova muha, temvec ustreza dolocenemu namenu, lahko sklepamo, ce med seboj primerjamo posamezne primere. Poglejmo si nekaj casovnih prislovov in njihovih ustreznic na tehle dveh listkih: 2148 zj.tra (di mattina [izhodišcno v italijanšcini, ‘zjutraj’]); zájtra (zavtra [transliterirarno, rusko ‘jutri’]); zjútra .uóda (utrom rano [transliterirano, rusko ‘zgodaj zjutraj’])8 2152 dáv. zj.tra (davi [knjižna slovenšcina] – utrom [transliterirano, rusko ‘zjutraj’]) 6 O stikih med Ello Schultz Adajewski in Baudouinom prim. Spinozzi Monai 1994: 26sl. 7 Glosar, vsebina priloženega cedeja in Materiali I–II so dosegljivi na spletni strani http://bos.zrc- sazu.si/c/Dial/ JanBaudouindeCourtenay/index.html Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. 8 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http.//www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Zakaj se Baudouin ni omejil na rusko ustreznico? V katerih primerih je izbral italijanšcino ali knjižno slovenšcino? Upoštevati je treba etimološke, glasoslovne, pomenoslovne in skladenjske argumente, ki se nanašajo tako na slavistiko kot na interlingvistiko, ce naj zapisana beseda odraža vpliv izjemno posebne umestitve terskega narecja na sticišce romanskega in slovanskega sveta. S primerjavo med obliko zj.tra (sln. zjutraj) in italijansko ustreznico di mattina postane jasen sinteticni znacaj prve in analiticni druge. V primeru zveze zjútra .uóda pa lahko opazimo, da je vrstni red elementov obraten od obicajnega zaporedja v slovenšcini (zgodaj zjutraj in tudi v rušcini rano utrom), saj ta jezik – v nasprotju z romanskimi jeziki – predvideva, da se dolocujoci element nahaja pred dolocevanim. Odstopanje tako odraža skladenjski kalk na podlagi romanskega modela. Zakaj je bila prislovna zveza zjútra .uóda prevedena v rušcino? Verjetno zato, ker je Baudouin hotel poudariti, da ima od obeh slovanskih ustreznic ena (utrom) isti koren kot slovenska zjutraj, medtem ko se druga (rano) razlikuje od knjižnoslovenske zgodaj, skrcene na .uóda v terskem narecju. Prekrivnost korenov v slovenšcini in rušcini je poudarjena tudi z izbiro ustreznice zavtra za zájtra. Poglejmo si na koncu še nekoliko nenavaden izraz dávi zjútra, ki je preveden z dvema razlicnima prislovnima ustreznicama: knjižnoslovensko davi in rusko utrom ‘zjutraj’. Baudouin ne gre še naprej, ce pa bi to storili mi, bi odkrili, da se dávi zjútra ujema z italijanskim stamattina presto (dobesedno ‘danes zjutraj zgodaj’; op. prev.) in torej ustreza slovenskemu davi zgodaj in ruskemu segodnja utrom rano, z ocitno pomensko zožitvijo prislova zjútra v smeri niza .uóda – zgodaj – rano, kar je verjetno posledica pomenske širitve prislova dávi, ce naj ta vsebuje pomen ‘zjutraj’. 5 Menimo, da lahko ta kratki ekskurz o možnem raziskovalnem prispevku problematike prevodnih ustreznic znova pokaže odnos med Glosarjem in Materiali II ter stopnjo komplementarnosti med deloma. Komplementarnost lahko opazimo tudi v razlicni obravnavi prevzetih besed – v Materialih II so izpostavljene z ležecim tiskom, medtem ko so na izvirnih listkih oznacene samo obcasno, z navedbo tujejezicne besede. V naši redakciji smo izpostavili vse, in sicer posredno, tako da smo v kazalu terskega narecnega besedja prevzetim iztocnicam v okroglih oklepajih pripisali ustrezni tujejezicni model. Tiskana izdaja Glosarja je zasnovana tako, da prvi del vsebuje listke v diplomaticnem prepisu, opremljene z osnovno slovnicno analizo in potrebnimi vsebinskimi opombami, drugi del pa obsega razlicne sezname. Med njimi so splošno kazalo terskih narecnih iztocnic (Indice del dialetto del Torre), knjižnoslovensko- terski in italijansko-terski seznam (Indice sloveno standard -tersko oz. Indice italiano - tersko); sledijo posebni lastnoimenski seznami, tj. seznami zemljepisnih imen v ožjem pomenu, ledinskih imen, vodnih imen, gorskih imen, stanovniških imen (etnikov), priimkov, hišnih imen, osebnih imen in vzdevkov. Splošno kazalo terskega narecnega besedja vsebuje vse iztocnice z listkov skupaj z njihovimi razlicicami; iztocnice, ki so obravnavane kot prevzete, so opremljene – kot je bilo že omenjeno – s tujejezicnim izhodišcem, poleg tega pa – tako kot vse druge – še s prevedkoma v slovenšcino in italijanšcino. Na koncu navedene številke listkov, na katerih je zapisana posamezna iztocnica, omogocajo enostavno preverbo. Glede na to, da Glosar poleg iztocnic, ki se nahajajo tudi v Materialih II, vsebuje še mnoge druge (veliko manj je iztocnic, ki se pojavljajo samo v Materialih II), kot je razvidno iz našega primerjalnega kazala, lahko sklenemo, da splošno kazalo Glosarja vsebuje ves terski korpus, kot ga je dokumentiral Baudouin. To lahko sklepamo tudi zato, ker je iztocnice, ki se pojavljajo izkljucno v Materialih II, Pavle Merků vkljucil v svoj slovar Lessico/Besedišce, ki smo ga imeli možnost primerjati z Glosarjem, s cimer smo jih lahko vsaj posredno evidentirali. Poleg seznamov slovarskega tipa vsebuje Glosar še vrsto drugacnih seznamov in preglednic, primerljivih s tistimi v Materialih II, a jih tu pušcamo ob strani. Spomnimo samo na stvarno kazalo (Predmetnyj ukazatel’/Sachregister), pojmovno kazalo tipa besede in stvari (Wörter und Sachen), ki vsebuje posamezna podrocja in njihova podpodrocja, urejena po abecednem vrstnem redu (BdC 1904a: 220–232). Kar se tice temeljne razlike glede foneticne transkripcije, o kateri smo že govorili, pa je treba omeniti, da postane popolnoma jasna že, ce sopostavimo dve razlicici istega besedila iz obeh zbirk. Da bi ob številnih drugih pojasnili ta vidik do zdaj obravnavanega vprašanja, predlagamo kratko ponazoritev na osnovi posnetka rokopisne strani 188 iz Glosarja (slika 1) – gre za štiri (1444, 1446, 1447 in 1448) od osmih listkov, ki jih lahko najdemo v besedilih 546, 547, 548 in 550 na strani 110 v Materialih II (slika 2): 1444 za súse trí ([prevod iz rušcine] za vse tri) [Materiali II, str. 110, besedilo 546] Fl. 18.119 1446 spéka ([prevod iz rušcine] znova) [Materiali II, str. 110, besedilo 547] Fl. 18.120 1447 ku. [prevod iz terskega narecja] kaj nu tó = ku. no tóju (vogliono) ([prevod iz rušcine] hocejo); nu tóju ([prevod iz rušcine] hocejo) [Materiali II, str. 110, besedilo 548] Fl. 18.120 1448 ušt.r [prevod iz terskega narecja] gostilnicar e sé wsticű (se je razjezil) [Materiali II, str. 110, besedilo 550] Fl. 18.120 Treba je poudariti, da je redakcija zgornjih listkov drugacna, manj podrobna kot v tiskani izdaji Glosarja, in obenem opozoriti na to, da so ti listki vsebinsko skrceni in drugace oblikovani tudi glede na ustrezna makrobesedila v Slika 1: BdC, Glosar, rokopisna stran 188 (Arhiv Ruske akademije znanosti – Oddelek v Sankt Peterburgu, Fond 102, Opis’ 1, št. 111) Slika 2: BdC 1904 = Materiali II . 19 Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1 Materialih II – na listkih lahko prevodnih ustreznic sploh ni (prim. ku. in ušt.r na listkih 1447 in 1448) ali pa nastopajo v italijanšcini, slovenšcini ali rušcini, medtem ko se v Materialih II pojavljajo samo ruske ustreznice. Ce si pogledamo še foneticne znake, imamo trí proti tr. (1444), ku. nu tó proti kw.-nu-t. in ku. no tóju proti kw.-n.-t.ju (1447) ter na koncu ušt.r e sé wsticű proti uštíer e-sč-wstic. (1448). Kompleksnost teh vprašanj ne dovoljuje, da bi se jim v tem prispevku posvetili še bolj, zato priporocamo v branje strani 37–72 v Uvodu (Introduzione) Glosarja (Spinozzi Monai 2009), kjer se nahaja njihova poglobljena obravnava. 6 Na koncu našega hitrega pregleda, ki naj bi predstavil komplementarnost Materialov II in Glosarja, bi radi ob misli, da v skladu z Baudouinovo vizijo deli predstavljata izhodišce za raziskovanje, ki ju presega, navedli vsaj dve tovrstni deli – namen prvega so spoznanja na podrocju splošnega jezikoslovja, drugo pa je meddisciplinarno, saj se v njem z analizo slovnicnih podatkov pojasnjuje kulturno dejstvo. V prvem primeru gre za Baudouinov clanek iz leta 1905 Neskol’ko slucaev psihiceski-morfologiceskogo upodoblenija ili uodnoobraženija v terskoslavjanskih govorah severo-vostocnoj Italii (Nekaj primerov psihomorfoloških [nalikovnih] prilagoditev ali izravnav v slovenskih terskih govorih v severovzhodni Italiji), posvecen naslonskemu osebku, tipicnemu za galoromanska narecja, ki je po zaslugi stoletnih stikov s furlanšcino prodrl tudi v tersko narecje; v drugem primeru pa gre za našo študijo La ‘femminilizzazione’ del neutro in un’area di contatto slavo-romanza (Feminizacija srednjega spola na enem od obmocij slovansko- romanskega stika; Spinozzi Monai 1995a; prim. še Spinozzi Monai 1995b), posveceno rekonstrukciji antropološkega podatka na osnovi jezikovne ostaline, odkrite v enem od nadiških krajev v bližini Terskih dolin. Prevedel Robert Grošelj BiBliogRaFija BdC 1864 = Jan Baudouin de Courtenay, Rozprawa majaca zwjazek z kwestja jezykowa, 1864. (Neobjavljeno, prevod v italijanšcino Di Salvo 1975, 77–101.) BdC 1871 = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Nekotorye obšcie zamecanija o jazykovedenii i jazyke, Žurnal Ministerstva narodnogo prosvešcenija 1871, 153, 279–316. BdC 1875 = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Opyt fonetiki rez’janskih govorov, Warszawa – Sankt-Peter burg, 1875. BdC 1876 = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Rez’ja i Rez’jane, Slavjanskij sbornik 3/1, 1876, 223–371. BdC 1895 = Jan Baudouin de Courtenay = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie I: Resianische Texte, gesammelt in den Jj. 1872, 1873 und 1877, geordnet und übersetzt von J. Baudouin de Courtenay = Materialy dlja južnoslovjanskoj dialektologii i čtnografii I: Rez’janskie teksty sobral v 1872, 1873 i 1877 gg., uporjadocil i perevel I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Sankt-Peterburg, 1895. BdC 1901 = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, O smešannom haraktere vseh jazykov, Žurnal Ministerstva narodnogo prosvešcenija 1901, 337, 12–24. BdC 1904a = Jan Baudouin de Courtenay = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie II: Sprachproben in den Mundarten der Slaven von Torre in Nordost-Italien, gesammelt und herausgegeben von Jan Baudouin de Courtenay = Materialy dlja južnoslovjanskoj dialektologii i čtnografii II: Obrazcy jazyka na govorah Terskih Slavjan v severovostocnoj Italii sobral i izdal I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Sankt-Peterburg, 1904. BdC 1904b = Jan Baudouin de Courtenay, Pervyj s”ezd slavjanskih filologov i istorikov I: materialy po organizacii s”ezda, 1. Avgust 1903 – Maj 1904, Sankt-Peterburg, 1904, 13–14. BdC 1905 = I. A. Bodučn-de-Kurtenč, Neskol’ko slucaev psihiceski-morfologiceskogo upodoblenija ili uodnoobraženija v tersko-slavjanskih govorah severo-vostocnoj Italii (Posvjašcaetsja Vlad. Ivan. Lamanskomu k ego 50-letnemu jubileju), Izvestija Otdelenija russkogo jazyka i slovesnosti imp. Akademii Nauk 10 (1905), št. 3, 266–283. BdC 1909 = Jan Baudouin de Courtenay, Zarys historii jezykoznawstwa czyli lingwistyki (glotto logii), Poradnik dla samouków: wskazówki metodyczne dla studjujacych poszczególne nauki, Warszawa, 1909, serija 3, zvezek 2, snopic 2, 85–302. Di Salvo 1975 = Maria Di Salvo, Il pensiero linguistico di Jan Baudouin de Courtenay, Venezia – Padova, 1975. Glosar = Spinozzi Monai 2009 Materiali II = BdC 1904a Merků 1980 = Pavle Merků, O slovenskem terskem narecju, Slavisticna revija 28 (1980), št. 2, 167–178. Merků (rokopis) = Pavle Merků, Lessico del dialetto sloveno del Torre = Besedišce terskega narecja, [2007]. (Neobjavljeni rokopis.) Pleteršnik 1894–1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, Ljubljana, 1894–1895. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Terski dialekt, v: Fran Ramovš, Historicna gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana, 1935, 53–55. Spinozzi Monai 1994 = Liliana Spinozzi Monai, Dal Friuli alla Russia: mezzo secolo di storia e di cultura in margine all’epistolario (1875–1928) Jan Baudouin de Courtenay, Udine, 1994. Spinozzi Monai 1995a = Liliana Spinozzi Monai, La ‘femminilizzazione’ del neutro in un’area di contatto slavo-romanza, v: Gianna Marcato (ur.), Donna e linguaggio: atti del Convegno Internazionale di Studi “Dialettologia al femminile”, Sappada/Plodn (Belluno) 26–30 giugno 1995, Padova, 1995, 545–556. Spinozzi Monai 1995b = Liliana Spinozzi Monai, Kategorija spola v nadiškem narecju: nekaj vprašanj, Slavisticna revija 43 (1995), št. 4, 411–425. Spinozzi Monai 2009 = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, Udine – Sankt-Peterburg – Ljubljana, 2009. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wiesbaden, 1963. Tolstoj 1960 = Nikita Iljic Tolstoj, O rabotah I. A. Bodučna de Kurtenč po slovenskomu jazyku, v: I. A. Bodučn de Kurtenč 1845–1929 gg. (k 30-letiju so dnja smerti), Moskva, 1960, 67–81. Toporišic 1962 = Jože Toporišic, Die slovenische Dialektforschung, Zeitschrift für slavische Philologie 30 (1962), št. 1, 383–416. (Slovensko besedilo: Slovensko narecjeslovje 19. stoletja, v: Jože Toporišic, Portreti, razgledi, presoje, Maribor, 1987, 217–256. Prevod strani 218–233: La dialettologia slovena fino a tutto il secolo 19, v: Jože Toporišic – Boris Paternu (ur.), Resiano: un dialetto sloveno, prev. Liliana Spinozzi Monai, Ljubljana, 2008, 51–75.) summaRy The Complementarity of Jan Baudouin de Courtenay’s Materials 2 and Torre Dialect Glossary The publication of the manuscript glossary of the Torre dialect (as Il Glossario del dialetto del Torre by Liliana Spinozzi Monai in 2009) has made it possible to compare the two basic methods of studying and processing dialect material that Jan Baudouin de Courtenay employed in his research on Slovenian dialects and that he finally perfected from 1872 to 1913 on material from the Resia and Torre dialects. These two methods include the tran scription of dialect texts and their linguistic analysis, carried out by producing a glossary of word forms used in the texts. It was determined that the glossary was created based on copies of a large number of texts that were transcribed in multiple locations and that it thus contains considerably more headwords than the text collection. This article highlights the method of preparing dictionary contextual examples that is subordinated to presenting the structural features of the language, and that differs from that used in Materialen II (Materials 2) in its smaller extent and more precise phonetic transcription (twice the number of symbols are used). The translation techniques are also different: whereas all of the dialect material in Materials 2 is translated into Russian, the selection of equivalents in other languages (from Friulian to Venetian dialect or Italian, from standard Slovenian to German, and from Polish to Russian) in the glossary indicates a well-thought-out juxtaposition of forms that were similar or completely different either developmentally or in terms of linguistic typology, whereby language contact phenomena were often emphasized. In line with Baudouin de Courtenay’s plans, the complementarity of the two works should provide bases for various further research. Mihaela koletnik samostalniške manjšalniCe v pRleških naRecnih slOvaRjih Cobiss: 1.01 Prispevek zarisuje obseg samostalniških manjšalnic, tj. modifikacijskih izpeljank, v treh prleških narecnih slovarjih: v slovarju Gúcati po antůjoško (Bernard Rajh, 2010), Cerkvenjaškem besednjaku – Antujoškem besednjaku (Ciril Paluc, 2010) in Slovarju severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom (Ciril Vnuk, 2012). Primerjalno jih obravnava z vidika rodnosti in razvrstitvenih lastnosti obrazil. Kljucne besede: besedotvorje, manjšalnice, panonska narecna skupina, prleško narecje, prleški narecni slovarji Nominal Diminutives in Prlekija Dialect Dictionaries This article focuses on the corpus of nominal diminutives (i.e., modification word-formations) in three Prlekija dialect dictionaries: Gúcati po antůjoško (Bernard Rajh, 2010), Cerkvenjaški besednjak – Antujoški besednjak (Ciril Paluc, 2010), and Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom (Ciril Vnuk, 2012). It compares them based on productivity and the classification characteristics of word-formation affixes. Keywords: word formation, diminutives, Pannonian dialect group, Prlekija dialect, Prlekija dialect dictionaries 1 uvod Po Ireni Stramljic Breznik (2008: 56) manjšalnice, tj. samostalniške tvorjenke, ki se uvršcajo med modifikacijske izpeljanke (Toporišic 1992: 100; 2000: 183– 187), s pomenskega vidika izražajo manjšo mero podstave in naceloma objektivno poimenujejo pojavnost glede na velikost druge take pojavnosti. V slovenšcini se manjšalnost uporablja tudi za izražanje stopnjevitosti ali custvenosti (ljubkovalno- manjšalno, slabšalno-manjšalno), manjšalna obrazila pa so pogosta tudi pri poimenovanju mladicev oz. nedoraslosti (Stramljic Breznik 2008: 56). Rajna Dragicevic (2015) ugotavlja, da ima vecina samostalniških manjšalnic samo en, tj. manjšalni pomen, hkrati pa opozarja, da nekatere izmed njih ob manjšalnem razvijejo tudi nemanjšalni pomen, in sicer (kontinuirano) od blage zaznamovanosti osnovnega manjšalnega pomena (npr. ljubkovalnost, slabšalnost, evfemisticnost) preko osamosvojenega pomena znotraj vecpomenske strukture manjšalnice1 do Prispevek je bil predstavljen na 3. Slovenskem dialektološkem posvetu (SDP 3), ki sta ga 11. in 12. februarja 2016 v Ljubljani organizirala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rajna Dragicevic (2015) pripisuje manjšalnicam možnost razvoja polisemije, pri cemer se sekundarni pomen manjšalnic najpogosteje razvije zaradi metaforicnega ali metonimicnega prenosa. 2 2.1 2.1.1 popolne osamosvojitve pomena oz. leksikalizacije. Novi leksem ima nemanjšalni, samosvoj pomen, osamosvojen od prvotnega manjšalnega pomena. pRikaz tvoRBenih oBRazil manjšalniC v pRleških naRecnih slOvaRjih Prispevek zarisuje obseg samostalniških manjšalnic, obravnavanih z vidika rodnosti in razvrstitvenih lastnosti obrazil, v treh prleških narecnih slovarjih. Osnova za obravnavo so izpisi iz narecnega slovarja Gúcati po antůjoško Bernarda Rajha (2010),2 Cerkvenjaškega besednjaka – Antujoškega besedjaka Cirila Paluca (2010) in Slovarja severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom Cirila Vnuka (2012). Rajhov slovar obsega okrog 10.000, Palucev okrog 9000, Vnukov pa okrog 3700 besed. Najvec samostalniških manjšalnic prinaša Rajhov slovar, najmanj Vnukov. V Gúcati po antůjoško (GPA) imajo manjšalnice 2,4-odstotni delež, v Cerkve njaškem besednjaku (CB) znaša ta 1,41 %, v Slovarju severovzhodnega ormoškega govora (SSOG) pa 2,65 %. Razlicna je tudi razporeditev manjšalnic po spolih. V cerkvenjaškem govoru prevladujejo ženskospolske manjšalnice, v ormoškem govoru pa je število moškospolskih manjšalnic za tretjino vecje od števila ženskospolskih manjšalnic.3 Srednjespolskih tvorjenk je malo, še najvec jih izpricuje Rajhov slovar. Preglednica 1: Primerjava obsega manjšalnic v prleških slovarjih GPA % CB % SSOG % Moškospolske 111 46,25 60 47,25 56 57,14 manjšalnice Ženskospolske 121 50,42 63 49,60 38 38,77 mnajšalnice Srednjespolske 8 3,33 4 3,15 4 4,1 manjšalnice Skupaj 240 2,4 127 1,41 98 2,65 Manjšalnice v narecnem slovarju Gúcati po antůjoško (Rajh 2010) Pregled tvorbenih obrazil manjšalnic, izpricanih v Gúcati po antůjoško, kaže, da manjšalnice moškega in ženskega spola izkazujejo enako tvorbeno raznolikost, medtem ko so manjšalnice srednjega spola tovrstno manj raznolike. Manjšalnice moškega spola Obrazila manjšalnic moškega spola si glede na tvorbeno rodnost padajoce sledijo v naslednjem zaporedju: -ek (glažek), -ec (bikec), -cek (cebrcek), -ic (tramic), -c (piskrc), -c (žaklc) in -(in)-jak (okijak). 2 Rajh svoje delo v podnaslovu poimenuje Gradivo za narecni slovar severozahodnoprleškega govora. 3 Moškospolske manjšalnice so številcnejše tudi v prekmurskem narecju. V beltinskem govoru jih je za polovico vec kot ženskospolskih, v porabskih govorih pa je razlika med njimi vec kot 10 % (Koletnik 2015: 451). Najrodnejše je obrazilo -ek s 54 tvorjenkami. Najpogosteje se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi: atek, camblek ‘kembeljcek’, crvek, dedek, glažek, golobek, grozdek, hujdicek, kladek, klücek, knofek, kolacek, košek, kozlek, kujek, lampek, lasek, listek, loparek, maclek ‘kladivce’, mujcek, nožek, pebarek ‘fantic( ek)’, pehek ‘kijec, batek’, pesek ‘psicek’, pilek (< pildek), pišek, plohek, potacek, prstek, pücelek, püšlek, rilek ‘hlodek’, stolek, talerek, telek, tramek, vozek, zizek ‘manjši sesek’, manj pogosto na palatalizacijsko premenjeni podstavi na -c: icek ‘telicek’, jüncek, kuncek, polcek (< polc ‘opornik’), pucek ‘pujsek’, robcek, ali na -k: srmacek, štricek. Iz slovarja je razvidna tudi tvorba manjšalnic na -ek kot drugostopenjskih tvorjenk iz tvorjenih podstav na -ec (ajngelcek, falacek, klincek, zvuncek) in -c (haklcek). Mujcek in telek imata v slovarju pripisan dodatni kvalifikator ekspresivno, camblek, stolek, talerek, tramek in zvuncek pa imajo narecno uveljavljene sopomenke camblcek, stolec, talercek in talarcek, tramic in zvunec. Kot manjšalnici bi bilo mogoce obravnavati tudi tvorjenki drobižek ‘droben otrok’ in cartek ‘razvajencek, ljubljencek’. Drobižek izraža socutje ali usmiljenje do osebe, poimenovane z manjšalnico, v primeru cartek pa je moškospolsko obrazilo -ek dodano ženskospolski podstavi (carta ‘razvajenec, ljubljenec’). Primerov cesnik ‘cesen’, cincek ‘malo ali nedoraslo bitje’ in ficek ‘ficko’ ne opredeljujemo kot manjšalnice, saj pripona tvorjenk besednopomensko ne opredeljuje, ampak ima le strukturalno funkcijo. Tudi leksemi jecmencek (s sopomenko jecmenec) ‘gnojno vnetje obocesne lojnice’, sirek ‘vrsta okrasnega grma, sneženka’, soldacek ‘majhna ciklama’ (< soldak ‘ciklama’), trsek ‘okrasna cvetica’ in jarmek ‘stranski klin pri jarmu, jarmnik’, katerih sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa na osnovi videza (podobnost), oblike ali metonimije, funkcionirajo kot tvorjenke le na strukturni ravni in z vidika besedotvornega pomena niso manjšalnice. Izglagolska tvorjenka cecek (< cecati ‘sesati’, kar je splošnoslovanska onomatopeja iz otroškega jezika – ESSJ 1: 59) ni manjšalnica, ceprav bi manjšalni pomen lahko motivirala locitev dela od celote (Merše 2010: 48). Med navidezne manjšalnice uvršcamo še izglagolsko tvorjenko brodek (s sopomenko brodec) ‘slincek’ in samostalnik jürek, ki se v slovarju pojavlja vzporedno ob samostalniku jüri ‘tisocak’, to pa ga opredeljuje kot sopomenko, zato mu ni mogoce pripisati manjšalnostnega pomena. Tudi lorbek in pusek se le navidezno pridružujeta manjšalnicam, saj gre za fonološko oz. morfološko prilagojeni razlicici nemških poimenovanj Lor- beer ‘lovor’ in Kuss ‘poljub’. V primerih kosek ‘kos (ptica)’ in prašicek ‘prašic’ je v narecju prišlo do popolne osamosvojitve pomena oz. leksikalizacije. Drugo najpogostejše obrazilo je -ec s tvorjenkami brez premen, npr. akec ‘drekec’, bakec ‘telicek’, bikec, Bogec, cepec, cvekec, cikec ‘telicek’, drekec, grahec, irgec ‘tepcek’, jarkec, klinec ‘klincek’, korpec, križec, lükec, plehec, puhec ‘prašicek’, roglec, stolec, šekec ‘lisasti bikic’, škafec, štilec, zobec ‘zobcek’, zvunec, ali s premeno zaradi podstave na -k: rincec. Manjšalnicam akec, Bogec in cikec je v slovarju pripisan kvalifikator ekspresivno. Bikec, stolec in zvunec imajo sopomenske dvojnice bikic, stolek in zvuncek. Med navidezne manjšalnice uvršcamo leksem publec, ki ima v narecju uveljavljeno sopomenko puba ‘fant’, saj pri publecu ni mogoce odkriti sobesedilnih znakov za manjšalni pomen. Kot manjšalnico je tako mogoce leksem opredeljevati le na strukturni, ne pa na semanticni ravni. Pomenotvornega in ne besedotvornega nastanka so še leksemi drobec ‘drobir; ostanek na rešetu pri mlacvi’, kjer bi manjšalni pomen lahko motivirala locitev dela od celote, jugec, ki poimenuje tip manjšega osebnega avtomobila znamke Crvena zastava jugo, ter samostalniki jecmenec (s sopomenko jecmencek), ogjec ‘ognjic’, lipek ‘naivnež, neroda’ in marulek ‘revše’, katerih sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa na osnovi videza oz. kolektivne ekspresije. Izglagolska tvorjenka prdec (< prdeti) ni manjšalnica, ceprav bi manjšalni pomen lahko motivirala kratkotrajnost dejanja, kar pa ni v skladu z besedotvorno teorijo, po kateri so manjšalnice le izsamostalniške tvorjenke. Po pogostnosti pojavljanja sledi obrazilo -cek4 s 16 tvorjenkami: bobencek, camblcek ‘kembeljcek’, cebrcek, falarcek ‘(zidani) stebricek’, haklcek, hamrcek, kamcek,5 ladlcek, mašlcek, penzlcek, špeglcek, štiklcek, štinglcek, talarcek in telercek ‘oboje manjši krožnik’ ter žaklcek. Pleteršnikov slovar nima nobene izmed navedenih tvorjenk, SSKJ pa beleži manjšalnici bobencek in žakeljcek, in sicer kot tvorjenki z že posplošenim obrazilom -cek. Camblcek ima sopomensko dvojnico camblek, talarcek in talercek pa imata sopomenko talerek. Obrazilo -ic, ki je z izjemo manjšalnice vršic nenaglašeno, izkazuje sedem primerov: bikic, grüntic, kokotic, krampic, rožic ‘del tulca govejega roga, ki se uporablja pri polnjenju klobas’, tramic in vršic ‘vrh rastline’. Najveckrat se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi, redkeje palatalizacijsko premenjeni podstavi na -g (rožic) oz. -h (vršic). Bikic ima narecno uveljavljeno sopomenko bikec, tramic pa tramek. Vršic kaže metaforicno asociacijo na osnovi oblike in položaja. Tvorjenki lümpic in kümic (s sopomenko kün) sta navidezni manjšalnici, saj gre za morfološko prilagojeni izposojenki iz bav. avstr. Lumpe ‘ledvica’ in kümm ‘kumina’ (DLS: 173; ESSJ 2: 110). Manj rodni sta obrazili -c in -c. Obrazilo -c je izpricano pri tvorjenkah aškrc6 ‘košcek’, haklc ‘kaveljcek’, piskrc, püšlc in štinglc ‘peceljcek’, obrazilo -c, ki je reducirana razlicica obrazila -ic, pa se razvršca za zvocnikom -l, na katerega se koncuje podstava: reglc ‘manjši hlod/kos lesa’, žaklc ‘manjša vreca’ in hublc ‘oblic’, ki izkazuje majhnost v primerjavi z izhodišcnim samostalnikom hobl ‘(vecji) oblic’. Z enkratno pojavitvijo je v slovarju zastopano še obrazilo -(in)-jak. Slovarska razlaga, pripisana samostalniku okijak (< okn-in-jak) ‘manjše okno brez zasteklitve (npr. v kleti)’, sicer kaže na njegov manjšalni pomen, njegova strukturna podoba pa ne. 4 Irena Stramljic Breznik (2008: 60) piše, da moškospolske manjšalnice z obrazilom -cek nace loma nastajajo takrat, ko je izglasje podstave zvocnik. Locujemo jih od tvorjenk z izglasjem na -cek, pri katerih gre samo za glasovno premenjeno obliko. 5 V primeru kamcek (< kamencek ) je opaziti izpad zloga. 6 Po Pleteršniku je oblika aškrc »menda nam.[esto] aškrtec, dem.[inutiv] aškrt«. 2.1.2 Manjšalnice ženskega spola Pri tvorbi manjšalnic ženskega spola so izpricana obrazila -ica (mravlica), -ca (metlca), -ika (rožika), -ka (kocka) in -(in)-ka (štalinka). Najrodnejše ženskospolsko obrazilo je -ica, ki je kdaj tudi naglašeno (gorěca, košěca, mejěca, stolěca, vedrěca). Dodaja se glasovno nepremenjeni podstavi: amica, babica, gorica, gumica, grüdica, hojkica, jarkica ‘mlada kokoš’ (< jarka), jenkica, jivica, kantica, kartica, klanfica, klingica, klobkica, kokica, krožica (< kroža ‘vecji kozarec’), kupica, kurvica, lampica, laptica ‘latica’, lestvica, markica ‘znamkica’, motkica, mravlica, okica ‘ocesce’, pikica, pilkica, rantica, regica ‘manjša zelena žaba’ (< rega ‘žaba’), rockica ‘manjši vrc’, sklojzica, stolica ‘manjša klop’, šajbica, štengica ‘drogec’, vedrica, žagica, ali palatalizacijsko premenjeni podstavi, ce se ta koncuje na -k: rincica. Iz slovarja je razvidna tudi tvorba manjšalnice na -ica kot drugostopenjske tvorjenke iz tvorjene podstave na -ka: krtackica (< krtacka). Jotacijsko premenjena je tvorjenka košica. Manjšalnici kokica in kurvica imata pripisan dodatni kvalifikator ekspresivno. V primeru vedrica je ženskospolsko obrazilo -ica, s katerim navadno izpeljujemo manjšalnice iz ženskospolskih samostalnikov, dodano srednjespolski podstavi. Manjšalnica okica ima sopomensko dvojnico okika. Skupino razširjajo leksemi, katerih sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa na osnovi videza (podobnosti), oblike, razširitve prvotnega pomena ali kolektivne ekspresije: iglěca ‘vlecni klin pri ojesu’, kopica ‘stog’, ribica ‘ledvica’, müšica ‘mušica, tj. majhni muhi podobna žuželka’ (< muh-ica), šibica ‘vžigalica’, žabica ‘obešanka’, knižica ‘izkaznica (dokument)’, mejica ‘porasel svet ob meji’, rocica ‘navpicna opornica pri vozu’ (< rok-ica). Ti kot tvorjenke funkcionirajo le na strukturni ravni. V primeru tetica ‘teta’ je prišlo do osamosvojitve pomena oz. leksikalizacije. Drugo najpogostejše je obrazilo -ca, ki je lahko tudi reducirana razlicica obrazila -ica (npr. sekirca < sekirica): blajca, deklinca, garca ‘manjša lojtrnica za voz’, gožca ‘manjša vrbova šiba’, grabca ‘del vinograda’, grolca, iglca, iskrca, jedrca ‘jedrce’, kahlca ‘plošcica’, kanglca, kaplca, ketnca, kobilca ‘(zelena) kobilica’, krüglca, lüknca, merca, metlca, mlinca ‘manjši mlin’, mrkevca, omarca, renglca, sekirca, süknca, šaflca, šauflca ‘lopatka’, šifrca ‘košcek’, škatlca, štalca ‘(v hlevu) ograjen prostor za svinjo’, tablca in žnürca. Šaflca in šauflca sta sopomenski dvojnici. Blajca je narecno uveljavljena sopomenka blajcike, deklinca pa deklincike. V primeru jedrca je ženskospolsko obrazilo -ca dodano srednjespolski, v primeru mlinca pa moškospolski podstavi. Pri štalci z narecno sopomenko štalinka manjšalni pomen motivira izražena majhnost oz. delnost v primerjavi s celoto. Skupino razširjajo še množinski samostalniki jaslce, orglce in vilce, izpeljani iz istospolnih nemanjšalnih množinskih samostalnikov, kjer se obrazilo -ice realizira kot -ce (npr. jasli . jaslice . jaslce). Samostalniki detelca, sparca in štegnca, narecno uveljavljene sopomenke leksemov detela ‘detelja’, sparina ‘sopara, vrocina’ in štega ‘stopnica’, se uvršcajo med navidezne manjšalnice, saj knjižna slovarska ustreznica ne izkazuje manjšalnostnega pomena. Leksema postelca ‘posteljica (pri kravi)’ in kapca ‘sprednji del/konica cevlja/prsta’, katerih sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa na osnovi funkcije ali razširitve prvotnega pomena, sta pomenotvornega in ne besedotvornega nastanka. V primeru greblca ‘(lesena) grebljica (za pec)’ je prišlo do osamosvojitve pomena oz. leksikalizacije. Po pogostnosti pojavljanja sledi obrazilo -ika. Dodaja se glasovno nepremenjeni podstavi, npr. botrika, cartika ‘razvajencek’ (< carta ‘razvajenec, ljubljenec’), cejika, cüzika ‘telicka’, celika ‘cebelica’, drevika, kozika, krastika, kravika, mamika, mujcika, okika ‘ocesce’, perika ‘peresce’, pupika, recika ‘stvarca’, rožika, sestrika, sklojzika, žüžika ‘živalica’, ali palatalizacijsko premenjeni podstavi, ce se ta koncuje na -c: decika ‘otrocic(ek)’, icika ‘živinica, živince’ (< ica), jajcika, majcika ‘majicka’, ovcika, recika ‘racka’, šalcika. Iz slovarja je razvidna tudi tvorba manjšalnic na -ika kot drugostopenjskih tvorjenk iz tvorjene podstave na -ca: blajcika ‘dešcica’ (< blajca), deklincika ‘dekletce’(< deklinca). Okika ima sopomensko dvojnico okica, cejika je dvojnica cenki, blajcika sobiva z blajco in deklincika z deklinco. Skupino razširjajo še cincika ‘malo/nedoraslo žensko bitje’, ki ima v slovarju pripisan kvalifikator ekspresivno, bumbika ‘popek, poganjek’ in popika ‘brst, poganjek’, ki jih je mogoce kot manjšalnice obravnavati le na strukturni ravni. Obrazilo -ka tvori 20 primerov. Dodaja se glasovno nepremenjeni podstavi, npr. blazinka, cenka ‘košarica z enim rocajem’, crpajka ‘skledica posodica’, hiška ‘mala soba’, kobacka ‘kletkica’, kocka, kopajka ‘manjše korito’, krpacka ‘manjša slamnata (skledasta) posoda’, lücka, sejacka ‘manjša slamnata posoda’, sla(m)jacka ‘manjša košara iz slame’, tünka ‘manjša deža/posoda za mast’, ali palatalizacijsko premenjeni podstavi na -c: košicka, krnicka ‘lesena posodica’, osmicka, sedmicka, telicka. Iz slovarja je razvidna tudi tvorba manjšalnic na -ka kot drugostopenjskih tvorjenk iz tvorjene podstave na -ica: kadicka, pešicka, sklecka. Manjšalnica cenka ima sopomensko dvojnico cejika. Leksem ficka ‘mala kolicina, malenkost’ manjšalnega pomena ne pridobiva primerjalno s podstavnim samostalnikom, ampak v primerjavi s celoto, zato ga je treba opredeljevati kot pomenotvorno in ne besedotvorno nastalo besedo. Manj rodno (z enkratno pojavitvijo) je v narecju obrazilo -(in)-ka (štalinka ‘(v hlevu) ograjen prostor za svinjo’), kjer manjšalni pomen motivira izražena majhnost oz. delnost v primerjavi s celoto. Štalinka je narecno uveljavljena sopomenka besede štalca. Gradivo izkazuje še besedo babina ‘ženicka’, ki pa je manjšalna le na se manticni, ne pa tudi na besedotvorni ravni. Pripona -ina tvorjenke ne modificira v smeri manjšalnosti. 2.1.3 Manjšalnice srednjega spola V cerkvenjaškem govoru nastajajo srednjespolske manjšalnice z obrazili -e (piše ‘pišce’, prase ‘mlad prašic’, siroce, srmace, žrebe), -(c)e (živince ‘mlado govedo’), -ce (kolce ‘kolešcek’) in -ca (dverca ‘vratca’). V primeru dverca se srednjespolsko obrazilo -ca druži z ženskospolskim množinskim samostalnikom dveri. 2.2 Manjšalnice v Cerkvenjaškem besednjaku – Antujoškem besednjaku (Paluc 2010) Pregled tvorbenih obrazil manjšalnic v CB (besede v njem niso onaglašene) pokaže, da v tem slovarju najvecjo tvorbeno raznolikost izkazujejo manjšalnice moškega spola, manj tvorbeno raznolike so manjšalnice ženskega spola, najmanj pa manjšalnice srednjega spola. 2.2.1 Manjšalnice moškega spola Obrazila manjšalnic moškega spola si glede na tvorbeno rodnost padajoce sledijo v naslednjem zaporedju: -ek (klücek), -ec (korpec), -ic (bikic), -c (žaklc) in enako pogosto -c (hoblc), -ic (pejic < pahic) in -(in)-jak (okijak). Najrodnejše moškospolsko obrazilo v CB je -ek s sedemindvajsetimi tvorjenkami. Najpogosteje se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi (batek, cepek, dedek, hujdicek, kladek, klücek, kolacek, košek, lampek, nožek, maclek,7 mujcek, pesek, pišek, picelek ali pücelek ‘sodcek’, pilek ali pildek ‘kartoncek z nabožno podobo’, špehek, vozek), manj pogosto pa palatalizacijsko premenjeni podstavi na -k (clovecek) ali -c (žrebcek). Iz slovarja je razvidna tudi tvorba manjšalnic na -ek kot drugostopenjskih tvorjenk iz tvorjenih podstav na -ec (falacek, kamencek,8 klincek, ropceki) in -ic (cebricek). Manjšalnici dedek in mujcek imata v slovarju dodatni kvalifikator ljubkovalno, cebricek pa ima narecno uveljavljeno sopomenko cebric. Pomenotvornega in ne besedotvornega nastanka so leksemi colnicek ‘del stroja za šivanje’, jecmencek (s sopomenko jecmenec) ‘vnetje lojnic v ocesnih vekah’, trsek ‘vrsta vzpenjajoce se cvetne rastline’, lipek ‘clovek mehkega znacaja, nerodnež’ in jarmek ‘železna igla, ki jo vstavijo na zunanji strani jarma’, katerih sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa (na osnovi videza, oblike ali kolektivne ekspresije) ali metonimije. Kot pomenotvorno in ne besedotvorno nastali besedi je treba opredeljevati tudi leksema balažek ‘majhen želarski voz’ in ficek ‘malenkost, izredno malo v kolicini ali vrednosti’, ki manjšalnega pomena ne pridobivata primerjalno s podstavnim samostalnikom. Izglagolske tvorjenke cecek ‘sesek’, odtisek, scedek, zavrtek, zgrizek in zizek ‘sesek’ niso manjšalnice, ceprav bi pri nekaterih od njih manjšalni pomen lahko motivirala locitev dela od celote ali kratkotrajnost dejanja (prim. Merše 2010: 48), kar pa ni v skladu z besedotvorno teorijo. Med navidezne manjšalnice uvršcamo tudi samostalnike dodlek, jürek in lajbek. V slovarju se pojavljajo vzporedno ob samostalnikih dodl ‘neumnež’, jüri ‘tisocak’ in lajb ‘oprsnik’, kar jih opredeljuje 7 To je predpostavljena edninska oblika, saj slovar beleži samo množinsko obliko macleki ‘lesena kladivca ali tolkaci vinogradniškega klopotca’. 8 Pleteršnik tvorjenko razlaga kot manjšalnico k podstavi z izglasjem na -ec (kamenc.k -cka, dem. kamenec), SSKJ pa kot tvorjenko z že posplošenim obrazilom -cek. kot sopomenke, zato jim ni mogoce pripisati manjšalnostnega pomena. Tudi lorbek, pusek in šnitlek se le navidezno pridružujejo manjšalnicam, saj gre za fonološko oz. morfološko prilagojene razlicice nemških poimenovanj Lorbeer ‘lovor’, Kuss ‘poljub’ in Schnittlauch ‘drobnjak’. Pripone imajo strukturalni, na pa tudi besedotvorni pomen. Le na strukturni ravni tvorjeni sta še besedi cesnek ‘cesen’ in prašicek ‘svinjski samec (obicajno že kastriran ali skopljen)’; z vidika besedotvornega pomena nista manjšalnici. Drugo najpogostejše obrazilo je -ec s tvorjenkami brez premen (bogec, cepec, cikec ‘telicek’, drekec, grahec, holmec ‘manjši breg’, klinec, korpec, lükec, plehec, robec, stolec, špehec, špukec ‘manjši pljunek’, životec) ali s premeno zaradi podstave na -k (rincec). Manjšalnica cepec ima sopomenko cepic, manjšalnici životec pa je v slovarju pripisan kvalifikator ljubkovalno. Skupino razširjajo še drobec ‘drobir; ostanek na rešetu pri mlacvi’, kjer bi manjšalni pomen lahko motivirala locitev dela od celote, ter jecmenec (s sopomenko jecmencek), ogjec (s sopomenko ognic) ‘ognjic’ in puhec ‘pujsek’, katerih sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa. Te besede so pomenotvornega in ne besedotvornega nastanka. Med navidezne manjšalnice se uvršcata samostalnik vukec, narecno uveljavljena sopomenka leksema vuk ‘plod hrasta (»šiška«)’, katere knjižna slovarska ustreznica ne izkazuje manjšalnostnega pomena, 9 in izglagolska tvorjenka brodec ‘slincek’. Izglagolske tvorjenke tipa fückec, pezdec ‘tihi prdec’, prdec (< prdeti) niso manjšalnice, ceprav bi manjšalni pomen lahko motivirala kratkotrajnost dejanja, kar pa ni v skladu z besedotvorno teorijo, po kateri so manjšalnice le izsamostalniške tvorjenke. Po pogostnosti pojavljanja sledi obrazilo -ic z osmimi tvorjenkami. Dodaja se glasovno nepremenjeni podstavi: bikic, brstic ‘rastni nastavek, poganjek’, cepic ‘cepec’, cebric, lagvic, žaklic, ali palatalizacijsko premenjeni podstavi na -g: rožic ‘roževinast lijak (odrezan del kravjega roga)’, ali -h: vršic ‘štrleci vrh drevesa’. Manjšalnice cepic, cebric in žaklic imajo sopomenske dvojnice cepec, cebricek in žaklc. Rožic ustvarja predstavo majhnosti v primerjavi s celoto oz. okolišcinami rabe, z brsticem pa je izražena mlada rastlina, ki zaradi svoje mladosti še ni dosegla koncne velikosti (prim. Merše 2010: 56). Beseda lumpic je navidezna manjšalnica, saj gre za morfološko prilagojeno razlicico bav. avstr. Lumpe ‘ledvica’ (DLS: 173), kjer ima pripona strukturalni, ne pa tudi besedotvorni pomen. Pomenotvornega in ne besedotvornega nastanka je leksem ognic (s sopomenko ogjec) ‘ognjic’. Nekoliko manj rodno je obrazilo -c s šestimi primeri: aškrc z razlicico aškerc ‘košcek, šcip, odlomek’, ceglc z razlicico cetlc ‘listek’, püšlc ‘šopek’, kar je predpostavljena edninska oblika v slovarju navedene množinske oblike püšlci ‘razlicni šopki svatov, koscev, žanjic, nabornikov’, ter žaklc (s sopomenko žaklic). Navedena je predpostavljena edninska oblika, saj slovar beleži samo sopomensko množinsko obliko vukeci ali vuki ‘plodovi hrasta (»šiške«)’. Z enkratno pojavitvijo so v slovarju izpricana še obrazila -c, -ic in -(in)-jak. Obrazilo -c, ki je reducirana razlicica obrazila -ic, se razvršca za zvocnikom -l, na katerega se koncuje podstava: hoblc ‘manjši rocni skobeljnik’. Obrazilo -ic izkazuje primer pejic (< pahic) ‘kratki tram, tramic’, ki je predpostavljena edninska oblika v slovarju navedene množinske oblike pejici. Manjšalni pomen ‘kletna lina, majhno kletno okno; majhno okence v zimskem okenskem okvirju’ je v slovarju pripisan samostalniku okijak (< okn-in-jak). 2.2.2 Manjšalnice ženskega spola Pri tvorbi manjšalnic ženskega spola so izpricana obrazila -ica (žagica), -ca (kanglca), -ka (flaška), -ika (mamika), -acka in -arka/-orka (cejacka, cejarka/ cejorka), slednji z enkratno pojavitvijo. Najrodnejše je obrazilo -ica. Dodaja se glasovno nepremenjeni podstavi (amica, babica, gorica, gümpica ‘drobna grudica’, hamica, jarkica ‘mlada kokoš’, jenkica, klingica, klüpica ‘šcipalka’, krožica ‘kupica’ (< kroža ‘velik kozarec’), kupica, lampica, lestvica, markica, mejica, murkica ‘majhna kumarica’, pogacica ‘majhna pogaca’, redkvica, ribica ‘majhna riba’, šajbica, žabica ‘majhna žaba’, žagica) ali palatalizacijsko premenjeni podstavi, ce se ta koncuje na -k (rincica).10 Tvorjenki klüpica in krožica imata narecno uveljavljeni sopomenski dvojnici klüpca in krožca. Skupino razširjajo še množinska samostalnika bükvice in orglice, izpeljana iz istospolnega nemanjšalnega množinskega samostalnika z obrazilom -ice (bukve, orgle . bukvice, orglice), ter samostalnik vedrica z glasoslovno razlicico vidrica in srednjespolski podstavi dodanim ženskospolskim obrazilom. Jotacijsko premenjeni sta podstavi tvorjenk košica ‘odlomek kosti; peška’ in pešica ‘pešcica’. V primeru tetica ‘teta’ je prišlo do osamosvojitve pomena oz. leksikalizacije. Pomenotvorno nastale besede so kopica ‘kopica slame ali sena na pros- tem,’ mišica ‘majhni muhi podobna žuželka’ (< muh-ica), štengica ‘listic žvepla’ (< štangica ‘drogec’), ribica ‘ledvica’, žabica ‘obešanka’, rocica ‘pokoncno stojeca rocica pri kmeckem vozu’ (< rok-ica), rokica ‘poševni veznik (podporna roka) v lesenem ostrešju’.11 Po pogostnosti pojavljanja sledi obrazilo -ca, reducirana razlicica obrazila -ica: blazinca, detelca ‘mlada detelja’, gorca ‘del vinograda’, gožca, grolca ‘jagodica ali kroglica (v pomanjševalnem pomenu)’, kahlca ‘keramicna plošcica’, kanglca, kaplca, ketnca, klüpca, krožca, kuglca, merca, postelca ‘majhna ali otroška postelja’, renglca ali rajnglca ‘zelo mala ponev’, šaflca, škopca, štalca 10 Tvorjenke gümpica, murkica, pogacica in ribica so predpostavljene edninske oblike v slovarju izpricanih množinskih oblik gümpice ‘drobne grudice’, murkice ‘majhne kumarice’, pogacice ‘majhne pogace’ in ribice ‘majhne ribe’. 11 Tvorjenka rokica je predpostavljena edninska oblika v slovarju izpricane množinske oblike rokice ‘poševni vezniki (podporne roke) v lesenem ostrešju’. ‘svinjak za eno žival’, žnürca.12 V primeru gorca in štalca manjšalni pomen motivira izražena majhnost oz. delnost v primerjavi s celoto. Manjšalnici klüpca in krožca imata sopomenski dvojnici klüpica in krožica. Med navidezne manjšalnice uvršcamo samostalnika štegnce in klüpca, narecno uveljavljeni sopomenki leksemov štenge ‘stopnice’ in klüpa ‘kljuka na vratih’, katerih knjižni slovarski ustreznici ne izkazujeta manjšalnostnega pomena. Pomenotvorno nastale besede so garce13 ‘stranice manjših vozov, podobne položenim lestvam’, malinca ‘murva’, postelca ‘porodna posteljica’, kobilca ‘žuželka’;14 njihov sekundarni pomen se je razvil zaradi metaforicnega prenosa na osnovi videza, oblike, funkcije ali kolektivne ekspresije. V primeru greblca ‘orodje za poravnavanje žerjavice v krušni peci in spravljanje pepela iz peci’ je prišlo do leksikalizacije. Po pogostnosti pojavljanja sledita obrazili -ka in -ika. Obrazilo -ka se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi (flaška, hiška, kocka, ritka, žlicka) ali palatalizacijsko premenjeni podstavi na -c (krnicka), iz slovarja pa je razvidna tudi tvorba manjšalnic na -ka kot drugostopenjskih tvorjenk iz tvorjene podstave na -ica (sklecka); obrazilo -ika se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi (mamika, s pripisanim kvalifikatorjem ljubkovalno), mujcika15 ali palatalizacijsko premenjeni podstavi, ce se ta koncuje na -c (icika (< ica) ‘telicka, kravica’, ofcika in šalcika). Skupino razširja še leksem cincika ‘samica iz vrste majhnih kokoši; ženska manjše rasti’, ki pa ga je mogoce kot manjšalnico obravnavati le na strukturni ravni. Manj rodni, izpricani z enkratno pojavitvijo, sta obrazili -acka (cejacka) in -arka/-orka (cejarka z glasoslovno razlicico cejorka ‘majhna košarica iz šibja pin tovca’). 2.2.3 Manjšalnice srednjega spola Srednjespolske manjšalnice najveckrat nastajajo z obrazilom -e: prase ‘pujsek’, sroce z razlicico siroce, redkeje z obrazilom -(c)e: živince. 2.3 Manjšalnice v Slovarju severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom (Vnuk 2012) V Slovarju severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom manjšalnice moškega in ženskega spola izkazujejo enako tvorbeno raznolikost, medtem ko so manjšalnice srednjega spola tovrstno manj raznolike. 12 Tvorjenki kahlca in kaplca sta predpostavljeni edninski obliki v slovarju izpricanih množinskih oblik kahlce ‘keramicne plošcice’ in kaplce ‘kapljice’. 13 V primeru tega množinskega samostalnika je ženskospolsko manjšalno obrazilo -ca realizirano kot -ce. 14 Tvorjenki gomilca in kobilca sta predpostavljeni edninski obliki v slovarju izpricanih množinskih oblik gomilce ‘kamilice’ in kobilce ‘vrsta žuželk’. 15 Predpostavljena edninska oblika v slovarju zabeležene množinske oblike mujcike ‘macji mladici’. 2.3.1 Manjšalnice moškega spola Obrazila manjšalnic moškega spola si glede na tvorbeno rodnost padajoce sle dijo v naslednjem zaporedju: -ek (kolacek), -ec (korpec), -ic (lagvic), -c (püšlc) in -(i)c (hobl(i)c). Najrodnejše manjšalno moškospolsko obrazilo je -ek z 39 tvorjenkami. Najpogosteje se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi (bĺbek, bajdlek ‘manjša globoka plocevinasta skleda’, bambrlek ‘manjši cof’, cicek ‘majhen sesek ali dojka’, cehek, crvek, dodlek ‘tepcek’, glažek, gudek ‘mlad prašic’, ke(i)nžlek ‘kamencek’, klücek, kolacek, kotacek ‘kolesce’, kozek ‘kozlic, kozji mladic’, krühek, maclek, medek ‘medvedek’, ormarek, pajbek ‘fantek, decek’, pajcek ‘pujsek’, petlek ‘posteljica’, picek, purek ‘purji mladic’, recek ‘racek’, šprudlek, vajdlek, zavek ‘zajcji mladic’, zizek), manj pogosto pa palatalizacijsko premenjeni podstavi na -c (lancek ‘verižica’, luncek, patrcek ‘majhen kos lesa’, (s)krajcek, vüjcek, zdencek ‘studencek’, zvuncek) ali -k (srmacek). Z obrazilom -ek nastajajo tudi drugostopenjske tvorjenke; -ek se pritika ali na obrazilo -ec (brešcek ‘manjšalnica od breg, bregec’, fĺlacek) ali na obrazilo -ic (korpicek). Kazalka z okrajšavo gl. pri iztocnici vajdlek kaže na narecno uveljavljeno sopomenko bajdlek, pri iztocnici zizek pa na sopomenko cicek. Manjšalnici krühek in vüjcek imata v slovarju pripisan še dodatni kvalifikator ljubkovalno. Pomenotvornega nastanka sta narecno uveljavljeni sopomenki ficlek in frclek ‘malenkost, delcek’, ki manjšalnega pomena ne pridobivata primerjalno s podstav nim samostalnikom, ampak v primerjavi s celoto, ter leksemi frtalek, ki manjšalni pomen pridobiva v odnosu do vecjih (prostorninskih) enot, bĺtek, ki izraža mlado rastlino, ki zaradi svoje mladosti še ni dosegla koncne velikosti, ter cirilek ‘petelincek’. Skupino razširjajo še mezincek ‘rman’, kovacek ‘pticek stržek’ in soldatek ‘ciklama’, ki kažejo metaforicno asociacijo na osnovi videza oz. podobnosti. Izglagolske tvorjenke tipa cecek ‘sesek’, natisek, sücek niso manjšalnice, ceprav bi pri nekaterih od njih manjšalni pomen lahko motivirala locitev dela od celote ali kratkotrajnost dejanja. V primerih špajzek ‘shramba za živila’, ta ima v narecju uveljavljeno sopomenko špajza in ne izkazuje sobesedilnih znakov za manjšalni pomen, lorbek in šnitlek, kjer gre za fonološko oz. morfološko prilagojeno razlicico nemških poimenovanj Lorbeer ‘lovor’ in Schnittlauch ‘drobnjak’, imajo pripone strukturalni, ne pa tudi besedotvorni pomen. Drugo po tvorbeni rodnosti je obrazilo -ec. Dodaja se nepremenjeni podstavi: bingec ‘majhna železna pec’, drobec ‘drobovina, navadno perutninska’, korpec, lükec, pubec ‘fantic’, reklec ‘jopica’ (< rekla ‘jopa’), žugec ‘gosji mladic’, ali po palatalizaciji premenjeni podstavi na -k: rincec. V primeru drobec manjšalni pomen motivira delnost v primerjavi s celoto, v primeru reklec pa je moškospolsko obrazilo -ec dodano ženskospolski podstavi. Skupino razširjajo še jecmenec ‘jecmencek’, kacec ‘kacji pastir’ in ogjec ‘og njic’, ki kažejo metaforicno asociacijo na osnovi videza in so tako pomenotvor nega nastanka. Izglagolska tvorjenka prdec ni manjšalnica, ceprav bi manjšalni pomen lahko motivirala kratkotrajnost dejanja, a le v semanticnem, ne pa tudi besedotvornem smislu. Vprimeru stolec ‘stol’ je v narecju prišlo do leksikalizacije. Obrazilo -ic, ki je naglašeno in se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi, tvori šest tvorjenk: cavlic ‘krajši žebelj’, jastrebic ‘ptica ujeda, skobec’, kokotic ‘mlad petelin’, lagvic, pejic ‘manjši cok’, žaklic. V primeru jastrebic se metaforicna asociacija vzpostavlja na osnovi podobnosti med dvema živalma. Manj rodno je obrazilo -c, izpricano pri tvorjenkah püšlc in štiblc. V primeru štinglc manjšalnega pomena iz pripisane knjižne ustreznice pecelj ni mogoce razbrati, navidezno pa se manjšalnicam pridružuje tudi gvirc, saj »gre za že glasoslovno prilagojeno razlicico nemškega poimenovanja gewürtz ‘zacimba’« (Merše 2010: 52). Obrazilo -(i)c potrjuje primer obl(i)c. 2.3.2 Manjšalnice ženskega spola Obrazila manjšalnic ženskega spola si glede na tvorbeno rodnost padajoce sledijo v naslednjem zaporedju: -ica (bükvica), -ika (grolika), -ka (krnicka), -ca (mrkevca) in -(in)-ka (štalinka). Obrazilo -ica se za množinske samostalnike realizira kot -ice (garice). Najbolj rodno je obrazilo -ica, ki je (redko) lahko tudi naglašeno (goríca). Dodaja se glasovno nepremenjeni podstavi: bükvica ‘mlada bukev’, frajlica, gorica ‘vinograd’, gožvica ‘krajša enoletna vrbova šiba’, grabica ‘del vinograda’, hamica, hütica, jenkica, korpica, lesvica, rahlica ‘manjša fižolovka’ (< rahla ‘fižolovka’), ribica, stopica ‘manjša lesena stopa’, šajbica, škrebl(i)ca ‘ropotuljica’, trütrica ‘mala marjetica’. Jotacijsko premeno kaže primer košcica. Skupino razširjata še samostalnik vedrica z ženskospolskim obrazilom -ica, dodanim srednjespolski podstavi, in množinski samostalnik garice, izpeljan iz istospolnega nemanjšalnega množinskega samostalnika. Pomenotvorno nastale besede so mišica ‘mušica, majhni muhi podobna žuželka’, ribica ‘ledvica’, sablica ‘gladiola’, mošnica ‘strok’, mašinica ‘avtomatska puška’, leksikalizacijo v narecju pa kažeta primera vdovica ‘vdova’ in metica ‘meta’. Drugo po pogostnosti pojavljanja je obrazilo -ika, ki se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi: bĺbika ‘puncka, dojencek’, buhika, grolika, jarika ‘mlada kokoš, mladika’, mamika, puc(i)ka ‘deklica’, sirotika ‘sirotica’, ali palatalizacijsko premenjeni podstavi na -c: sencika ‘sencica’, tecika ‘tetka’ (< teca ‘teta’), žganicka ‘žganjece’. Iz slovarja je razvidna tudi tvorba manjšalnic na -ika kot drugostopenjskih tvorjenk iz tvorjenih podstav na -ica: vej(n)cika. Manjšalnici mamika in žganjicka imata v slovarju pripisan kvalifikator ljubkovalno. Pomenotvorno nastala beseda je cirilika ‘okrasna kokoška’. Manj rodni sta obrazili -ka in -ca; slednje je lahko nastalo tudi po redukciji iz -ica. Obrazilo -ka se dodaja palatalizacijsko premenjeni podstavi na -c (krnicka, untrcka) ali -k (kecka ‘šop las’ (< keka ‘lasje’)), z njim pa je izpeljana tudi dru gostopenjska tvorjenka iz tvorjene podstave na -ica (sklecka). Pomenotvornega nastanka je beseda ritka ‘škopa, snop urejene slame z debelejšim spodnjim delom’, ki kaže metaforicno asociacijo na osnovi širitve pomena. Obrazilo -ca se dodaja glasovno nepremenjeni podstavi: rajnglca, mrkevca; v primeru vilce gre za izpeljavo z obrazilom -ce (< -ice) iz istospolnega nemanjšalnega množinskega samostalnika. Obrazilo -(in)-ka izkazuje primer štalinka ‘manjši (stranski) hlev’, kjer manjšalni pomen motivira izražena majhnost oz. delnost v primerjavi s celoto. 2.3.3 Manjšalnice srednjega spola V ormoškem govoru nastajajo srednjespolske manjšalnice z obrazili -ce (koritce, kolce), -e (krnce ‘manjša, neješca svinja’) in -(c)e (kravce, s pripisanim kvalifikatorjem slabšalno). 3 izlastnoimenske manjšalniCe v oBRavnavanih slovaRjih V slovarskem delu obravnavanih prleških narecnih slovarjev je zajeto tudi lastnoimensko besedje. Osredotocili smo se na iztocnice z ženskimi in moškimi osebnimi imeni, tj. hipokoristicne in deminutivne tvorjenke. Bogato, pogosto v sopomenskem nizu predstavljeno gradivo v GPA kaže, da se je manjšalno-ljubkovalni pomen moških imen na -ek, -ec, -c ali -c, npr. Anza in Anzek ‘Janez’, Drašek ‘Andrej’, Francek ‘Franc’, Jakec in Japek ‘Jakob’, Korl in Korlek ‘Karel’, Lenc in Lencek ‘Lovrenc’, Lujz in Lujzek ‘Alojz’, Tunc, Tuncek in Tunek ‘Anton’, in ženskih imen na -ika, -ka, -ica, npr. Anika in Nanika ‘Ana’, Fefa in Fefika ‘Genovefa’, Jula, Julica in Julika ‘Justina’, Katica in Katika ‘Katarina’, Lunka ‘Polona’, Liza in Lizika ‘Elizabeta’, Mica in Micika ‘Marija’, Pepa in Pepika ‘Jožefa’, že izgubil. V CB imajo nekatera moška in ženska imena pripisan kvalifikator, ki kaže na njihov manjšalno-ljubkovalni pomen. Ta se pri moških imenih najpogosteje izraža z obraziloma -ek in -ec, redkeje z -i (Arnek ‘ljubk. Jernej’, Drašek ‘ljubk. Andraž’, Felcek ‘ljubk. Feliks’, Južek ‘ljubk. Jožef’, Karlek ‘ljubk. Karel’, Vincek ‘ljubk. Vincenc’; Jakec ‘pomanjševalnica imena Jakob’, Jürkec ‘pomanjševalnica imena Jurij’, Mihec ‘ljubk. Mihael’, Vinkec ‘ljubk. Vincenc’; Pepi ‘ljubk. Jožef’), pri ženskih imenih pa z obrazilom -ika (Barcika ‘ljubk. Barbara’, Evika ‘ljubk. Eva’, Fefika ‘ljubk. Genovefa’, Idika ‘pomanjševalnica imena Ida’, Karlika ‘ljubk. žensko ime’, Lizika ‘ljubk. Elizabeta’, Lujzika ‘ljubk. Alojzija’, Micika ‘ljubk. Marija’, Pepika, Zefika ‘oboje ljubk. Jožefa’, Tuncika ‘ljubk. Antonija’), redkeje z obrazili -ka (Barcka ‘ljubk. Barbara’, Štefka ‘ljubk. Štefanija’), -ica (Evica ‘ljubk. Eva’, Štefica ‘ljubk. Štefanija’) in -ca (Marjanca ‘ljubk. žensko ime’). V ormoškem govoru se manjšalno-ljubkovalni pomen moških in ženskih imen izgublja. Pripis pri imenu Hanzek ‘ljubkovalnica od Hanza’ še kaže nanj, primera Štefek ‘Štefan’ in Jürek ‘Jurij’ pa ga ne izkazujeta vec. Enako velja za ženska imena Micika ‘Marija’, Pepika s sopomenko Pepa ‘Jožefa’ in Štefica ‘Štefanija’. 4 zakljucezakljucek 4.1 Skupina samostalnikov, izpeljanih s tipicnimi obrazili za izražanje manjšalnic, v prleškem narecju ni obsežna. Niz tovrstnih tvorjenk bi sicer lahko bil daljši, a kriterij razvršcanja je bilo preverjanje manjšalnostnega ali katerega od sorodnih pomenov (prim. Merše 2010: 45). 4.2.1 Najrodnejši moškospolski obrazili samostalniških manjšalnic v prleškem narecju sta -ek in -ec.16 Prvo je najpogostejše tudi v Pleteršnikovem slovarju in v SSKJ, drugo pa je v SSKJ cetrto, pri Pleteršniku pa drugo najrodnejše obrazilo (Stramljic Breznik 2008: 62). Morfem -cek, v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku po rodnosti na drugem mestu (Stramljic Breznik 2008: 62), je v prleškem narecju veliko manj roden. V cerkvenjaškem govoru se manjšalnice z njim še tvorijo, v ormoškem govoru pa ni izprican. Manj rodni obrazilni morfemi v prlešcini so -ic, -c in -c, najmanj produktivni priponski obrazili pa sta -ic in -injak, izpricani le v cerkvenjaškem govoru. Primerjavo moškospolskih manjšalnic v obravnavanih slovarjih prikazuje preglednica 2. Preglednica 2: Primerjava moškospolskih manjšalnic v prleških narecnih slovarjih Pogostnostna GPA Odstotni CB Odstotni SSOG Odstotni razvrstitev delež delež delež 1 -ek 48,65 -ek 45,00 -ek 69,64 2 -ec 22,52 -ec 26,66 -ec 14,29 3 -cek 14,42 -ic 13,33 -ic 10,71 4 -ic 6,31 -c 10,00 -c 3,57 5 -c 4,50 -ic 1,67 -c 1,79 6 -c 2,70 -c 1,67 7 -(in)-jak 0,90 -(in)-jak 1,67 4.2.2 Najrodnejše ženskospolsko obrazilo samostalniških manjšalnic v prleškem narecju je -ica, ki je najpogostejše tudi v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ (Stramljic Breznik 2008: 65),17 kot najbolj rodno pa ga izkazuje tudi prekmuršcina (Koletnik 2015: 462). V cerkvenjaškem govoru mu sledi obrazilo -ca, tretje najrodnejše obrazilo pri Pleteršniku in v SSKJ, v ormoškem pa -ika, ki je pri Pleteršniku cetrto najrodnejše obrazilo, v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku pa ženskospolske manjšalnice z njim ne nastajajo vec. V prekmuršcini, pri Pleteršniku in v SSKJ drugo najrodnejše obrazilo -ka kot nekoliko manj rodno potrjuje tudi prlešcina. Samo narecni, najmanj rodni besedotvorni morfemi so -(in)-ka, -acka in -arka/-orka. Teh priponskih obrazil prekmuršcina ne izkazuje. 16 Enako je tudi v prekmuršcini (Koletnik 2015: 461). 17 O priponskem obrazilu -ica je pisala tudi Mojca Horvat (2013: 33–57). Preglednica 3: Primerjava ženskospolskih manjšalnic v prleških narecnih slovarjih Pogostnostna GPA Odstotni CB Odstotni SSOG Odstotni razvrstitev delež delež delež 1 -ica 32,23 -ica 44,44 -ica 50,00 2 -ca 27,27 -ca 31,75 -ika 28,94 3 -ika 23,14 -ka 11,11 -ka 10,53 4 -ka 16,53 -ika 7,94 -ca 7,90 5 -(in)-ka 0,83 -acka 1,59 -(in)-ka 2,63 6 -arka/-orka 3,17 4.2.3 Srednjespolske manjšalnice, ki jih je v prleškem narecju najmanj, se v cerkvenjaškem govoru najveckrat tvorijo z obrazilom -e, v ormoškem pa z obrazilom -ce, ki je kot najrodnejše izpricano tudi v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ (Stramljic Breznik 2008: 67); -ce kot najrodnejše manjšalno srednjespolsko obrazilo izkazuje tudi prekmuršcina (Koletnik 2015: 462). V prlešcini je potrjeno tudi sodobno knjižno obrazilo -(c)e. Cerkvenjaški govor potrjuje še srednjespolsko obrazilo -ca, ki se druži z ženskospolskimi množinskimi samostalniki. Preglednica 4: Primerjava srednjespolskih manjšalnic v prleških narecnih slovarjih Pogostnostna razvrstitev GPA Odstotni delež CB Odstotni delež SSOG Odstotni delež 1 -e 62,50 -e 75,0 -ce 50,0 2 -ca 12,50 -(c)e 25,0 -e 25,0 3 -(c)e 12,50 -(c)e 25,0 4 -ce 12,50 4.3 V prleškem narecju je s samostalniškimi manjšalnicami najpogosteje izražena majhnost oz. majhen obseg ali delnost cesa, izražena so mlada bitja ter prisrcen odnos oz. naklonjenost do živih bitij, kar z manjšalno-ljubkovalnimi obrazili potrjujejo tudi izlastnoimenske tvorjenke v Cerkvenjaškem besednjaku. Pri manjšalnicah z razvito polisemijo, ki jo najpogosteje razvijejo ženskospolske manjšalnice na -ica in -ca (< -ica) ter moškospolske manjšalnice na -ek, se sekundarni pomen najpogosteje razvije zaradi metaforicnega prenosa na osnovi videza ali oblike, npr. iglica, kopica, malinca, preslca, sablica; colnicek, jecmencek, mezincek, sirek. Pri omenjenih ženskospolskih manjšalnicah je najpogostejša tudi leksikalizacija, npr. greblca, metica, tetica, vdovica. viRi in liteRatuRa Bajec 1950 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 1: izpeljava samostalnikov, Ljubljana: SAZU, 1950. CB . Paluc 2010 DLS = Hildegard Striedter Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa-Institut, 1963. Dragicevic 2015 = Rajna Dragicevic, Nedeminutivnye znacenija deminutitov, v: Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga, ur. Irena Stramljic Breznik, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 113), 88–101. ESSJ 1–2 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1–2: A–J, K–O, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976. GPA . Rajh 2010 Hajnšek Holz 1999 = Milena Hajnšek Holz, Lastna imena v Murkovem slovarju, v: Murkov zbornik, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavisticno društvo, 1999 (Zora 9), 292–303. Horvat 2013 = Mojca Horvat, Narecne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »clovek« (po gradivu za SLA 1), Dialektološki razgledi = Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2, 33–57. Keber 2001 = Janez Keber, Leksikon imen, Celje: Mohorjeva družba, 1999. Keber 2001a = Janez Keber, O strukturi rojstnih imen v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1–2, 21–112. Keber 2002 = Janez Keber, Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, 47–70. Koletnik 2008 = Mihaela Koletnik, Panonsko loncarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2008 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 60). Koletnik 2015 = Mihaela Koletnik, Samostalniške manjšalnice v prekmurskih narecnih slovarjih, v: Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga, ur. Irena Stramljic Breznik, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 113), 450–464. Merše 2010 = Majda Merše, Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slavisticna revija 58 (2010), št. 1, 45–63. Paluc 2010 = CB = Ciril Paluc, Cerkvenjaški besednjak – Antujoški besednjak, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2010. Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (1894–1895): transliterirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Rajh 2010 = GPA= Bernard Rajh, Gúcati po antůjoško, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2010 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 73). Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 2003. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU (izd.) – Državna založba Slovenije (zal.), 1995. SSOG . Vnuk 2010 Stramljic Breznik 1999 = Irena Stramljic Breznik, Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Maribor: Slavisticno društvo, 1999 (Zora 7). Stramljic Breznik 2004 = Irena Stramljic Breznik, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztocnice na B, Maribor: Slavisticno društvo, 2004 (Zora, Prirocniki 1). Stramljic Breznik 2008 = Irena Stramljic Breznik, Besedotvorna kategorija samostalniških manjšalnic v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ, v: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008 (Zora 56), 56–68. Valh Lopert 2015 = Alenka Valh Lopert, Manjšalnice v terminološkem gnezdu Slovarja slovenskega knjižnega jezika2 (SSKJ2), v: Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga, ur. Irena Stramljic Breznik, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 113), 598–611. Vidovic Muha 1988 = Ada Vidovic Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1988. Toporišic 1992 = Jože Toporišic, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, Zbirka Sopotnik). Toporišic 2000 = Jože Toporišic, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 2000. Vnuk 2012 = SSOG = Ciril Vnuk, Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom, Ormož: Zgodovinsko društvo, 2012. Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrecke doline med Gornjim gradom in Nazarjami, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998 (Slovarji). summaRy Nominal Diminutives in Prlekija Dialect Dictionaries This article describes the scope of nominal diminutives (i.e., modification word formations) in three Prlekija dialect dictionaries: Gúcati po antůjoško (The Cerkvenjak Dialect; Bernard Rajh, 2010), Cerkvenjaški besednjak – Antujoški besednjak (Cerkvenjak Vocabulary; Ciril Paluc, 2010), and Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom (Dictionary of the Northeast Ormož Dialect with a Brief Description; Ciril Vnuk, 2012). It compares them in terms of productivity and the classification characteristics of word-formation affixes. The article determines that there are no significant differences in deriva tional diversity between masculine and feminine diminutives, whereas neuter diminutives are derivationally less diverse. The most productive masculine ending for nominal diminutives in the Prlekija dialect is -ek (e.g., kolacek ‘little cake’) and -ec (e.g., cvekec ‘little nail’). The morpheme -cek, which ranks second in productivity in modern standard Slovenian, still produces diminutives in the Cerkvenjak subdialect (e.g., cebrcek ‘little tub’), but this is not confirmed in the Ormož subdialect. The most productive feminine ending for nominal diminutives is -ica (e.g., kantica ‘little can’), followed in the Cerkvenjak sub- dialect by the ending -ca (e.g., sekirca ‘hatchet’) and -ika in the Ormož subdialect (e.g., sirotika ‘little orphan’), which no longer produces feminine diminutives in modern standard Slovenian. Neuter diminutives, of which there are the fewest in the Prlekija dialect, are usually created in the Cerkvenjak subdialect with the ending -e (e.g., prase ‘piglet’) and in the Ormož subdialect with the ending -ce (e.g., koritce ‘little trough’). The Prlekija dialect also has the modern standard ending -(c)e (e.g., kravce ‘little cow’) and the endings -ca (e.g., dverca ‘little door’) and -je (e.g., mladje ‘young woods’). In diminutives with developed polysemy, which is most frequent for feminine diminutives in -ica and -ca, and masculine diminutives in -ek, the secondary meaning most often develops due to metaphorical transfer based on appearance or shape (e.g., malinca ‘mulberry’, sablica ‘iris’; jecmencek ‘stye’). For feminine diminutives in -ica and -ca, the most frequent is semantic lexicalization (e.g., greblca ‘mason’s level’, tetica ‘older woman’, vdovica ‘widow’). In the Prlekija dialect, nominal diminutives most often express smallness, a small scope, or a part of something, young beings, and an affectionate relationship or inclination towards living beings, which is also confirmed by derivatives formed from proper nouns with diminutive/affectionate endings in Cerkvenjaški besednjak. suzana Todorovic Romanski jezikovni elementi v šavRinskem Besedilu Cobiss: 1.01 Prispevek obravnava romanske jezikovne elemente v besedilu »Šavrinka drži tri kantone od hiše, cetrtega pa osel«, ki ga je v šavrinskem govoru kraja Puce napisala domacinka ViktorijaPucer Štromar. Besedilo smo zapisali s slovensko foneticno pisavo in ga prevedli v knjižno slovenšcino. Romanizme smo v narecnem besedilu oznacili in jih etimološko razložili. Kljucne besede: šavrinski govor, romanizmi, prevzemanje besed, etimologija Romance Linguistic Elements in a Šavrini Hills Dialect Text This article examines Romance linguistic elements in the text “Šavrinka drži tri kantone odhiše, cetrtega pa osel” (A Šavrini Woman Supports Three Corners of a House, and a DonkeySupports the Fourth), which was written in the Šavrini Hills local dialect of Puce by a localwoman, Viktorija Pucer Štromar. The text was transcribed using the Slovenian phonetic transcription system and translated into standard Slovenian. The Romance borrowings in the dialect text have been marked and etymologically explained. Keywords: Šavrini Hills dialect, Romance borrowings, lexical borrowing, etymology 1 ŠavRinski GOvOR v kRaju puce Puce, ki spadajo med najstarejše istrske vasi, ležijo med Koštabono in Krkavcami, na nadmorski višini 280 metrov. Starejši del vasi obsega daljši niz hiš zahodno od ceste, ki pelje skozi vas. Hiše so na cesto zaprte, odprte pa na notranji strani. Vsaka ima majhno, ograjeno dvorišce. Ohranilo se je nekaj starih kamnitih, neometanih hiš, grajenih v nadstropjih, s starimi portoni, z delno porušenimi baladurji in gospodarskimi poslopji. Nasproti cerkve je še do prve svetovne vojne stala stražarnica, v kateri so domacini stražili, da bi vašcane ubranili pred vdori tatov, ki so pogosto pustošili po kmetijah. K vasi Puce spadajo tudi zaselki Breci, Dolina, Pribci, Planjava in zaselek s starejšimi hišami Pri mlinu, kjer je tudi križišce z gostilno. Za gostilno je do nedavnega obratoval elektricni mlin, ki so ga zgradili leta 1952. Od križišca vodijo ceste proti Šmarjam in Kopru, Koštaboni, Krkavcam, Padni, Novi vasi in Svetemu Petru (Pucer 2005: 55–56). Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije je leta 2016 v Pucah živelo 252 ljudi. Po popisu iz leta 2015 so vašcani živeli v skupno 105 gospodinjstvih (Statisticni urad RS; http://pxweb.stat.si/pxweb/database/dem_soc/dem_soc.asp). V Pucah govorijo domacini razlicek slovenskega istrskega narecja, ki spada v šavrinsko podnarecno skupino. Glasoslovne znacilnosti šavrinskih govorov, ki z rižanskimi sooblikujejo slovensko istrsko narecje, je dolocil Logar na podlagi obsežnih terenskih raziskav, ki jih je v petdesetih letih prejšnjega stoletja izvedel v vec krajih slovenske Istre. Opisa pucarskega govora, kot svoji materinšcini pravijo domacini, v Logarjevih zapisih ne najdemo, je pa Logar obiskal vec jezikovno sorodnih bližnjih krajev v tem delu Istre, in sicer Korte (leta 1957), Krkavce (1957), Pomjan (1957), Lopar (1958), Trebeše (1957), Socergo (1956) in Rakitovec (1956) (SLA 2016: 16–20). Poglavitni predmet obravnave pricujocega prispevka so romanizmi v šavrinskem dramskem besedilu. Romanizmi v slovenskem istrskem narecju lahko pripadajo predbeneški jezikovni plasti, istrskobeneškemu (istrskoitalijanskemu) narecju, tržaškoitalijanskemu narecju ali italijanšcini (pogovorni, standardni ali knjižni). Predbeneški izrazi, ki so še danes prisotni v slovenskih istrskih govorih, so se ohranili iz casov, ko so romanski prebivalci v Istri govorili istrsko romanšcino, predbeneški avtohtoni jezik v Istri do prihoda Benecanov (danes je to narecje ohranjeno le še v šestih krajih hrvaške Istre). Istrskobeneški jezikovni elementi v slovenskem narecju Istre so posledica beneške prisotnosti v Istri od 10. stoletja dalje ter rezultat sobivanja dveh narodov in dveh istrskih narecij. Nekateri romanizmi pa so v slovenskem istrskem narecju še starejši, saj so bili del slovenske leksike že pred njegovim oblikovanjem. 2 zapisovanje in metoda dela Besedilo Šavrinka drži tri kantone od hiše, cetrtega pa osel je zapisala upokojena uciteljica Viktorija Pucer Štromar, rojena govorka pucarskega narecnega govora, ki že dobra tri desetletja ustvarja v narecju in svoje igre predstavlja v slovenskem in italijanskem prostoru. Komedija v dveh prizorih, ki se odvija v šestdesetih letih 20. stoletja, prinaša pogovor med Šavrinkama Tonco in Vanco iz Puc. Utrujena Tonca prihaja z dolge poti s planerjem ‘jerbasom’ na glavi, Vanca pa praznicno oblecena – v narodni noši, s košaro v roki lovi kokoši pred hišo. Domacinki se pogovarjata o nabavi in prodaji dobrin, kar je predstavljalo temelj tako imenovane šavrinske obrti. Nefoneticno zapisano besedilo, ki ga je Viktorija Pucar Štromar zapisala za monografijo Šavrinka (2017b: 299–301), smo poslušali in posneli1 med uprizoritvijo v Svetem Antonu pri Kopru 12. januarja 2017 ter ga foneticno zapisali. Obstoj romanskih izrazov, ki smo jih prepoznali v besedilu, smo potrdili tudi s terensko dialektološko raziskavo v vasi Puce marca 2017. Romanske izraze, ki se v besedilu prepletajo z domacimi, slovenskimi, smo v besedilu oznacili s poudarjenim tiskom. Celotno besedilo je prevedeno v knjižno slovenšcino. 2.1 Narecno besedilo Šavrinka drži tri kantone od hiše, cetrtega pa osel Prvi prizor Vanca: Ššš!!! Ma .'l.j 't. ku'kuš., u's. 's. mi v're z.'r.bl.! Ma 'k.š.n ka'žin 's. mi n.r'dil. 't. p. 'kurt.! 'B.po, 'B.po, 'x.di 'zapret ku'kuš., ki 'j.s .'r.n 'cĺ. 1 Posnetek hrani avtorica prispevka. Analiza ni zajela lastnih imen. Tonca: 'Dub.r 'dĺn, bux 'd.j, 'Vĺnca. Ma 'kaj 't.rko k.r'ciš? T. 'j. 'cet 'vala 'dol u 'Kup.r. 'Bux pu'mĺ..j, k.r'ciš, 'k.r da 'j. 'fin del 'mondo. Vanca: Ma 'anka 'ti 'b.š k.r'cĺla. Ma 'pra. 's.j 's.n pu'm.la 'kurto, '.no t. ku'kuš. s. mi vre u's. šporki'nĺle. Ma 'bušca 'j.s! Tonca: 'Bušca? Ma 'lej ti 'no, 'kĺm .'r.š ta'ku 'feštno u'bucena? Vanca: 'M.j. 'b.tr. u 'Kup.r, ma 'n. x'n., x'n.n. n.'v.st., k. je ru'dila 'p.rt 'anim 'cednom. Ot 'k.t pa si 'ti 'zĺjdla? Tonca: 'S.n 'p.ršla s 'T.rsta. Ma 's.n š'tufa, n. 'mor.n 'nĺnka .'l.dat. Vanca: Ma 'kaj 'nis. b'lĺ 'anka ta 'p.rv. dĺn u 'T.rst.? '.šca, 't.b. ni 'maj za'd.st.! Tonca: Jĺ, 'jimaš p'rĺu, ma ta 'p.rv. 'dan 's.n 'n.sla 'sĺmo v'r.c. 'cist. 'rub., ki 's.n jo up'rĺla 'm.jin ši'noran. 'Dĺn.s 's.n pa 'n.sla p'rodat k'rex. S'koraj 'c.lo 'nuc 's.n 'm.sla '.no 'p.kla. 'Jutros, z'.udaj, k. je b'la š. 't.ma, 's.n 'dĺla u pla'ner š. '.ork. x'l.pc., kor'n.t., 'bi.. '.no 'anka kun'cĺn k'r.x. 'S.n nar'dila 'ano 'mĺlo x'roštol '.no f'ritol, ma 'sĺmo za 'moj. ši'nor.. G'lej, mi j. us'tĺlo 'ano 'mĺlo. 'S.n jix sk'rila 'zas., za ma'rendo, 'nĺ, p'robaj! Vanca: Ma 's. 'dobr.. S. p'ra. tu'pijo 'vyst.x. Si 'dĺla 'anka 'ano 'mĺlo 'vina 'nutr.? Tonca: S. z'nĺ, dĺ 'jĺ, 'p.rs 'vina ni 'n.c! Vanca: 'Eee, xdur z'nĺ, pa z'nĺ. Tonca: 'Cyj, 'Vĺnca. 'Zadn. 'b.t si s. mi lam.n'tĺla, da 'tuj 'B.po 'jima ras't.r.an. 'p.sl., za'tu 's.n ti p.r'n.sla šim.n'cin.. Vanca: Ma ki 'l.po, da si s. s'punla 'nĺm.! 'Imaš p'rau, muj 'B.po 'ima ta'ku ras't.r.ane 'p.sl., da p'rašajo p'ra. 'j.s. Ta'ku s. t. 'nĺpr.t! Tonca: 'Nĺ, 'Vĺnca. Vanca: Jĺ, jĺ, p'ra. t. 's. tap'rĺv., 'jušto p'rĺu 'su v.'lik.. Kĺj 'jimaš š. u 'b.rš.? Tonca: T. 'iman š. 'an. 'du.. bun'dĺnt. za 'm.ž.. Vanca: 'Mĺt. 'b.žja, ma su 'l.p., '.no 'anka '..rk.. Z'nĺš 'kĺj, 'n..bi blo s'lĺbo, da b.n jix u'z.la za 'm.j.a 'B.pa. 'Buž.c, j. u's.l.n z'l.j.n ku 'rux. 'K.rko ti 'm.ran 'dat za šemen'cin. '.no za bun'dĺnt.? Tonca: 'Ben, naj ti b.. 'D.j m. pet'nĺjst 'j.jc. Vanca: Po'cĺk., po'cĺk., jix .'r.n 'j.skat ... G'lej, 'dan ti 'd.s.t 'jejc, 'v.c jix 'niman, 'anka ku'kuš. s. s. u t. .ur'kut. 'xitl. u pun'til., n. 'nusijo v.c 't.rko! Tonca: 'Vĺnca, 'ben naj ti 'b., ki si t. 'ti. G'lej, 'l.t. ti pis'tin 'anka x'r.štol. '.no kor'n.t, ki s. mi os'tal.. Da n. 'n.s.m 'damu, da n. 'b.š 'r.kla, da 's.n s'lĺba. S.j j. 'c.jt, da .'r.n. Drugi prizor Tonca: 'Jezus Ma'rija, s'koraj 'ben pu'zĺbla, za'kĺj 's.n 'p.ršla. P.rt 'f.štam., k. si š'la z '.slon u 'T.rst pru'dajat 'j.jca, 's.n ti 'dĺla 'anka 'j.s d'v.jst. 'jejc. S. s'puneš? Vanca: S. z'na, da s. s'punen, 'T.nca. 'Tĺbot 's.n n.r'dila ž.r'nĺdo! U d'v.x 'vyrax 's.n pru'dĺla 'v.c 'k.r t'ristu 'j.jc, ki 's.n j.x nab'rĺla p. 'Jistr.. 'S.n bla 'vĺl. u Viži'nad., z'nĺš? T. 'p.sl. 's.n si 'tĺbot ki'pila. P. 'p.t. 's.n sp'l.la t. x'lĺce; 'ano .d 'duma d. 'T.rsta, 'ano, .d 'T.rsta d. 'duma. 'Cista 'lĺna 's., pu'tipaj! Tonca: Smo b'rĺv., z'nĺš, za'tu ni 'cydno, da 'r.c.jo: »Šav'rinka d.r'ži t'ri kan't.n. .t 'xiš., c.'t.rt..a pa 'osu.« Ma 'cyj, 'zadn. 'b.t s.n ti 'dĺla d'v.jst. j.jc, da mi u 'T.rst. ki'piš 'ano 'žĺjfo '.no an 'litro p.t'rola, da 'b.mo ji'm.l. 'lyc al'm.no za 'fešt., '.no n. 'b.mo 'x.dl. s'pĺt z'.udaj 'k.r ku'kuš., k. n. 'd.lamo z 'mojin 'možen 'samo ot'rok.. Š. ta'ku jix 'jimamo v'r. 'd.s.t. 'Eno 'zam. 's.n ti ..r'nala an 'l.p 'židan 'f.cu ku'lur ka'fe za na .'lĺvo. Kaj si mi p.r'n.sla? Vanca: 'Cyj, 'T.nca, 'žĺjfo '.no p.t'rolo 's.n 'ti p.r'n.sla, 'f.cu za na .'lavo pa 'n., 'zatu, k. 't.ja 'j.jca s. b'l. ta'ku 'mikina, da s.n pru'dĺjala d'v. 'j.jci za 'ano, .no ta'ku mi j. z'mĺnkalo 'šoldo.! Tonca: Ma kĺj šr'ĺjaš, 'Vĺnca, 't.rba si ca'pĺna .t št'ri., 'jejca s. 'jejca! 'Mikina 'ali v.'lika, kaj ni usa'nĺko? Vanca: Z'nĺš 'kĺj, 'T.nca, k. ti ni p'ra., 'r.c. 'tojin ku'kuš.n, 'n.j 'nusijo 'v.ca 'j.jca! Tonca: Ma 'vidi, 'vidi ti 'n., a ta'ku, 'Vĺnca? Ti pa r'.ci 'tojin ši'noran .or u 'T.rst., da za'rad. 'n.x 'm.j. ku'kuš. si n. 'b.jo ras't.r.al. 'riti, o 'ben, ta'ku, da znĺš! Ma 'daj, 'daj, ma si 'cydna. 'Eko, 't. j. za p'lĺco, ma 'ben, 'ben, 'ala, .'ren, z'b..on! 2.2 Prevod besedila v knjižno slovenšcino Prvi prizor Vanca: Ššš!!! Poglej te kokoši, vse so že razgreble! Kakšen nered so mi naredile po dvorišcu! Bepo, Bepo, pojdi zapret kokoši, ker odhajam. Tonca: Dober dan, bogdaj, Vanca. Zakaj tako kriciš? Slišati te je dol do Kopra. Bog pomagaj, kriciš, kot da je konec sveta. Vanca: Tudi ti bi kricala. Pravkar sem pometla dvorišce, pa so mi kokoši že vse razmetale.2 Uboga jaz! Tonca: Uboga? Poglej jo, kam greš tako praznicno oblecena? Vanca: K svoji botri v Koper, pravzaprav k njeni snahi, ki je rodila pred enim tednom. Od kod pa si ti prišla? Tonca: Iz Trsta sem prišla. Tako sem utrujena,3 da ne morem niti gledati. Vanca: Ali nisi bila tudi vceraj v Trstu? Vraga, tebi ni nikoli dovolj! Tonca: Ja, prav imaš, a vceraj sem samo nesla vrece cistega perila, ki sem ga oprala mojim gospem. Danes sem pa nesla prodat kruh. Skoraj celo noc sem mesila in pekla. Zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, sem v jerbas dala še vroce hlebce, rogljice, bige in sladek kruh. Naredila sem nekaj krhkih 2 Tudi ‘umazale’. 3 Tudi ‘navelicana’. flancatov in mišk, a samo za moje gospe. Glej, nekaj mi jih je ostalo. Skrila sem jih zase, za malico, na, poskusi! Vanca: Kako so dobre! V ustih se topijo. Si vanje dala tudi kaj vina? Tonca: Seveda, brez vina ni nic! Vanca: Kdor se spozna, se pac spozna. Tonca: Poslušaj, Vanca, zadnjic si se potožila, da ima tvoj Bepo raztrgane cevlje, zato sem ti prinesla žebljicke. Vanca: Kako lepo, da si se spomnila name! Prav imaš, moj Bepo ima tako raztrgane cevlje, da spredaj kar zijajo.4 Tonca: Izvoli, Vanca. Vanca: Ja, ja, ti so pravi, so ravno prav veliki. Kaj imaš še v torbi? Tonca: Tu imam še ene dolge moške spodnje hlace. Vanca: Mati božja, kako so lepe in tople. Veš kaj, ne bi bilo slabo, da bi jih vzela za mojega Bepa. Ubogi, vedno je mrzel kot rog.5 Koliko ti moram placati za žebljicke in spodnje hlace? Tonca: Dobro, naj ti bo. Daj mi petnajst jajc. Vanca: Pocakaj, pocakaj, grem ponje. Poglej, dam ti deset jajc, vec jih nimam, tudi kokoši so v tej vrocini zacele trmoglaviti, ne nesejo vec toliko! Tonca: Vanca, dobro, naj ti bo, ker si to ti. Glej, tu ti pustim tudi hroštole in rogljicek, ki mi je ostal. Da ne nosim domov, da ne boš rekla, da sem hudobna. Zdaj je cas, da grem. Drugi prizor Tonca: Jezus marija, skoraj bi pozabila, zakaj sem prišla. Pred prazniki, ko si šla prodajat z oslom v Trst, sem ti dala tudi jaz dvajset jajc. Se spomniš? Vanca: Seveda se spomnim, Tonca. Takrat sem imela dober dan! V dveh urah sem prodala vec kot tristo jajc, ki sem jih nabrala po Istri. Bila sem celo v Vižinadi, veš? Takrat sem si kupila te cevlje. Po poti sem spletla te nogavice; eno od doma do Trsta in drugo od Trsta do doma. Iz ciste volne so, potipaj! Tonca: Dobre smo, veš, zato ni cudno, da pravijo: »Šavrinka drži tri vogale od hiše, cetrtega pa osel.« Poslušaj, zadnjic sem ti dala dvajset jajc, da mi v Trstu kupiš milo in liter petroleja, da bomo imeli luc vsaj med prazniki in da nam ne bo treba hoditi spat s kokošmi, sicer z možem samo delava otroke. Saj jih imava že deset. Zase sem narocila svileno ruto rjave barve. Si mi jo prinesla? Vanca: Poslušaj, Tonca, milo in petrolej sem ti prinesla, rute pa ne, ker so bila tvoja jajca tako majhna, da sem prodajala dve jajci za eno in mi je zmanjkalo denarja! 4 Cevlji so tako raztrgani (odprti), da izgledajo kot odprta (lacna) usta. 5 Morda je primerjava nastala v zvezi z boškarinom, ker je njegovo telo vedno vroce, rogovi pa izjemno mrzli. 3 3.1 3.2 Tonca: Kaj govoriš, Vanca, verjetno so te carovnice urocile, jajca so jajca! Majhna ali velika, ali ni vseeno? Vanca: Veš kaj, Tonca, ce ti ni prav, reci tvojim kokošim, naj nesejo vecja jajca! Tonca: Poglej, poglej jo, a tako, Vanca? Ti pa reci tvojim gospem v Trstu, da si zaradi njih moje kokoši ne bodo raztrgale riti; tako, da veš! Daj, daj, kako si cudna. Na, to je za placilo, dobro, dobro, grem, zbogom! Romanski jezikovni elementi v šavRinskem dRamskem Besedilu V pricujocem razdelku smo romanske jezikovne elemente zapisali po naslednjem vzorcu: samostalniki in pridevniki so predstavljeni v imenovalniku ednine moškega ali ženskega spola, glagoli v nedolocniški obliki, besedne zveze in kalki pa so zapisani kot v izvirniku. Romanizme, ki se v besedilu ponavljajo veckrat, smo analizirali ob prvi omembi. Obstoj istih romanizmov smo potrdili tudi v sosednjih istrskoslovenskih in hrvaških cakavskih govorih. Pri tem smo se opirali na narecjeslovne monografije in slovarje, ki so nastali na podlagi terenskih narecjeslovnih raziskav v istrskih krajih. Besedam smo dolocili prvi in zadnji vir izposoje ter ustreznico v knjižni italijanšcini. ma Veznik ma ‘ampak, a, pa, vendar, toda’, ki se v besedilu pojavlja veckrat, poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr.: Ma 'nism.. š'li 'sam.. z. 'ribe, sm.. b'li p'lac.t 'anka š'teur.. ... ‘A nismo šli samo zaradi rib, placat smo šli tudi davke ...’ v Dekanih in: Bubec ..d m'ježnarja se je 'šo. sp.'vi.t, ma na k'raj. je 'nek.j 'm.nco., da b. b'lo še 'kej, ma da se bo'ji p.'vi.t ‘Mežnarjev sin se je šel spovedat in je na koncu nekaj mencal, da bi bilo še nekaj, a se boji povedati’ na Škofijah (Todorovic 2017a: 83, 204). Poznajo ga tudi hr. cak. govorci v Istri, npr. m. v Boljunu in na Roveriji (Francetic 2015: 124; Kalcic – Filipi – Milo- van 2014: 151). Prevzet je iz istr. ben. veznika ma ‘ampak, a, toda’ (VG 560); prim. trž. it. in knj. it. ma (Doria 342; ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. prislov magis ‘bolj, vec’ (REW 5228; ESSJ II: 158) indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). ka'žin Samostalnik ka'žin ‘zmeda, hrup’ poznajo tudi hr. cak. govori, npr. kaž.n ‘nered, zmeda’ v Boljunu in na Roveriji (Francetic 2015: 124; Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 151). Prevzet je iz istr. ben. ca.in ‘hrušc’ poleg ’bordel’ (VG 184); prim. trž. it. ca.in, benec. casin ‘hrup, bordel’ (Boerio 145) in vulg. it. casino ‘zmeda, hrup’ (Šlenc – CD-ROM); prim. tudi pog. it. besedno zvezo fare casino ‘razgrajati’ (Metka Furlan v pismu). 3.4 3.5 3.6 3.7 'k.rta Samostalnik 'k.rta ‘dvorišce’ poznajo tudi drugi slovenski istrski idiomi, npr. 'ku.rta v Dekanih, 'ku.rta na Škofijah (Todorovic 2017a: 154). Poznajo ga tudi tudi hr. cak. govori, npr. k.ort v Boljunu (Francetic 2015: 111). Prevzet je iz istr. ben. corte ‘dvorišce’ (VG 254); prim. trž. it., benec. in knj. it. corte (Doria 176; Boerio 200; ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. cohors ‘dvor, dvorišce’ (REW 2032; DELI – CD-ROM). 'fin del 'mondo Besedna zveza 'fin del 'mondo je prevzeta iz istr. ben. besedne zveze fin del mondo ‘konec sveta’ (VG 641), npr. No sarŕ miga la fin del mondo ‘Saj ni konec sveta’ (VG 641); prim. knj. it. fine del mondo (ZING – CD-ROM). 'anka Veznik 'anka ‘tudi’ poznajo tudi drugi istrskoslovenski govori, npr. 'anka v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 12) in: Ma u'cit.l, ma 'kaj n. z'nate, da 'anka 'cuk ja an 'tic? ‘Ucitelj, ali ne veste, da je tudi cuk ptic?’ v Novi vasi nad Dragonjo (Todorovic – Koštiál 2014: 38). Poznajo ga tudi hr. cak. govori, npr. ănka v Boljunu (Francetic 2015: 22) in .nka na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 151). Prevzet je iz istr. ben. anca ‘tudi’ (VG 22); prim. trž. it. in benec. anca (Doria 26; Boerio 33) ter knj. it. anche (ZING – CD-ROM). Cortelazzo in Zolli pravita, da beseda še nima pojasnjenega izvora (DELI – CD-ROM), Meyer-Lübke pa besedo izvaja iz vulg. lat. besede anque ‘tudi’ (REW 488). šporki'nĺt Glagola šporki'nat ‘umazati’, s pripono -in-, hr. cak. govori ne poznajo, uporabljajo pa njemu sorodno razlicico, npr. šporkŕti v Funtani (Selman 2006: 190), špork.ti na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 274). Prevzet je iz istr. ben. sporcar ‘umazati’ (VG 1078); prim. trž. it. in benec. sporcar (Doria 670; Boerio 693) ter knj. it. sporcare ‘umazati’ (ZING – CD-ROM). Prim. tudi zbež'nat ‘preluknjati’: U 'lyj. se je t.'vaja zbež'nala ‘V lugu se je prt preluknjal’ na Škofijah (Todorovic 2017a: 85). Glagol šporki'nat je sestavljen iz romanske osnove sporc-, pripone -in- in domacega nedolocniškega obrazila -at. Beseda izvira iz lat. spurcare (REW 8193) iz pridevnika spurcus (REW 8194; DELI – CD-ROM). 'fešten Pridevnik 'fešten ‘praznicen’ poznajo tudi v drugih krajih slovenske Istre, npr. 'feštna (ž. sp.) v Novi vasi nad Dragonjo, 'fešten (m. sp.) v Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 108). Uporabljajo ga tudi v hrvaški Istri, npr. fešn. (ed. m. sp.) v Tinjanu in f.šna (ed. ž. sp.) v Picanu (LAICaGgr 645). Predloga 'fešta je prevzeta iz istr. ben. festa ‘praznik’ (VG 369); prim. trž. it., benec. in knj. it. festa ‘praznik’ (Doria 229; Boerio 266; ZING – CD-ROM). Romanski osnovi fest- so slovenski 3.8 3.9 3.10 3.11 istrski govorci dodali pridevniško pripono -en (m. sp.) oz. -na (ž. sp.). Beseda izhaja iz lat. festa ‘praznik’ (REW 3267), ki je mn. od festu(m) (DELI – CD-ROM). Ot 'k.t pa si ti 'zĺjdla? Poved Ot 'kot pa si ti 'zajdla? je kalk po it. Da dove sei spuntata? ‘Od kod pa si se vzela?’ Nekateri slovenski istrski govori za glagol ‘vziti, vzhajati’, knj. it. ‘spuntare’ (Šlenc – CD-ROM), uporabljajo glagol zaj'devat oz. zajd'javat, npr. zaj'd.va 'lyna ‘luna vzhaja’ v Krkavcah (Todorovic 2015b:58) in 'luna z.jd'ja.a ‘luna vzhaja’ v Dekanih (Todorovic 2017a: 92). Knj. it. glagol spuntare lahko pomeni ‘pokazati se’, prim. spuntare – l’atto dell’apparire, venir fuori ‘prikazati se, priti ven’ (DELI – CD-ROM). š'tufa Pridevnik štufa ‘navelicana’6 poznajo tudi drugi istrskoslovenski govori, npr. v m. sp. štef v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 125). Uporabljajo ga tudi govorci hr. cak. narecja, npr. št.f v Boljunu in na Roveriji (Francetic 2015: 277; Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 278). Prevzet je iz istr. ben. stufo ‘navelican’ (VG 1114); prim. trž. it., benec. in knj. it. stufo ‘navelican’ (Doria 702; Boerio 729; ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz vulg. lat. glagola *extuphare ‘greti’, ki je prilagoditev gr. ektýphein ‘prekaditi, zakaditi, ocrniti’ iz t.phos ‘dim, para’ (Vinja 233). 'nĺnka Prislov 'nanka ‘sploh ne, nikakor ne’ je razširjen tudi v drugih govorih slovenske Istre, npr. 'nanka v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 78), 'n.nka v Dekanih: U K'.äprj. 'nis.n co. 'ane slo'venske bi'si.de, 'n.nka p. d.'mace ne, 'sam.. ta'lansk.. ‘V Kopru nisem slišal ene slovenske besede, niti po domace ne, samo italijansko’ (Todorovic 2017a: 204). To besedo poznajo tudi hr. cak. govorci, npr. nănka v Boljunu (Francetic 2015: 144), nanka na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 170). Prevzeta je iz istr. ben. nanca, nanche ‘sploh ne, nikakor ne’ (VG 670); prim. trž. it. nanca (Doria 396) in knj. it. neanche (ZING – CD-ROM). Izraz je zanikana oblika izraza anche iz vulg. lat. *anque ‘tudi’ (prim. etimologijo 3.5) z nec ‘niti’ (REW 5868) iz ne ‘ne’ (DELI – CD-ROM). '.šca Medmet 'ošca ‘vraga!’ poznajo tudi drugi govorci v Istri, npr. hr. cak. .štija. Prevzet je iz istr. ben. ostia ‘oštja, vraga’ (VG 714), prim. trž. it. ostia (Doria 417), vulg. it. izraz ostia ‘oštja, vraga’ (Šlenc – CD-ROM) in knj. it. ostia ‘darovana žrtev, hostija, kletvica’. Zadnji vir besede je uceni lat. izraz hostia(m) ‘žrtev, ki so jo darovali bogovom’, od 4. stol. dalje ‘kruh, ki so ga darovali med mašo’, kasneje tudi ‘kletvica’; najverjetneje iz dejanja »priseci na hostijo« (DELI – CD-ROM). 6 Tudi ‘utrujen’. 3.12 3.13 3.14 3.15 3.16 'maj Prislov 'maj ‘nikoli’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. maj v Novi vasi nad Dragonjo in Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 56) in v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 69). Prevzet je iz istr. ben. mai ‘nikoli’ (VG 569); prim. trž. it., benec. in knj. it. mai (Doria 348; Boerio 385; ZING – CD-ROM). Za etimologijo gl. 3.1. 'ruba Samostalnik 'ruba ‘oblacilo’ (tudi ‘stvar, blago’) je prisoten tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. 'ruba v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 108), 'rubĺ v Krkavcah (Todorovic 2015b: 113). Poznajo ga tudi cak. govorci v hrvaški Istri, npr. r.ba ‘oblacilo’ v Boljunu in na Roveriji (Francetic 2015: 235; Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 170). Prevzet je iz istr. ben. roba ‘oblacilo, stvar’ (VG 890); prim. benec. in knj. it. roba (Boerio 579; ZING – CD-ROM). Romanska beseda roba je bila izposojena iz stvn. rauba ‘oblacilo, oklep’ (ESSJ III: 188). ši'nora Samostalnik ši'nora ‘gospa’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. ši'njora v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 120), in hrvaški istrski govori, npr. šinjora na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 268). Izraz signora ‘gospa’ (VG 1029) je v novejšem casu prisoten tudi v istr. ben. govorih, a gre najverjetneje za besedo, prevzeto iz knj. it. signora ‘gospa’ (ZING – CD-ROM), saj istrskobeneški govorci pogosteje uporabljajo izraz siora (VG 1033). Gre za žensko slovnicno obliko k šjor iz lat. senior ‘star, gospod’ (REW 7821; DELI – CD-ROM), izvorno primernika k senex ‘star’ (REW 7819). ma'renda Samostalnik ma'renda ‘malica’ uporabljajo v vseh slovenskih istrskih govorih, npr. m.'renda v Padni in Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 120), ma'renda v Borštu in na Tinjanu, ma'rendĺ v Krkavcah (Todorovic 2015b: 122), ma'renda v Dekanih, mar'.nda na Škofijah (Todorovic 2017a: 179). Poznajo ga tudi hr. cak. govori, npr. marienda v Boljunu (Francetic 2015: 127), marenda na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 80). Prevzet je iz istr. ben. marenda ‘malica’ (VG 592), prim. trž. it. in benec. marenda (Doria 360; Boerio 398) in knj. it. merenda (ZING – CD-ROM). Izraz izhaja iz lat. merenda ‘malica’ (REW 5521). pla'ner Samostalnik pla'ner ‘jerbas’ uporabljajo tudi v drugih slovenskih istrskih govorih, npr. pla'ner v Borštu in Krkavcah (Todorovic 2015b: 112), ple'njer v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 93), pli'ner v Dekanih (Todorovic 2017a: 164). Beseda pripada avtohtonemu narecju, ki so ga v Istri govorili pred prihodom Benecanov; prim. terg. planer in plenier ‘jerbas’ (VG 804). Nastala je po križanju latinske besede 3.17 3.18 3.19 3.20 panarium ‘jerbas’ (REW 6187) s planus (REW 6581) ‘raven’ ali plenus ‘poln’ (REW 6596), obe indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). kor'n.t Samostalnik kor'n.t ‘kruh v obliki rogljicka’ poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. kor'n.t v Borštu (Todorovic 2015b: 120), kor'net na Škofijah in v Dragonji (Todorovic 2017a: 176; Todorovic 2015a: 147) ter k(o)r'netce7 ‘oblika kruha’ v Sv. Antonu pri Kopru (Jakomin 1995: 57). V hr. cak. govorih npr. korn.t v Boljunu (Francetic 2015: 101). Prevzet je iz istr. ben. corneto ‘kruh v obliki roga’ (VG 252); prim. benec. cornčto in knj. it. cornetto ‘rogljicek’ (ZING – CD- ROM). Izraz je manjšalnica istr. ben. izraza corno ‘rog’ (VG 253) iz lat. cornu ‘rog’ (REW 2240) indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). 'bi.a Samostalnik 'bi.a ‘biga’8 poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. 'bi.a v Novi vasi nad Dragonjo (Todorovic – Koštiál 2014: 117), 'bi.a v Dekanih in na Škofijah (Todorovic 2017a: 176). V cakavskem narecju Istre npr. bîga v Boljunu ‘hlebcek, podoben žemlji, sestavljen iz dveh delov’ (Francetic 2015: 11) in biga na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 92). Prevzet je iz istr. ben. biga ‘biga’ (VG 91). Izraz izhaja iz bigam, ki je sinkopirana razlicica lat. biiuga(m), kar je v anticnem casu oznacevalo kocijo z dvema kolesoma; prim. knj. it. biga ‘dvokolesni voz z dvovprego’ (Šlenc – CD-ROM). V italijanskih narecjih se je za to besedo razvilo vec pomenov, med njimi tudi ‘biga’ (DEI I: 515–516; ESSJ I: 20). kun'cĺn k'r.x Besedno zvezo kun'can k'rex ‘sladek kruh’ poznajo tudi drugi govori v slovenski Istri, npr. kon'can k'rex v Novi vas nad Dragonjo in Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 117), kun'can k'r.x v Dekanih, kon'can kr.x na Škofijah (Todorovic 2017a: 176), k.n'can k'rex v Borštu (Todorovic 2015b: 120). Prevzeta je po trž. it. besedni zvezi pan conzŕ ‘zacinjen kruh’ (VG 727); prim. istr. ben. glagol consar ‘zabeliti’ (VG 242). Istr. slov. kun'can k'rex je hibridna besedna zveza, sestavljena iz hibridne besede kun'can in domacega izraza k'rex. Pri prevzemu je prišlo do semanticnega premika zabeljen – sladek kruh. Istrskoslovenski govorci so položaj pridevnika (pred samostalnikom) prilagodili skladnji svojega narecja. 'ano 'mĺlo Besedna zveza z 'malo ‘malo’, npr. na 'mal. na Škofijah (Todorovic 2017a: 134), 'ano 'malo v Borštu (Todorovic 2015b: 60), je kalk po istr. ben. besedni zvezi 7 Manjšalnica. 8 Pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov (SSKJ). 3.21 3.22 3.23 3.24 un poco ‘malo’ (Todorovic 2016a: 62); prim. knj. it. un pň ‘malo’ (DELI – CD -ROM). x'roštola9 Samostalnik x'roštola ‘krhko ocvrto istrsko pecivo posuto s sladkorjem v prahu’ poznajo vsi istrski govori, v oblikah x'roštola v Novi vasi nad Dragonjo in Svetem Petru, x'r.štola v Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 119), x'rošt.la v Borštu (Todorovic 2015b: 122). Z vzglasnim g in k ga uporabljajo tudi cakavski govorci v Istri, npr. gr.štula in kr.štula na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 88, 130). Prevzet je iz istr. ben. crňstolo ‘krhko ocvrto pecivo, posuto s sladkorjem’ (VG 271). Izraz izhaja iz stare italijanske besede crůstula ‘pogaca’ (Manzini – Rocchi 60) z virom v lat. crustulum ‘sladki piškoti’ (REW 2347). f'ritola Samostalnik f'ritola ‘miška’ poznajo slovenski in hrvaški istrski govori. V sloven- ski Istri npr. f'rit.la v Borštu, f'ritla v Krkavcah (Todorovic 2015b: 122), f'ritla v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 119). V cakavskem narecju npr. fr.tula v Boljunu (Francetic 2015: 57). Prevzet je iz istr. ben. fritola ‘miška’ (VG 406); prim. benec. fritola (Boerio 288). Izraz beneškega izvora izhaja iz poznolatinske besede frictulae (mn.) (DELI – CD-ROM), izpeljane iz participa frictus (Metka Furlan v pismu) glagola frigere ‘cvreti, pražiti’ (REW 3509). 'b.t Prislov 'bot poznajo tudi drugi slovenski istrski govori: 'buot ‘krat’ na Škofijah, npr. vec 'buot. ‘veckrat’ (Todorovic 2017a: 84), bot v Padni, npr. 'p.rvi 'bot ‘prvic’ (Todorovic – Koštiál 2014: 41). Bezlaj navaja, da izraz poznata tudi gor. in ben. narecje, in (po Mende 1956) opozarja na furl. un bňt ‘prvic’, kar je bilo sprejeto iz stvn. bot ‘zapoved’ k bieten ‘nuditi’. Bezlaj (po Striedter-Tempsovi) tudi beleži, da je zaradi zacetnega slovenskega b možno, da je bil zahodnoslovenski izraz sprejet z romanskim posredovanjem (ESSJ I: 35). 'l.m.ntat s. Glagol 'lamentat se ‘pritoževati se’ je razširjen tudi v hr. cak. govorih, npr. lamentati se v Funtani (Selman 2006: 44), lament.t se v Boljunu (Francetic 2015: 114) in lament.t se na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 140). Prevzet je iz istr. ben. lamentar se ‘pritoževati se’ (VG 523), prim. benec. lamentar se (Boerio 358) in knj. it. lamentarsi ‘pritoževati se’. Beseda izhaja iz lat. glagola lamentare ‘tožiti’ (REW 4867), izpeljanega iz lamentu(m) ‘tožba, pritožba’ (DELI – CD-ROM). 9 Istrskoslovenski govorci imajo v vzglasju fonem x-, ki mu v pogovorni slovenšcini na Primorskem ustreza k-, tj. kroštola. 3.26 3.27 3.28 šim.n'cin Samostalnik šimen'cin ‘žebljicek za cevlje’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. šemen'cin na Škofijah (Todorovic 2017a: 169). Izraz poznajo tudi cakavski govori v Istri, npr. šimenc.n na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 267). Izraz je najverjetneje prevzet iz trž. it. semenzina ‘žebljicek’ (Doria 610), saj semenzina v istrobenešcini pomeni le ‘zdrob, testenine za juho’ (VG 999). Benecansko narecje s tem izrazom oznacuje kakršen koli zelo droben predmet (Boerio 643); prim. knj. it. semenza ‘žebljicki za cevlje’ (Šlenc – CD-ROM). Beseda izhaja iz vulg. lat. besede sementia ‘setev’ (DELI – CD-ROM) iz lat. semen ‘seme’ (REW 7802), ki ima indoevropski koren se-‘sejati’ (DELI – CD-ROM). Ma ki 'l.po Poved Ma ki 'l.po je kalk po knj. it. Ma che bello ‘Oh, kako lepo!’, prim. istr. ben. Che bel che canti ‘Kako lepo poješ’ (VG 84). – Istr. slov. ki je polivalentna beseda, ki ima lahko vlogo (kot v obravnavani povedi) prislova; oziralnega zaimka »ki«, npr. 'ž.n., ki j. d.'jila v Novi vasi nad Dragonji, 'uni, ki redi'ta ‘tisti, ki deduje’ v Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 89, 99); vzrocnega veznika »ker«, npr. da na 'muore 'živ.t za'tu, k. n.'bed.n 'nece mr.t ... ‘da ne more živeti, ker noce nihce umreti ...’ (Todorovic 2017a: 84); casovnega veznika »ko«, npr. 'Puole, k. je far 'ri.k. ... ‘Potem ko je duhovnik rekel ...’ na Škofijah (Todorovic 2017a: 83), Ano 'liet., k. je bl. ve'lik. po'mankane ... ‘Nekega leta, ko je bilo veliko pomanjkanje ...’ (Todorovic 2017a: 84); primerjalnega veznika »kot«, npr. Väc k. je suj, väc se .a buj! ‘Bolj kot ti je blizu, bolj se ga boj’ (Todorovic 2017a: 80) idr. 'jušto Pridevnik 'jušto ‘pravšnji, tocen, pravilen’ (tudi ‘pravicen’) poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. 'jušt. v Borštu, 'jušto v Krkavcah (Todorovic 2015b: 126), 'jušto v Novi vasi nad Dragonjo in Sv. Petru, 'jyšto v Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 123). Poznajo ga tudi hr. cak. govori, npr. j.št ‘tocen, pravšnji’ na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 103). Prevzet je iz istr. ben. justo ‘tocen, pravšnji’ (VG 519; Todorovic 2016b: 105); prim. benec. in knj. it. giusto (Boerio 309; ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat. justus ‘pravicen’ (REW 4635; DELI – CD-ROM). 'b.rša Samostalnik 'b.rša ‘torba, torbica’ poznajo vsi slovenski istrski idiomi, npr. 'borša v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 17), 'boršĺ v Krkavcah, 'borša v Borštu in na Tinjanu (Todorovic 2015b: 117), 'b.rša v Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 113), 'borša v Dekanih in na Škofijah (Todorovic 2017a: 171). Izraz poznajo tudi hr. cak. govori v Istri, npr. bűorša v Funtani (Selman 2006: 21), buorša v Boljunu (Francetic 2015: 20), b.rša na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 33). Prevzet je iz istr. ben. borsa ‘torba, torbica’ (VG 107); prim. trž. it., benec. in knj. it. borsa (Doria 87; Boerio 93; 3.30 3.31 3.32 3.33 ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. b.rsa (REW 1432) ‘usnje, usnjena torba’ oz. iz ljudske razlicice bursa(m), ki izvira iz gr. býrsa ‘usnje’ (DELI – CD-ROM). bun'dĺnt. Samostalnik bun'dante ‘spodnje hlace’ je razširjen tudi v drugih govorih slovenske Istre, npr. bon'dante v Borštu, m.'dante na Tinjanu, 'b.'dĺnte v Krkavcah (Todorovic 2015b: 114), bo'dante v Dragonji (Todorovic 2015a: 141), bon'dante, bo'dante, bu'dante v Novi vasi nad Dragonjo, bun'dante v Padni in bu'dante v Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 110). Poznajo ga tudi hr. cak. govori, npr. budânte in budânti na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 41). Prevzet je iz istr. ben. budande, bundande ‘spodnje hlace’ (VG 125; Todorovic 2017b: 258); prim. benec. mudande (Boerio 431) in knj. it. mutande (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. glagola mutare ‘menjati’ (REW 5785) oz. iz gerundija mutandu(m) ‘ki se mora menjati’. Srednjeveški samostalnik mutanda je oznaceval ‘oblacila za menjavo’ (DELI – CD-ROM). s. s. (u t. .ur'kut.) 'xitl. u pun'til. Besedna zveza s. 'xit.t u pun'til. ‘trmoglaviti, trmariti’ je hibridni kalk po it. mettersi in puntiglio ‘trmoglaviti’ (http://www.treccani.it/vocabolario/puntiglio/). Te dikcije v razpoložljivem hr. cak. in istr. slov. dialektološkem gradivu nismo zasledili. Hr. cak. govori poznajo (v Boljunu) le glagol puntilj.t se ‘trmariti’ (Francetic 2015: 220). 'f.šta Samostalnik 'f.šta ‘praznik’ poznajo v vseh slovenskih istrskih krajih, npr. 'fešta v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 64), 'feštĺ v Krkavcah, 'f.šta na Tinjanu (Todorovic 2015b: 69), f'ješta v Dekanih in na Škofijah (Todorovic 2017a: 139). Uporabljajo ga tudi v hrvaški Istri, npr. fčšta v Funtani, fešta v Boljunu (Francetic 2015: 52), f.šta na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 76). Prevzet je iz istr. ben. festa ‘praznik’ (VG 369); prim. trž. it., benec. in knj. it. festa (Doria 229; Boerio 266; ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat. festa (REW 3267), množinske oblike od festu(m) ‘praznik’ (DELI – CD-ROM). 'tĺbot Prislov 'tabot ‘takrat’ poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. 'tabot v Novi vasi nad Dragonjo in Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 37, 55), 'tabat na Škofijah (Todorovic 2017a: 87). Izraz je sestavljen iz domacega zaimka ta in romanizma bot. Za etimologijo gl. 3.23. ž.r'nĺda Samostalnik ž.r'nada ‘enodnevni zaslužek’ poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih vaseh, npr. žor'nĺdĺ v Krkavcah, ž.r'nada v Novi vasi nad Dragonjo in 3.34 3.35 3.36 3.37 ž.r'nada v Borštu (Giljanovic 2011: 278). Poznajo ga tudi cak. govori v hrvaški Istri, npr. žurn.da ‘zaslužek enega dne, dnina’ v Boljunu in na Roveriji (Francetic 2015: 333; Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 344). Izraz je prevzet iz istr. ben. .ornada, .urnada ‘dan, enodnevni zaslužek’ (VG 1268, 1273); prim. trž. it. giornada in zornada (Doria 259, 821), benec. zornada ‘dan, dnina’ in andar a zornada ‘iti po enodnevni zaslužek’ (Boerio 821), knj. it. giornata ‘enodnevni zaslužek, dan’. Izhodišce rom. leksema je tvorjenka *giornata ‘cas enega dneva’ iz lat. prid. (tem- pus) diurnum k lat. dies ‘dan’ (ESSJ IV: 481). x'lĺce Samostalnik x'lace ‘nogavice’ (v ed. x'laca) poznajo tudi drugi slovenski istrski idiomi, npr. x'lace v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 111), x'lĺc. v Krkavcah, x'lace na Tinjanu (Todorovic 2015b: 115), x'lace v Dekanih, x'lace na Škofijah (Todorovic 2017a: 168). Izraz je starejša romanska izposojenka iz srlat. calcea ‘nogavica’ k calceus ‘cevelj, škorenj’ (REW 1495; DELI – CD ROM). Bezlaj (po Koštiálu) navaja, da je zaradi vzglasnega h-možno, da je bila beseda sprejeta iz stvn. kolzo ‘noga, nogavica’ (ESSJ I: 195). 'cista 'lĺna Besedna zveza 'cista 'lana ‘cista volna’ je hibridna, prevzeta po knj. it. pura lana, pri kateri je it. pridevnik pura nadomešcen z domacim 'cista. b'rĺva Pridevnik b'rava ‘dobra, sposobna’ pozna vecina slovenskih istrskih idiomov, npr. v m. sp. b'rav. v Padni, b'rav. v Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 124), b'rav. v Borštu (Todorovic 2015b: 126), b'ravi v Dekanih, b'rav. na Škofijah (Todorovic 2017a: 185). Uporabljajo ga tudi hr. cak. govori, npr. brâf in brăvi v Boljunu (Francetic 2015: 15). Prevzet je iz istr. ben. bravo ‘dober, sposoben’ (VG 114; Todorovic 2016a: 175); prim. trž. it., benec. in knj. it. bravo ‘dober, sposoben, pošten’ (Doria 90; Boerio 98; ZING – CD-ROM). Beseda najverjetneje izhaja iz latinske besede barbarus ‘divji’ (REW 945) preko govorjene latinske besede *brabu(m) (DELI – CD-ROM). kan't.n Samostalnik kan'ton ‘vogal’ poznajo tudi v hr. cak. govorih, npr. kant.on v Boljunu (Francetic 2015: 86) in kant.n na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 109). Prevzet je iz istr. ben. canton ‘vogal’ (VG 130); prim. trž. it. in benec. canton (Doria 124 ; Boerio 130) ter knj. it. canto in cantone ‘vogal’ (ZING – CD-ROM). Izraz je izpeljanka na -on iz canto ‘vogal’, ki izvira prek lat. canthu(m) iz gr. kanthós ‘koticek ocesa’ keltskega izvora (DELI – CD-ROM). 3.38 3.39 3.40 3.41 3.42 al'm.no Prislov al'meno ‘vsaj’ poznajo tudi hr. cak. govori, npr. almčno v Funtani (Selman 2006: 15) ter alm.no v Boljunu (Francetic 2015: 2) in na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 22). Prevzet je iz knj. it. almeno ‘vsaj’ (ZING – CD-ROM), ki je sklop iz al meno, ta pa iz lat. minus ‘manj’ (REW 5594) k minor ‘manjši’ (REW 5592), ki ima izvor v indoevropskem korenu *men-, ki je izražal majhnost (DELI – CD-ROM). ..r'nat Glagola ..r'nat ‘ukazati, narociti’z vzglasnim soglasnikom .- v drugih slovenskih istrskih krajih (na podlagi razpoložljivega dialektološkega gradiva) ne beležimo. Bližnji slovenski in hrvaški istrski govori poznajo glagol 'ordinat, npr. j. 'ordna. (pret. 3. os. ed; nedolocnik 'ordnat) v Novi vasi nad Dragonjo (Todorovic – Koštiál 2014: 37), ordin.t v Boljunu (Francetic 2015: 165) in ordin.ti na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 186). Prevzet je iz istr. ben. predloge ordinar ‘ukazati, narociti’ (VG 707); prim. knj. it. ordinare ‘ukazati, narociti’ (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. glagola ordinare ‘ukazati’ (REW 6090) iz lat. ordine(m) ‘ukaz’ (DELI – CD-ROM). 'f.cu Samostalnik 'faco ‘ruta’ je razširjen v vseh slovenskih istrskih govorih, npr. fe'cou v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 34), 'f.co v Novi vasi, 'f.cu v Padni, 'fäco v Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 112), 'f.c. v Borštu, 'f.co v Krkavcah, 'feco. na Tinjanu (Todorovic 2015b: 116), fi'co. v Dekanih, f.'co. na Škofijah (Todorovic 2017a: 170). Poznajo ga tudi hr. cak. govori, npr. fac.ol v Boljunu (Francetic 2015: 50), fac. in fac.l na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 75). Izraz izhaja iz istr. ben., ki za ta pojem pozna vec variant, npr. faciol, fazzuol, fazzol, fazolo (VG 350, 364) ‘ruta’; prim. benec. faciňl, fazzňl in arh. fazzuol ‘ruta’ (Boerio 258, 264), trž. it. fazuol in faziol ‘robec, ruta’ (Doria 227) in knj. it. fazzoletto (ZING – CD-ROM). Prim. staro italijansko besedo fazzuolo ‘brisaca’, ki izhaja iz vulg. lat. besede *faciolu( m) (DELI – CD-ROM), izpeljane iz lat. facies ‘obraz’ (REW 3130). ku'lur ka'fe Besedno zvezo ko'lor ka'fe ‘rjava barva’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. ku'lor k.'fe v Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 82), in cak. govori, npr. kolorkaf. na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 119). Izraz je kalk po istr. ben. besedni zvezi color cafč ‘rjava barva’ (VG 140; Todorovic 2016a: 122), prim. trž. it. color cafč (Doria 107). 'litro Samostalnik 'litro ‘liter’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. 'litro v Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 131), 'litro v Krkavcah (Todorovic 2015b: 111), 'litro v Dragonji (Todorovic 2015a. 159). Izraz je prevzet iz istr. ben. 3.43 3.44 3.45 3.46 litro (Todorovic 2016a: 182); prim. trž. it. in knj. it. litro ‘liter’ (VG 547; ZING – CD-ROM), ki izhaja iz fr. litre ‘liter’ (DELI – CD-ROM). Srlat. litra ‘utež, mera’ izvira iz gr. lítra ‘merilna enota’ (ESSJ II: 145; DELI – CD-ROM). p.t'rolo Samostalnik pet'rolo ‘petrolej, nafta’ uporabljajo tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. p.t'rolo v Novi vasi in Svetem Petru, p.t'rola v Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 108), pat'rolo v Borštu (Todorovic 2015b: 112), pit'rolo v Dekanih in pet'rol.na Škofijah (Todorovic 2017a: 165). Uporabljajo ga tudi v hr. cak. narecju, npr. petr.lje v Boljunu (Francetic 2015: 178) in petr.lijo na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 197). Prevzet je iz istr. ben. pet'rolo ‘petrolej, nafta’ (Todorovic 2017a: 165; Todorovic 2015a: 139; IbLA 622); prim. trž. it. petroio in petrolio ‘petrolej’ (Doria 457) in knj. it. petrolio (Šlenc – CD-ROM). Beseda izhaja iz francoske besede pétrole, ki izvira iz srednjeveške latinske besede petroleu(m) (DELI – CD-ROM), ta pa je zložena iz besede petra ‘kamen’ (REW 6445) in oleum ‘olje’ (REW 6054). z'mĺnkat Glagol z'mankat ‘zmanjkati’ poznajo tudi druga slovenska narecja in knjižna sloven- šcina, prim. zmanjkati. V slovenski Istri npr. z'manka (3. os. ed.) v Novi vasi nad Dragonjo in Padni (Todorovic – Koštiál 2014: 54), zm.n'kavaj.. (3. os. mn.) v Dekanih (Todorovic 2017a: 47). Izraz je prevzet iz istr. ben. mancare ‘manjkati’ (VG 579); prim. trž. it. mancar (Doria 353) in knj. it. mancare ‘manjkati’ (ZING – CD ROM). Bezlaj (ESSJ II: 167), opirajoc se na Skoka, navaja, da gre za staro izposojenko iz vulg. lat. Beseda izvira iz lat. prid. mancus ‘pohabljen, slab, nepopoln’ (REW 5285). 'šold(o) Samostalnik 'šold(o) ‘denar’, ki je pogosteje uporabljan v množinski obliki, tj. 'šol- di ‘denar’, poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. 'šold. (mn.) v Novi vasi nad Dragonjo in Padni, 'šold. (mn.) v Svetem Petru (Todorovic – Koštiál 2014: 68), 'šold. (mn.) v Krkavcah in na Tinjanu, 'šolde (mn.) v Krkavcah (Todorovic 2015b: 75), 'šold. (mn.) v Dekanih, 'šold. (mn.) na Škofijah (Todorovic 2017a: 118). Poznajo ga tudi hr. cak. govori, npr. š.ldi (mn.) na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 273). Prevzet je iz istr. ben. soldo ‘denar’ (VG 1049); prim. benec., trž. it. in knj. it. soldo (Boerio 671; Doria 648; ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz vulg. lat. soldus ‘zlatnik’ (REW 8069) iz lat. (nummus) solidus ‘zlatnik’ k prid. solidus ‘masiven, trden, cvrst’ (ESSJ III: 287; DELI – CD-ROM). si ca'pĺna .t št'ri. Poved si ca'pĺna .t št'ri. ‘urocena si’ je kalk po istr. ben. ciapŕ de le strige10 ‘zacaran, urocen biti’ (VG 1107), npr. la ze ca'pada 'dej .t'ri.i (3. os. ed.) v Secovljah 10 Dobesedno ‘ujet od carovnic’. 3.47 3.48 3.49 4 (Todorovic 2015a: 95). Poved je tvorjena z dvema romanskima besedama (ena je hibridna) in z dvema domacima elementoma. 'eko Prislov 'eko ‘na, izvoli’ uporabljajo tudi v drugih krajih slovenske Istre, npr. eko ‘glej’ v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 33). Uporabljajo ga tudi hr. cak. govorci, npr. čko v Funtani (Selman 2006: 28), .ko v Boljunu (Francetic 2015: 38). Prevzet je iz istr. ben. eco ‘na, izvoli’ (VG 337); prim. trž. it. eco (Doria 217) in knj. it. ecco ‘glej, na’ (ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz latinske besede eccum (REW 2824) ‘glej’ in je indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). 'ben Prislov 'ben ‘dobro’, ki se uporablja kot ojacevalec pomena, je prisoten v vseh slovenskih istrskih krajih, npr.: 'Ben, k.r c'jeste ... ‘Dobro, kakor želite’in: 'Ben, 'buomo 'vidl. ka b. 'p.ršl. ..n ‘Dobro, videli bomo, kaj bo nastalo’ na Škofijah (Todorovic 2017a: 8586). Poznajo ga tudi hr. cak. govorci, npr. bęnj v Boljunu (Francetic 2015: 10) in b.n na Roveriji (Kalcic – Filipi – Milovan 2014: 197). Prevzet je iz istr. ben. ben ‘dobro’ (VG 84); prim. benec. in trž. it. ben (Boerio 759; Doria 67) ter knj. it. bene (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. prislova bene ‘dobro’ (REW 1028), ki izvira iz lat. bonus ‘dober’ (REW 1208; DELI – CD-ROM). 'ala Medmet 'ala ‘dajmo, le, no’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. 'alo ‘dajmo’ v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 11). Uporabljajo ga tudi hr. cak. idiomi, npr. ŕle v Funtani (Selman 2006: 15), .la v Boljunu (Francetic 2015: 2). Prevzet je iz istr. ben. ŕla, ŕle ‘dajmo, le, no’ (VG 129). Izraz izhaja iz francoskega allez ‘dajmo, le, no’ (Manzini – Rocchi 2), izvorno velelnika za 2. os. mn. glagola aller ‘iti’ (Metka Furlan v pismu). sklep V narecnem besedilu smo prepoznali 49 romanizmov. Najvec besed, besednih zvez in kalkov je prevzetih iz istrskobeneškega narecja. Ti so velikokrat enaki tržaškoitalijanskim oblikam, zato je pogosto težko dolociti natancen vir prevzema iz enega ali drugega narecja. Pri dolocanju vira prevzemanja je relevantna predvsem bližina oziroma interakcija govorov v stiku. Šavrinki sta uporabili pet knjižnih italijanskih izrazov, ki so v šavrinske kraje z drugimi prišli v novejšem casu – najverjetneje prek množicnih obcil –, in štiri starejše romanske izposojenke iz predbeneškega obdobja. okRajšave arh. arhaicno, starinsko ben. beneško benec. benecansko ed. ednina fr. francosko gl. glej gor. goriško hr. cak. hrvaško cakavsko istr. ben. istrskobeneško istr. slov. istrskoslovensko knj. it. knjižno italijansko lat. latinsko m. sp. moški spol mn. množina os. oseba pog. it. pogovorno italijansko pret. preteklik prid. pridevnik prim. primerjaj rom. romansko srlat. srednjelatinsko stvn. starovisokonemško terg. tergestinsko trž. it. tržaškoitalijansko vulg. lat. vulgarnolatinsko vulg. it. vulgarnoitalijansko ž. sp. ženski spol viRi in liteRatuRa Giljanovic 2011= Suzana Giljanovic, Leksikološko-etimološka analiza izbranih romanizmov v šavrinskih govorih: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [S. Giljanovic], 2011. – Razmnoženo. IbLA = Goran Filipi – Barbara Buršic Giudici, Istrobeneški lingvisticni atlas, Zagreb: Dominovic, 2012. LAICaGgr = Goran Filipi – Barbara Buršic Giudici, Lingvisticki atlas istarskih cakavskih govora (gradivo). Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikoslovne razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – ZRC SAZU, 86–92, 386–389, 403–404. Mende 1956 = Manfred Mende, Romanische Lehnwörter im Slowenischen, Inaugural-Dissertation, Philosophische Fakultät der Freien Universität Berlin, 1956. – Tipkopis. Pucer 2005 = Ivana Milka Pucer, Koštabona in Puce, Puce: samozaložba, 2005. SLA 2016 = Slovenski lingvisticni atlas 2.1, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Todorovic – Koštiál 2014 = Suzana Todorovic – Rožana Koštiál, Narecno besedje piranskega podeželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. Todorovic 2015a = Suzana Todorovic, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper: Libris, 2015. Todorovic 2015b = Suzana Todorovic, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015. Todorovic 2016a = Suzana Todorovic, Narecje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorovic 2016b = Suzana Todorovic, Izrazi za medcloveške odnose, obcutke in clovekove lastnosti v narecnih idiomih slovenske Istre, Jezikoslovni zapiski 22 (2016), št. 2, 93–108. Todorovic 2017a = Suzana Todorovic, Narecna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije, Koper: Libris, 2017. Todorovic 2017b = Suzana Todorovic, Kako je cakulala Šavrinka?, v: Šavrinka, ur. Ingrid Celestina – Suzana Todorovic, Koper: Libris, 2017, 241–261. slovaRji Boerio = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Giunti editore, 1856. DEI I = Battisti Carlo – Alessio Giovanni, Dizionario etimologico italiano, Firenze: Berbera, 1975. DELI – CD-ROM = Manlio Cortelazzo – Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana: CD-ROM, Bologna: Zanichelli, 1999. ESSJ I = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A–J, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1977. ESSJ II = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K–O, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1982. ESSJ III = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3: P–S, dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1995. ESSJ IV = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, avtorji gesel France Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, ur. Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Francetic 2015 = Ivan Francetic, Rjecnik boljunskih govora, ur. Sandra Tamaro, Pula: Sveucilište Jurja Dobrile, 2015. Doria= Mario Doria – Claudio Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridiano, 1987. Jakomin 1995 = Dušan Jakomin, Narecni slovar Svetega Antona pri Kopru, Trst: Škedenjski etnografski muzej, 1995. Kalcic – Filipi – Milovan 2014 = Slavko Kalcic – Goran Filipi – Valter Milovan, Rjecnik roverskih i okolnih govora, Pazin – Zagreb – Pula: Matica hrvatska Pazin – Naklada Dominovic, 2014. Lusa – Bonifacio 2012 = Ondina Lusa – Marino Bonifacio, Le perle del nostro dialetto (ponatis), Piran: Comunitŕ degli Italiani »Giuseppe Tartini«, 2012. Manzini – Rocchi = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. REW = Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 2009. Selman 2006 = Alexander Selman, Mali funtanjanski rjecnik, Funtana: samozaložba, 2006. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika na spletu: spletna izdaja, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2000 . Šlenc – CD-ROM = Sergij Šlenc, Veliki italijansko-slovenski slovar (CD-ROM), Ljubljana: DZS, 2006. VG = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella Venezia Giulia, in Istria, in Dalmazia, a Grado e nel Monfalconese, Trieste: Lint, 1999. Vinja = Vojmir Vinja, Jadranske etimologije: jadranske dopune Skokovu etimologijskom rjecniku 2: I–Pa, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Školska knjiga, 2003. ZING – CD-ROM = Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli: vocabolario della lingua italiana (CD-ROM), Bologna: Zanichelli, 1998. splet Statisticni urad RS (dostop 23. 12. 2016). Treccani (dostop 20. 4. 2017). summaRy Romance Linguistic Elements in a Šavrini Hills Dialect Text This article examines Romance borrowings in a Šavrini Hills dialect text, “Šavrinka drži trikantone od hiše, cetrtega pa osel” (A Šavrini Woman Supports Three Corners of a House, and a Donkey Supports the Fourth), that Viktorija Pucer Štromar wrote in her native dialect. The text was transcribed using the Slovenian phonetic transcription system and translated into standard Slovenian. Native Slovenian words are mixed with over forty Romance borrowings in the text. The greatest number of lexemes, lexical phrases, and calques are borrowed from the Istrian-Venetian dialect. These are often identical to Trieste Italian di alect forms, and so it is often difficult to determine the exact source of the borrowing from one dialect or another. In defining the source of the borrowing, especially the proximity or interaction of speakers in contact is relevant. The two women from the Šavrini Hills in this text also use five standard Italian expressions that entered the region along with others in modern times—probably through mass media—and four older Romance word borrowed during the pre-Venetian period. aleksandra Bizjak koncar – helena doBrovoljc – Primož Jakopin poizvedBe upoRaBnikov po spletnih Razlicicah slOvaRja slOvenskeGa knjižneGa jezika in slovenskega pRavopisa 2001 na naslovu Bos.zRC-sazu.si Cobiss: 1.01 Prispevek obravnava dnevniške poizvedbe uporabnikov po spletnih razlicicah dveh slovenskih slovarjev – Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001) – na naslovu bos.zrc-sazu.si. (BOS), ki je bil skoraj celo desetletje (2000–2010) vstopna tocka za iskanje po razlicnih besedilnih zbirkah in slovarjih, pripravljenih ali prilagojenih za spletno okolje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani. Usmerili smo se prav na podrocje neuspelih poizvedb. Pokazalo se je, da za slovarje nove generacije, tj. za slovarje, ki so zasnovani primarno za splet, uporabnik potrebuje iskalnike z namigi, iskalnike s popravki neuspelih poizvedb in zbirne iskalnike po razlicnih slovarjih, v slovarju pa cim bolj celovito in neokrajšano informacijo. Kljucne besede: slovenšcina, slovarji, slovaropisje, spletni slovarji User Queries of the Online Standard Slovenian Dictionary and 2001 Slovenian Normative Guide at bos.zrc-sazu.si This article analyzes the user query logs of the online versions of two Slovenian dictio- naries—Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, SSKJ) and Slovenski pravopis 2001 (2001 Slovenian Normative Guide, SP 2001)—at bos.zrc-sazu. si (BOS), which for almost a whole decade (2000–2010) served as a portal for searching through various text collections and dictionaries prepared or adapted for the online environment by the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language in Ljubljana. We focused on unsuccessful queries. It turned out that for new-generation dictionaries—that is, dictionaries primarily designed for online use—users need search engines with hints, search engines with corrections for unsuccessful queries, and combined search engines for various dictionaries, and in the dictionary itself they need information that is as complete and unabridged as possible. Keywords: Slovenian, dictionaries, lexicography, online dictionaries 1 uvod Osnovni namen vsakega slovarskega dela je njegova uporabnost. Vprašanje, kaj splošni jezikovni uporabnik išce v slovarju, je zato pomembno podrocje leksikografije, ki se je zacelo hitro razvijati po letu 1980 (Tarp 2008: 34–43). Sodobno slovaropisje je težišce temeljito premaknilo k uporabniku in slovarji, v zadnjem casu pa tudi slovarski portali, se snujejo z mislijo na uporabnikove dejanske potrebe in pricakovanja. Podrocje teoreticnih preucevanj uporabnikovih potreb je lahko tematsko razpršeno, za aktualno organiziranje podatkov pa ga najlažje zaobjamemo, ce se osre dinimo na konkretna vprašanja o razmerju uporabnika do slovarja: . Katere podatke uporabnik išce v slovarju? . Katerih podatkov v slovarju ne išce? . Katerih podatkov v slovarju ne najde? . Ali uporabnik prepozna razlicnost slovarjev? . Kako uporabnik išce podatke v slovarju? . Kakšen je uporabniku prijazen slovar? . Kakšen je uporabniku prijazen iskalnik? Ob tem se oblikujeta dva problemska sklopa: prvi prinaša pomembne podatke za zasnovo slovarja in prikaz podatkov v njem, drugi vpliva na podajanje informacij o jeziku in jezikovnih pojavih. Da bi odgovorili na vprašanja, zaobjeta v teh dveh sklopih, slovaropisje išce razlicne nacine za analizo uporabnikovih potreb, vsem pa je skupno, (1) da morajo biti podatki pridobljeni empiricno, (2) zajeti morajo razlicne tipe slovarjev in (3) združevati razlicne metode za cim bolj sinteticno podajanje rezultatov. Pomembno je tudi, da razlikujemo med nacini, pri katerih je uporabnik dejaven iskalec informacije (tj. svoje vprašanje artikulira in opisno ubesedi – v svetovalnicah, na forumih) in pri katerih ni dejaven (tj. spremljamo njegove zadrege posredno, prek iskalnika oz. dnevniških datotek). Tretji nacin za analizo uporabniških potreb je usmerjen v spremljanje vecobraznosti jezika na osnovi poizvedb, ki jih omogoca oblikoslovno oznacen korpus (za slovenski prostor npr. Arhar Holdt idr. 2015). Sodobne jezikovne tehnologije torej lajšajo pridobivanje razlicnih tipov jezikovnih podatkov, ki omogocajo opazovanje uporabnikovega vedęnja. Pricujoci prispevek, ki obsega štiri razdelke, obravnava dnevniške poizvedbe uporabnikov po spletnih razlicicah dveh slovenskih slovarjev: Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa 2001 na naslovu bos.zrc-sazu.si. Izhodišcno orientacijo predstavlja prvi razdelek, ki na kratko opiše namen raziskave dnevniških datotek za slovarje na spletnem mestu bos.zrc-sazu.si. Drugi razdelek pojasnjuje metodološko-tehnološke vidike dela z datotecnimi dnevniki. Tretji raz delek prinaša interpretacijo poizvedb z namenom odgovoriti na bistvena vprašanja pri koncipiranju spletnih (in tudi knjižnih) slovarjev. Sledijo sklepne ugotovitve o uporabniku prijaznem slovarju in uporabniku prilagojenem iskalniku. 2 izhOdiŠcne smeRnice za analizO dnevniŠkih pOizvedb Danes je podrocje teoreticnih preucevanj uporabnikovih potreb že tako razvito, da za podrocje angleške slovarske produkcije ni mogoce podati temeljitega pregleda. Vecinoma se raziskave opirajo na vprašalnike, ki vsebujejo standardna vprašanja o dolocenem slovarju in zajamejo samo manjši vzorec uporabnikov (Bergenholtz – Johnsen 2005: 118–120). Novi trend objavljanja slovarjev na spletu pa je omogocil tudi nove nacine ugotavljanja uporabnikovih navad in potreb. Nove tehnološke možnosti, ki jih ponuja splet, omogocajo analizo dnevniških datotek (t. i. log files), ki 63 6363 beležijo aktivnost uporabnika in njegove poizvedbe po slovarju in tako omogocajo opazovanje uporabnikovega vedenja v naravnem okolju. Prve analize dnevniških datotek, ki so bile narejene za afriški spletni dvo jezicni slovar (severni soto in anglešcina), so pokazale, da s periodicno analizo uporabnikovih poizvedb lahko ugotovimo, katere besede so uporabniki iskali in jih niso našli, jih dodamo v spletni slovar in tako povecamo njegovo uporabnost (de Schryver – Joffe 2004). Zanimive so tudi ugotovitve, ki sta jih ob analizi dnevniških datotek za danski spletni enojezicni slovar oblikovala Bergenholtz in Johnsen (2005). Svoje opazovanje sta usmerila na vprašanje, katere iztocnice, besednovrstne in slovnicne enote uporabniki išcejo, pa jih ne najdejo. Ugotovila sta, da so velik delež neuspelih poizvedb v danskem spletnem slovarju predstavljale trpne in velelne oblike, zato so jih na podlagi teh ugotovitev kasneje v slovar tudi dodali (Bergenholtz – Johnsen 2007: 2). Njuno priporocilo, da se uporabniku omogoci ne samo iskanje po iztocnicah, ampak tudi po drugih slovarskih poljih, so upoštevali pri izboljšavi spletnega iskalnika za danski glasbeni terminološki slovar, kamor je bil dodan iskalnik po definicijah (Bergenholtz – Johnsen 2007: 5). Že bežen pogled na tuje raziskave1 je zacrtal glavni namen raziskovanja poiz vedb po spletno objavljenih slovarjih: [1] izboljšati uporabnost spletnih in knjižnih slovarjev; [2] izboljšati iskalnike po spletnih slovarjih; [3] izboljšati obvestilnost spletnih in knjižnih slovarjev. Ob tem pa je treba opozoriti, da dnevniške datoteke ne dajejo odgovora na vprašanja, kot so: kdo so uporabniki, zakaj uporabljajo slovar, ali so našli, kar so iskali? Zato je analizo dnevniških datotek treba razumeti v kvantitativnem smislu, tj. kot iskanje abstrahiranih znacilnih poizvedbenih vzorcev za velike kolicine podatkov. 2.1 Izbira spletnega mesta bos.zrc-sazu.si Pri razclenitvi dnevniških datotek smo se odlocili za zajem podatkov na spletnem mestu bos.zrc-sazu.si, ki je bil skoraj celo desetletje vstopna tocka za iskanje po razlicnih besedilnih zbirkah in slovarjih, pripravljenih ali prilagojenih za spletno okolje v letih od 2000 do 2010 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, in po besedilnem korpusu Nova beseda, nastajajocem v Laboratoriju za korpus slovenskega jezika od leta 2000 dalje. V nasprotju z novejšim slovarskim portalom Fran (2014–), ki omogoca iskanje po vseh slovarjih z iste vstopne tocke, je bilo na spletišcu, ki ga žargonsko imenujemo tudi BOS, mogoce brskati le po izbranem slovarju ali zbirki. Tako so se pokazale neenotnosti v mikrostrukturni zasnovi posameznih del. Npr. v pravopisnem slovarju Slovenskega pravopisa 2001 (dalje SP 2001) so iztocnicne besede v ponazarjalnem gradivu krajšane s t. i. tildo, kar onemogoca elektronsko iskanje, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) 1 Slovenskih raziskav, ki bi predstavljale posebnosti razclenitve t. i. dnevniških datotek, v casu pisanja prispevka nismo zasledili. pa so zgledi podani v obliki iztržkov, kar velikokrat otežuje iskanje po pogosto neiztocnicni obliki (prim. zavedeti se – zavesti se). Razlog, da smo za analizo dnevniških poizvedb izbrali prvi inštitutski slovarski portal BOS, je torej povezan z možnostjo primerjanja dnevniških datotek, ki so rezultat poizvedb po razlicnih slovarjih. Naš namen pa je bil z raziskavo dnevniških poizvedb seci še nekoliko dlje od slovarskega portala Fran, saj je Fran iskalnik po že objavljenih oz. najpogosteje za tiskani medij prilagojenih slovarjih, nastalih v razlicnih obdobjih in po razlicnih zasnovah. Naša analiza kaže, da uporabnik s poizvedbo po slovarskem spletnem mestu želi enoumen podatek, do katerega naj bi prišel brez dodatnega poznavanja zasnove slovarjev in organiziranosti portala. Zasnovo take spletne aplikacije, pri kateri se uporabniku ne bo treba ukvarjati s konceptualnimi razlikami med slovarji, temvec bo izvedel vse o zapisu, naglasu, pomenu, normativni vrednosti, pomenskih dimenzijah ipd. želene besede, prikazujeta oba koncepta novega enojezicnega pomenskorazlagalnega slovarja, npr. Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (Krek idr. 2013) in Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (Gliha Komac idr. 2015). Podatki so tu organizirani v zavihkih, tj. osnovni podatki – pomen – frazeologija – oblike – sinonimi – izvor – govor – norma – vizualizacija, glede na vsebino in ne izhajajo iz tradicionalnih slovarskih zasnov. Ob jezikovnem in tehnološkem razvoju pricakujemo, da se bo integracija podatkov iz razlicnih virov še nadaljevala v smer, ki jo nakazujeta oba koncepta in tudi prva gesla nastajajoce tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2016–), ki je na portalu www.fran.si imenovan eSSKJ. 2.2 Metodološki vidik Uporaba slovarjev je bila do nedavnega kvantitativno vrednotena le posredno, prek analiz vprašalnikov, ki so zajeli le manjše število uporabnikov. Prehod na spletno uporabo slovarjev – pri njih uporabnik poizvedbo vnese v okence na spletni strani, pregledovalniški program (angl. browser) jo potem posreduje naprej v obdelavo ustreznemu strežniškemu iskalniku (v primeru spletnega mesta bos.zrc-sazu.si je to iskalnik Neva), ki pregledovalniku odgovori z novo, zacasno spletno stranjo z rezultati poizvedbe – pa je omogocil tudi pravo vrednotenje vseh poizvedb. Rezultatov poizvedb je seveda prevec, in da bi ostali ohranjeni na strežnikih, se tam vodi t. i. dnevnik vseh dogodkov na strežniku, za vsak dogodek ena vrstica v dnevniški besedilni datoteki. Za vsak dan je ena vrstica in o njih bo vec povedano v naslednjem razdelku. V teh datotekah, ki jih strežnik hrani nekaj let, ni podatkov, ki bi omogocili neposredno identifikacijo posameznega iskalca, so pa IP-naslovi racunalnikov, s katerih so bile posredovane poizvedbe, ter imena preiskovanih zbirk in v iskalna okenca vnesenih poizvedb. Na slednjih temelji pricujoca raziskava. Dobavitelji spletnih pregledovalnikov, kakršna sta npr. Google (Chrome) ali Microsoft (Internet Explorer, Edge), skušajo kaj iz teh poizvedb potegniti tudi zase in del rezultatov poizvedb shranjujejo v svoje iskalniške indekse (npr. iskalnik Google ali Microsoft Bing). Tako ima poizvedba, denimo jezikoslovca, ki najde kako redko besedo ali besedno zvezo, lahko velik odmev. Pomembne so tudi t. i. sekundarne poizvedbe: kadar drugi uporabniki najdejo podatke o slovarjih pri splošnih spletnih iskalnikih (Google, Bing). Teh odmevnih poizvedb je v zadnjih letih cedalje vec, že tudi vec kot osnovnih. 3 inteRpRetacija pOizvedb pO spletnih Razlicicah slOvaRja slOvenskeGa knjižneGa jezika in slOvenskeGa pRavopisa 2001 SSKJ in slovarski del SP 2001 sta na spletni strani bos.zrc-sazu.si objavljena že od leta 2000 oz. 2010. V tem obdobju je bilo na tem spletnem mestu najvec obiska in poizvedbe je mogoce pripisati izredno raznoliki regionalno-socialni strukturi jezikovnih uporabnikov (o tem tudi Jakopin 2009 na osnovi analize IP-jev), najvec uporabnikov pa je iskalo prav po obeh temeljnih slovarjih, kot prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: Število poizvedb po izbranih zbirkah na spletišcu bos.zrc-sazu.si za januar v obdobju 2011–2016 Zbirka 1/2011 1/2012 1/2013 1/2014 1/2015 1/2016 SSKJ 487.989 865.004 1.119.835 1.358.559 1.623.393 1.768.200 SP 2001 54.259 83.105 108.146 111.791 116.785 93.186 Nova beseda 639.510 2.372.686 1.718.534 214.572 224.958 283.194 Besede slovenskegajezika 72.922 96.994 111.854 147.317 204.520 313.684 Pleteršnikov slovar 13.806 33.973 55.960 100.683 92.977 104.003 Iskalnik po slovarjih na spletišcu BOS (http://bos.zrc-sazu.si/) je prilagojen za iskanje po slovarju in po besedilu. Za podrobnejša iskanja je iskalnik prilagojen elektronski strukturi posameznega slovarja: [1] ta je pri SSKJ omejena le na iztocnico in opis/vsebino; [2] pri SP 2001 pa so omogocene poizvedbe po posameznih delih slovarskega sestavka, kot so npr. iztocnica, zgled, sopomenka, pomenska uvrstitev ter vsi tipi oznak in pojasnil. Iz zapisa, ki je ponazorjen na sliki 1 in je shranjen v obliki navadne besedilne datoteke (tipa .txt), je bila s pomocjo programa Eva ustvarjena podatkovna zbirka poizvedb in iz nje so bili potem izpeljani podatki iz preglednice 1 ter podatki o številu in uspešnosti poizvedb po enem in drugem slovarju v omejenem casovnem obdobju, to je januarja 2014 in 2015. Podatkovna zbirka dnevniških datotek omogoca sledenje uporabnikovim neuspelim in uspelim poizvedbam in prepoznavanje ponavljajocih se vzorcev, ki jih lahko ovrednotimo z leksikografskega vidika. Ugotavljamo lahko npr. uporabnikove zadrege pri uporabi shematicnega slovarskega prikaza, njegovo seznanjenost z iskalnimi mehanizmi in posredno tudi njegovo seznanjenost z zapisi v slovarjih, #Software: Microsoft Internet Information Services 7.5 #Version: 1.0 #Date: 2015-05-17 00:00:00 #Fields: date time s-ip cs-method cs-uri-stem cs-uri-query s-port cs-username c-ip cs(User-Agent) cs(Referer) sc-status sc-s 2015-05-17 00:00:00 172.16.0.12 GET /cgi/a03.exe name=sskj_testa&expression= ra%C5%A1&hs=7076 80 - 66.249.78.134 2015-05-17 00:00:02 172.16.0.12 GET /cgi/a03.exe name=sskj_testa&expression=tifus 80 - 66.249.78.127 Mozilla/5.0+(iPh 2015-05-17 00:00:02 172.16.0.12 GET /c/neva.exe n=a_si_s&ver=0&e=P_T_DND_07A%2021614 80 - 68.180.228.55 Mozill 2015-05-17 00:00:05 172.16.0.12 GET /cgi/a03.exe name=sskj_testa&expression=red&hs=21509 80 - 66.249.78.141 Mozill 2015-05-17 00:00:07 172.16.0.12 GET /cgi/a03.exe name=sskj_testa&expression=ol&hs=15889 80 - 66.249.78.141 Mozilla/ Slika 1: Primeri zapisa poizvedbe v dnevniški datoteki po katerih išce. Osredotocimo se lahko na odkrivanje uporabnikovih samopopravkov v iskalnem polju ali preverimo nize problemsko povezanih poizvedb. Z normativnega vidika pa je zanimivo vprašanje, ali poizvedbe dopolnjujejo obstojece nabore uporabniških zadreg in odpirajo nove vsebine. Tako pripravljene dnevniške datoteke za SSKJ in SP 2001 so uporaben vir preucevanja uporabnikovih potreb, ceprav sta bila slovarja, katerih poizvedbe raziskujemo, pripravljena najprej za tiskani medij (govorimo o sekundarni digitalnosti). V prispevku smo se usmerili na podrocji uspelih in neuspelih poizvedb ter jima namenili podrobnejšo obravnavo. [a] Med uspelimi poizvedbami smo najvec pozornosti namenili vprašanju, kaj nam poizvedbe povedo o uporabniku: kaj išce in ali pozna slovarske zapise. [b] Ob neuspelih poizvedbah nas je zanimalo zlasti, katere so, zakaj niso uspele in ali narekujejo leksikografske ali tudi jezikoslovne posege v obstojece prirocnike. S sledenjem izbranim uporabnikovim poizvedbam lahko prepoznamo ponavljajoce se vzorce, ki so uporabni pri oblikovanju novih spletnih slovarjev. 3.1 Uporabnik in iskalnik Za izhodišcno presojo uporabnikovega profila smo pogledali, kako uporabnik izkorišca možnosti iskalnika. Osnovnih poizvedb je v SSKJ približno 20 %, v pravopisnem slovarju pa 13 %. Ostale poizvedbe pa kažejo na tri znacilne skupine uporabnikov. Uporabnika, ki izkorišca številne možnosti, ki jih ponuja iskalnik, in išce ne le po celotnem besedilu, temvec po vnaprej strukturiranih slovarskih enotah, po besednih vrstah, naglasih in podobno, smo poimenovali specializirani uporabnik. Ponazoritev tovrstnih poizvedb predstavlja slika 2, na kateri vidimo, da je uporabnik iskal vse iztocnice, ki se v Slovenskem pravopisu 2001 koncajo na -ale. Slika 2: Pravopisni slovar: iskanje iztocnic, ki se koncajo na -ale (poizvedba: »ge=*ale«) Posebna podskupina specializiranih uporabnikov so sestavljavci in morda tudi reševalci križank, kar dobro ponazarjajo na nize znakov usmerjene poizvedbe. Tako veliko uporabnikov slovarja izkorišca možnost iskanja crkovnih nizov: . poizvedba tipa »ge=i???c???«2 pomeni, naj iskalnik išce vse iztocnice v pra vopisnem slovarju, ki imajo 9 crk, se zacnejo na i, peta crka pa je c; . poizvedbe tipa »gn:v in gn:i in gn:k in gn:t in gn:o in gn:r« iskalniku naroca jo, naj v pravopisnem slovarju išce seznam besed, v katerih se v poljubnem zaporedju hkrati pojavljajo crke v, i, k, t, o in r. Prevladujoco skupino iskalcev smo poimenovali splošni uporabnik. Zanj je znacilno, da navadno ne uporablja specializiranih iskalnih mehanizmov, temvec išce besede, njihove pomenske razlage, zglede in tudi posamezne slovnicne oz. oblikoslovne pojavnosti (npr. poizvedbe: k cilju, ob enem, sklanjanje samostalnikov moškega spola, v primeru da ...). Ne uporablja zahtevnejših iskalnih mehanizmov in ima z iskanjem po pravopisnem slovarju težave, saj so v zaglavju slovarskega sestavka slovnicno težje oblike okrajšane3 ali pa so iztocnicne oblike zapisane okrajšano, tj. s tildo (~). To nam potrjujejo opisne poizvedbe, ki jih v dnevniški datoteki ni malo (slika 3). 2 Navedki poizvedb uporabnikov po slovarju so vpisani med narekovaji, npr. »ge=i???c???«. 3 Npr. paradigma pri samostalniku dno ima naslednji zapis: dnň -ŕ s, dv. -ě -ňv/-ôv/dán -ôma -ě -ěh/-éh -ôma; mn. dnŕ -ňv/-ôv/dán dnňm -ŕ -ěh/-éh -í, ki ga je splošnemu uporabniku težko razvozlati. besede s polglasnikom e besede s korenom hod besede z crko k besede z enim pomenom besede z ozkim o besede z stevilkami besede z zadnjo crko m besede na crko n besedna zveza crna celina besedna zveza rdeca nit besedne zveze v prenesenem pomenu Slika 3: Primeri opisnih poizvedb v iskalni vrstici Pricakovali smo, da tovrstne poizvedbe opisnega tipa lahko pripišemo poizvedbam po Googlovem iskalniku. Vendar pa je natancnejše sledenje potrdilo, da uporabnik naštete poizvedbe vpisuje tudi v iskalno vrstico slovarja, kar kaže na iskanje opisne informacije in tudi na to, da je slovarski zapis klasicnega tipa v zatonu.4 Pomembno za splošnega uporabnika in za nacrtovalce iskalnih mehanizmov je tudi dejstvo, da iskalec po slovarjih pogosto ne pozna posebnosti posameznega slovarja in casa nastanka slovarja, zato išce v pomenskorazlagalnem slovarju zapise lastnih imen, v slovarju, ki je bil koncan leta 1991, pa t. i. novo leksiko, ki se je pojavila šele po letu 2000. 3.2 Pregled neuspelih poizvedb Predmet naše pozornosti so bile najpogostejše neuspele poizvedbe. Razvršcene so v šest skupin: [1] Napake [2] Variantni zapisi [3] Besedotvorne možnosti/dvojnice [4] Besede, ki jih v slovarjih ni [5] Besede, ki jih je težko najti [6] Poizvedbe po ponazarjalnem gradivu slovarja 3.2.1 Napake Prva skupina neuspelih poizvedb obsega zatipkane besede (npr. analgezik, analititicno), besede, pisane brez šumevcev (bivalisce, cuvaj), in pisno težke besede (npr. zapis u ali v v predponi oz. delu tvorjenke – poudariti, vsesti in podobno). Posledica je neuspela poizvedba. Tudi izbira soglasnikov povzroca velike težave, npr. asvalt, badbinton. Pogost je zapis npr. bogatstvo z neupoštevanjem krnitvene premene in zapis, ki ne upošteva neobstojnega samoglasnika, npr. boterca. Neuspele poizvedbe nam sporocajo, da so pisno težke tudi besede, za katere uporabnik ne 4 Npr. poizvedbo »besedna zveza crna celina« je uporabnik vpisal v iskalno okence iskalnika po SSKJ. ve, da so oz. zakaj so zapisane z vezajem: crnobel. K neuspelim poizvedbam pa so prispevale tudi hiperkorekcije, npr. pri n/l: predhodnji, bljižnji, brilijanten, brižinjski spomeniki. Velikemu številu tovrstnih neuspelih poizvedb se v sodobnejših iskalnikih že skušajo izogniti z nadgradnjo iskalnika s pomocjo namigov po zgle du Googla: Ali ste morda mislili x? 3.2.2 Variantni zapisi V drugo skupino neuspelih poizvedb smo uvrstili variantne zapise besed. Pri pre vzetih besedah uporabniki pogosto predvidijo bolj podomacen fonetiziran zapis, ki ni v skladu s slovarskim zapisom slovenšcini manj prilagojene razlicice, kar vodi v neuspelo poizvedbo. Tovrstne poizvedbe, ki se navezujejo na proces prevzemanja in pricajo o živosti in dinamicnosti jezika (kot npr. ob primeru angl. roastbeef, ki se je v slovenšcini obrusil najprej v rostbif, kasneje pa v rosbif in še rozbif – vec o tem gl. Bizjak Koncar – Dobrovoljc 2010), nas opozarjajo, da bi bilo treba v slovarskih bazah poleg priporocenega zapisa vzdrževati tudi za uporabnika nevidna polja. V teh bi se nahajali variantni zapisi, ki bi omogocali, da bi tudi z zapisom danes nestandardne razlicice (npr. rosbif) uporabnik prišel do želenega zadetka in bil o ustreznosti oz. neustreznosti tudi opisno obvešcen. Glede zapisovalne zadrege pri zapiranju zeva smo ugotovili, da je raba vendarle bolj ustaljena, saj tovrstnih dvojnic v poizvedbenih datotekah ni prav veliko (atejist, asocijacija, higijena ...). Vec težav imamo pri podomacevanju samoglasnikov, kjer pogosto razvijamo dvojne razlicice (po zgledu koktejl in koktajl danes tudi npr. bobtejl, bobtajl). Kadar je podomacena podoba besede že povsem spremenjena glede na izvirni zapis, so poizvedbe za uporabnike še posebej težavne. Dnevniške datoteke potrjujejo, da uporabnik pogosto izhaja iz zapisa v izvirnem jeziku, v slovarjih pa izvorno tuje oblike ni vec zaslediti, saj normativno ni vec sprejemljiva: manager – menedžer, cappuccino – kapucino; cardigan – kardigan. Ce uporabnik išce slovensko ustreznico italijanskega cappuccino, odgovora ne dobi. Tovrstne poizvedbe nam narekujejo razmislek o slovarski predstavitvi izvirnih zapisov (bodisi v etimološki informaciji bodisi v neki drugi strukturni pojavnosti slovarja). V Slovarju pravopisnih težav (SPT 2014) zato uvajamo pojasnilo podomaceno za oz. podatek o zapisu v izvornem jeziku (nemško), ki omogoca dosegljivost informacije (Dobrovoljc – Jakop 2011: 193): Béla híša -e -e m; zem. i. |pod. za White House; rezidenca|: sprejem v Beli hiši; park blizu Bele hiše; dopisnica iz Bele hiše Báško jézero -ega -a s; zem. i. |nem. Faaker See; jezero|: obisk Baškega jezera, Bace na Baškem jezeru; Odhod z Baškega jezera je previden ob 22. uri 3.2.3 Besedotvorne možnosti/dvojnice V tretji skupini je zbirka poizvedb, ki potrjuje zapise vseh besedotvornih možnosti pri naslednjih sklopih: [1] tvorba prebivalskih imen: Bohinjec, Bohinjcan; Belokranjec, Belokranjcan ...; [2] tvorba feminativov: adutinja, adutka; akademicarica, akademicarka, akademikinja, akademka, akademkinja; risa, riska, risinja, risika; vodja, vodka, vodjinja, vodinja, vodkinja; rokometašica, rokometašinja, rokometaška ... Ugotovili smo, da je za uporabnika (in tudi jezikoslovca) izbira med uveljavljeno in nacelno domaco besedotvorno možnostjo, še zlasti pri besedah, ki so homonimne s slovenskimi izpeljankami, npr. blogger – bloger – blogar, boksarice – bokserice, boarder – border – bordar, rolar – roler ipd., težka. Tudi te poizvedbe nakazujejo, da bi morali (ce želimo doseci vecjo uspeš nost poizvedb po slovarjih, morda pa tudi po drugih tipih spletno objavljenih besedil, npr. enciklopedijah ipd.) pri nacrtovanju sodobnega iskalnika upoštevati tudi nestandardne oz. nestandardizirane besedotvorne variante, ki pogosto še niso bile normativno obravnavane, niso pa nesprejemljive, kot se pogosto izkaže kasneje.5 3.2.4 Besede, ki jih v slovarjih (še) ni Med zanimiva podrocja raziskave uporabniških neuspelih poizvedb uvršcamo tiste, ki jih v slovarjih (še) ni, cetudi jih išcemo v razlicnih pisnih variantah. Razdelimo jih lahko v tri sklope: [1] leksikalne novosti (npr. boko haram, boldirati, brezglutenski, brezskrbje ...); [2] posebne besede in narecni ter pogovorni izrazi (npr. besede, ki jih najdemo v terminoloških, narecnih, zgodovinskih in specializiranih slovarjih, v splošnih pa ne: npr. v SSKJ ni lastnih imen; besede ajpren, birtah, bohloni, špajza, šraufenciger, žmoht so bodisi narecne bodisi pogovorne); [3] slovarske vrzeli, kamor uvršcamo besede, ki bi v slovarjih glede na pojavitev v jeziku morale biti, a jih (še) ni, npr. anksioznost, empatija, globalizacija, karbonara, komunitarizem, negativec, prekaren, sofisticiran, starleta. Zlasti drugi sklop neuspelih poizvedb nakazuje razmislek o možnostih sprotnega evidentiranja jezikovnih prvin, ki sicer niso del knjižnojezikovnega standarda, a jih uporabniki želijo definirati in uporabljati v posebnih okolišcinah.6 Pri zasnovi novih slovarjev je torej priporocljivo razmisliti o odnosu do teh prvin govorjenega jezika. Ta tip neuspelih poizvedb bi bilo mogoce ob pritegnitvi kor pusnega gradiva, s katerim bi preverili dejansko realizacijo v gradivu, uporabiti pri makrostrukturnih nadgradnjah slovarskih baz. Neuspele poizvedbe ne kažejo zgolj na razumljivo zaostajanje slovaropisne dejavnosti pri evidentiranju leksike, temvec tudi na dejstvo, da uporabniki niso 5 O tovrstni variantnosti pri ženskih oblikah risa – risinja prim. Weiss 2014a in pri oblikah vodja – vodjinja – vodinja – vodkinja Weiss 2014b. 6 O razlicnih interpretacijah tega, kaj naj bo v slovar sodobne (knjižne) slovenšcine vkljuceno, se je razpravljalo zlasti ob izidu druge izdaje SSKJ – prim. Ahlin idr. 2014; Krek 2014. seznanjeni s specifikami slovarjev. S tega vidika je locenost iskalnikov za posamezne slovarje z vidika uporabnika lahko problematicna. 3.2.5 Besede, ki jih je težko najti Posebno skupino neuspelih poizvedb predstavljajo tiste, ki so posledica nacina zapisa v okviru slovarskega sestavka: (1) uporabniki pogosto išcejo po oblikah, ki so okrajšane v zaglavju slovarskega sestavka, (2) ne poznajo leme, ki je iztocnica slovarskega sestavka, in (3) ne locijo med skladenjsko uresnicitvijo in vzorcem v osnovni obliki. Slovarji, ki smo jih pregledovali, so bili digitalizirani šele po izidu v knjižni obliki. V skladu z »varcnostjo« tiskane izdaje so mnogi slovnicni podatki okrajšani, okrnjeni, kar laicnemu uporabniku, ki vse pogosteje posega po slovarju zaradi lastne potrebe, predstavlja težavo. V okrajšani obliki so npr. v SP 2001 zapisani: . sklanjatveni vzorci pregibno težkih samostalnikov (npr. samostalnik pot: pót -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí); . oblikospreminjevalne in oblikotvorne glagolske paradigme – sedanjik, velelnik; deležniki, deležja, glagolniki (npr. pri glagolu meniti: méni -te in -íte tudi -i -ite, -čc -éca; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit)); . pridevniške oblike – stopnjevanje in izražena dolocnost v besedni zvezi (npr. pridevnik reden: réden -dna -o; -ejši -a -e ; redni: ~ clan akademije, društva). Prvi sklep, ki sledi iz pregleda tovrstnih poizvedb, snovalcem novih slovarjev narekuje, da se v spletno objavljenih slovarjih v veliki meri izogibajo krajšavam pri zapisu oblik in tvorjenk. Uporabniki namrec pogosto išcejo prav oblike, ki so najbolj težavne, v slovarjih pa so kot posebnosti »skrite« v obliki obrazca. Tako npr. uporabnik orodniške oblike iztocnice bratec ne najde, cetudi vtipkava v iskalno okence obe razlicici oblike bratcem ali bratcom, ne ve pa, da pravopisni slovar preglašeno orodniško koncnico navaja le v okrajšani obliki (SP 2001): brátec -tca m z -em clov. (a.) manjš.; ljubk. |brat|; šalj. vinski ~ |k pitju nagnjen clovek|; sleng. topli ~ homoseksualec brátcev -a -o (a.) Morda je za jezikoslovce presenetljivo, a prenekatere slovenske besede so v osnovni lematski obliki precej neznane, zato niso težko najdljive le besede kot zavedeti se nasproti zavesti se, temvec so pogosto neuspešne tudi poizvedbe kot npr. peruta (namesto perut), boterca (namesto botrca). Še pogostejša možnost iskanja je uporaba neosnovnih oblik v skladenjskem okolju (ne mara buhtljev/buhteljev/ buhteljnov), kar vodi v neuspelo poizvedbo zaradi okrajšanosti zapisa posameznih oblik. Razclenitev poizvedb, pri katerih uporabnik išce brez poznavanja leme, ki je v slovarjih iztocnicna beseda, pa ponuja tudi uporabno bazo podatkov o tem, pri katerih oblikoslovnih oblikah je najvec težav in vprašanj; to nam pomaga zlasti pri detektiranju tistih oblik, ki morajo biti v slovarju vedno izpisane. S tega vidika je za uporabnika pogosto težavno prepoznavanje skladenjskih vzorcev, ki so v SSKJ v obliki t. i. iztržkov (biti si enakovreden), uporabniki pa vpisujejo tudi oblike, prilagojene stavcnemu okolju (sva si enakovredna). Podobno velja za posebne slovarske razdelke, npr. frazeologijo: poizvedba »vlece se kot kurja creva« je neuspešna, ker je slovarski zapis nekoliko drugacen: kúrji -a -e prid. (.) nanašajoc se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vlece kot (kurja) creva zelo // kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbocene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom . vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten . bot. kurja creva, crevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media Tako še: Pandorina skrinjica, imeti Pandorino skrinjico, ima dve levi roki, to nam pove že zdrava pamet, zasmejal v pest, prijeti ga za besedo, prelomiti besedo ipd. 3.2.6 Poizvedbe po ponazarjalnem gradivu Veliko število neuspelih poizvedb bi lahko pripisali kar poskusom uporabnikov, da bi v ponazarjalnem gradivu slovarja našli ustrezno informacijo o zapisu, tudi rabi locil, zlasti vejice, posebne besedne zveze in še posebej – o slogovni ustreznosti ali kar slovnicni pravilnosti neke formulacije. Poizvedbe tega tipa so navadno kar zapisi ubesedovalne verige: z enim zamahom roke, podzemna kraška jama, meni nic tebi nic, tako kot tudi, kot na primer ... in so zato neuspešne. Verjetno lahko ta tip poizvedb povezujemo z razmahom spletnih iskalnikov, kakršen je Google, ki npr. ob poizvedbi z enim zamahom roke priklice kar 36.500 zadetkov, prvi med njimi pa je prav SSKJ (https://www.google.si/#q=z+enim+zamahom+roke). Med poizvedbami te skupine smo obravnavali tudi terminološke besedne zveze tipa družbeno omrežje, dramska igra, pekoce sladka bol ... Številnost terminoloških poizvedb prica, da uporabniki pogosto išcejo bolj poljudno definicijo terminološke zveze (absolutna država, andragoška ura), zato so te tudi v splošnem slovarju želene in iskane. 4 sklep Tematsko razpršeno podrocje teoreticnih preucevanj uporabnikovih potreb prina ša pomembne podatke za zasnovo slovarja in podajanje informacij o jezikovnih pojavih. Z analizo dnevniških datotek po spletno objavljenih slovarjih, natancneje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovarju Slovenskega pravopisa 2001, smo ugotovili, da se iskanje po spletno objavljenih slovarjih vse bolj približuje iskanju po spletnih brskalnikih, saj se pogosto pojavlja v obliki opisa, iz cesar je mogoce sklepati, da je slovarski zapis klasicnega tipa, tj. z okrajšavami, v zatonu, za splet neprimeren pa je tudi nacin krajšanja zgledov s tildami. Ugotovitve analize je mogoce strniti v nekaj tock: [1] Iskalec po slovarjih pogosto ne pozna specifik posameznega slovarja, zato je na spletnih mestih, ki združujejo razlicne slovarje, smiselno oblikovati poizvedbene mehanizme, ki omogocajo iskanje po vsebinah vseh slovarjev hkrati. [2] Poleg priporocenega oz. standardiziranega zapisa bi bilo v podatkovnih zbirkah slovarjev, objavljenih na spletu, dobro vzdrževati tudi za uporabnika nevidna polja, v katerih bi se nahajali variantni (tudi nestandarizirani) zapisi. Ti bi omogocali, da bi tudi z zapisom danes nestandardne ali besedotvorno manj razširjene razlicice uporabnik prišel do želenega zadetka in bil o ustreznosti tudi opisno obvešcen. [3] Že pri snovanju slovarja je treba razmisliti o možnostih makrostrukturnih nadgradenj slovarskih baz. [4] V spletno objavljenih slovarjih bi se bilo treba v veliki meri izogibati krajšavam vseh vrst oblik in tvorjenk, kar velja tako za iztocnicno obliko v ponazoritvenih zgledih kot tudi za posebne slovnicne oblike v zaglavju. [5] Prikazovanje rabe iztocnicne besede v obliki iztržkov je pogosto manj primer- no kot prikaz oblik, ki so skladenjsko prilagojene konkretnemu stavcnemu okolju, saj uporabnik pogosto išce oblike neposredno iz ubesedovalne verige. Že uvodoma je poudarjena misel, da je osnovni namen slovarskega dela, ki opisuje socasni jezik, njegova uporabnost. Zato je za slovarje nove generacije, tj. slovarje, ki so zasnovani primarno za splet, pomembno upoštevati namige, ki se porajajo tudi v raziskavah posredno izraženih uporabnikovih potreb in pricakovanj. Odgovori na ta vprašanja nam pomagajo pri zasnovi novih slovarjev in iskalnikov: uporabnik potrebuje iskalnike z namigi, iskalnike s popravki neuspelih poizvedb in zbirne iskalnike po razlicnih slovarjih, saj smo ugotovili, da ne prepozna specializiranosti po slovarjih, v slovarju pa mora najti cim bolj celovito in neokrajšano informacijo. navedenke Ahlin idr. 2014 = Martin Ahlin idr., Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraz iskovalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. 1. knjiga 1152 str., 2. knjiga 1150 str., Jezik in slovstvo 59 (2014), št. 4, 121–127. Arhar Holdt idr. 2015 = Špela Arhar Holdt – Jaka Cibej – Anna Zwitter Vitez, S pomocjo uporabni ških jezikovnih vprašanj in mnenj do boljšega slovarja, v: Slovar sodobne slovenšcine: problemi in rešitve, ur. Vojko Gorjanc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje), 196–214. Bergenholtz – Johnsen 2005 = Henning Bergenholtz – Mia Johnsen, Log Files as a Tool for Improving Internet Dictionaries, Hermes: Journal of Linguistics 34 (2005), 117–141. Bergenholtz – Johnsen 2007 = Henning Bergenholtz – Mia Johnsen, Log Files Can and Should Be Prepared for a Functionalistic Approach, Lexikos 17 (2007), 1–20. Bizjak Koncar – Dobrovoljc 2010 = Aleksandra Bizjak Koncar – Helena Dobrovoljc, Proces po domacevanja in vprašanje pisanja novejših prevzetih besed, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 91–110. de Schryver – Joffe 2004 = Gilles-Maurice de Schryver – David Joffe, On How Electronic Dictionaries are Really Used, v: Proceedings of the Eleventh EURALEX International Congress, Euralex 2004, Lorient, France. July 6–10, 2004 I, ur. Geoffrey Williams – Sandra Vessier, Lorient: Université de Bretagne, 2004, 187–196. Dobrovoljc – Jakop 2011 = Helena Dobrovoljc – Nataša Jakop, Sodobni pravopisni prirocnik med normo in predpisom, Ljubljana: Založba ZRC, 2011. Gliha Komac idr. 2015 = Nataša Gliha Komac idr., Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika . Jakopin 2009 = Primož Jakopin, Besedilni korpus Nova beseda, predavanje v Lingvisticnem krožku Filozofske fakultete, Ljubljana, 26. 10. 2009. Krek idr. 2013 = Simon Krek idr., Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika, 2013 . Krek 2014 = Simon Krek, Prva in druga izdaja SSKJ, Slovenšcina 2.0 2 (2014), št. 2, 114–196 . SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU – Založba ZRC, 2001. SPT 2014 = Slovar pravopisnih težav, Ljubljana: ZRC SAZU . SSKJ 1970–1991 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A–H (1970), 2: I–Na (1975), 3: Ne–Pren (1979), 4: Preo–Š (1985), 5: T–Ž, dodatki A–Š (1991), Ljubljana: SAZU – Državna založba Slovenije . Tarp 2008 = Sven Tarp, Lexicography in the Borderland between Knowledge and Non-Knowledge: General Lexicographical Theory with Particular Focus on Learner’s Lexicography, Tübingen: M. Niemeyer, 2008. Weiss 2014a = Peter Weiss, Pa še to: Risja zvestoba, Delo – Sobotna priloga, 22. mar. 2014, 22–23. Weiss 2014b = Peter Weiss, Vodkinja, Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 2, 163–167. summaRy User Queries of the Online Standard Slovenian Dictionary and 2001 Slovenian Normative Guide at bos.zrc-sazu.si This article analyzes the user query logs of the online versions of two Slovenian dictio- naries—Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, SSKJ) and Slovenski pravopis 2001 (2001 Slovenian Normative Guide, SP 2001)—at bos.zrc-sazu. si (BOS), which for almost an entire decade (2000–2010) served as a portal for search ing through various text collections and dictionaries prepared or adapted for the online environment by the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (its Slovenian Language Corpus Laboratory). In contrast to the institute’s newer dictionary portal Fran (online since 2014), which makes it possible to search all of the dictionaries from the same access point, on the BOS website it was only possible to search a selected dictionary or collection. Queries were unsuccessful if, for example, a user searched for a proper noun in SSKJ, which does not include proper nouns. This article focuses on unsuccessful queries, which were divided into six groups: [1] spelling errors, [2] variant spellings, [3] derivational options/doublets, [4] words not in the dictionary, [5] words that are difficult to find, and [6] searches in the dictionary’s illustrative material. Through the analysis of log files, we determined that searching online dictionaries is becoming increasingly similar to searches using a web browser because queries are increasingly appearing in a descriptive form, from which it is possible to conclude that dictionary entries of the traditional type (i.e., with abbreviations marking, e.g., proper nouns and demonyms) are in decline, and that the practice of truncating examples with tildes is also inappropriate for the internet. A person searching a dictionary is often unfamiliar with the specific features of a particular dictionary, and therefore on websites that combine various dictionaries it makes sense to design search tools that make it possible to search the content of all dictionaries simultaneously. In addition to recommended or standardized spellings, online dictionary databases should also support invisible fields for users that contain variant spellings (including nonstandard spellings) and thus make it possible for users to arrive at the desired target and be descriptively informed of its suitability even by entering a currently nonstandard or less common derivational variant. For new-generation dictionaries—that is, dictionaries that are designed primarily for online use—users need search engines with hints, search engines with corrections for unsuccessful queries, and combined search engines for various dictionaries, and in the dictionary itself they need information that is as complete and unabridged as possible. MoJCa koMpara zasnova novega slovaRja kRajšav Cobiss: 1.01 Predstavljen je koncept slovarja krajšav v slovenskem prostoru, ki je v nastajanju, in sicer po pregledu dosedanjih dosežkov in slovarskih poskusov. Najvecja pozornost je posvecena naboru gesel ter obliki in strukturi geselskega clanka. Prispevek se dotika tudi problematike tujih krajšav in prevajanja slednjih ter vkljucevanja enciklopedicnih podatkov in kvalifikatorjev. Kljucne besede: slovenšcina, slovaropisje, slovar krajšav A Concept for a New Dictionary of Abbreviations This article presents a concept for a dictionary of abbreviations used in Slovenian; this dictionary is already being developed based on the examination of achievements and dictionaries created to date. The greatest attention is dedicated to the selection of headwords and to the form and structure of the dictionary entries. The article also addresses the issue of foreign abbreviations and their translation, as well as the inclusion of encyclopedic information and qualifiers. Keywords: Slovenian, lexicography, dictionary of abbreviations 0 uvod Na problematiko hitrega nastajanja krajšav je bilo že opozorjeno (Kompara 2009; 2010). Dejstvo je, da krajšave v jeziku nastajajo hitro, vcasih prehitro, zato jim je skoraj nemogoce slediti in jih še težje zajeti v slovarske zbirke, sploh samostojne. Tako nekatere krajšave v jeziku ostanejo zgolj kratko obdobje, druge pa toliko casa, da se v nekaterih primerih umestijo v navadno pisano besedje in jih bralec sploh ne prepozna vec kot krajšave, npr. Nato, Beti, Nama, radar. Slednja, radar, se je v jeziku tako ustalila, da je bralec sploh ne prepozna vec kot krajšavo. Pri prehodu v navadno besedje se pri lastnoimenskih krajšavah, kot je npr. Nato, ohranja velika zacetnica, pri tvorbi svojilnega pridevnika pa se zadnja crka v krajšavi zamenja z ustrezno sklonsko koncnico, npr. Nata, Natu. Pri krajšavah gre najprej opozoriti na normiranje slednjih, na zamenljivost v poimenovanju, in sicer pri opredeljevanju pojmov krajšava, kratica, akronim, okrajšava, zato so tu predstavljene znacilnosti krajšav na diahroni in sinhroni ravni ter razmejena poimenovanja. Opozarjamo tudi na potrebo po izdelavi sodobnega krajšavnega slovarja v slovenskem prostoru. Predstavljena je mikro- in makrostruktura slo varja krajšav, ki je v pripravi, s posebnim poudarkom na strukturi slovarskega sestavka, naboru iztocnic in pridobivanju slednjih ter na celoten proces priprave dela. S primerom slovarskega sestavka je prikazana oblika in struktura z znacilnostmi, kot so prevajanje razvezav tujih krajšav ter vkljucevanje enciklopedicnih podatkov in kvalifikatorjev v slovarske sestavke. 1 oRis poimenovanj in zastopanosti kRajšav v pRavopisih od leta 1899 do danes V slovenskem prostoru smo pogosto prica zamenjavam pri uporabi poimenovanj krajšava, kratica, akronim in okrajšava. Po SSKJ (2000) in SSKJ2 (2014) je krajšava vse, kar se okrajša, okrajšava je definirana kot »okrajšana beseda ali besedna zveza« in »glagolnik od okrajšati«, kratica pa je »ustaljena okrajšava vecbesednih imen, navadno iz zacetnih crk ali zlogov« in tudi »okrajšana beseda ali besedna zveza«. Tudi akronim ima enako razlago, in sicer, da je »ustaljena okrajšava vecbesednih imen, navadno iz zacetnih crk ali zlogov«. Skladno z Rodetovo (1974) klasifikacijo krajšav je v slovenskem prostoru krovni pojem krajšava, ki se deli na kratico, okrajšavo in akronim, pred Rodetovo objavo pa je bil krovni pojem kratica, ki jo marsikateri uporabnik še danes razume kot krovni pojem okrajšanih besednih zvez. Tudi v korpusu Gigafida po pogostnosti najdemo na prvem mestu kratico (8774 pojavnic), sledijo pa krajšava (6253 pojavnic), okrajšava (2151 pojavnic) in akronim (223 pojavnic). 1.1 Krajšave v Levcevem slovenskem pravopisu iz leta 1899 Krajšave prvic zasledimo v Levcevem pravopisu iz leta 1899; v slovarskem delu jih sicer ni, najdemo pa jih na zacetku pravopisa v poglavju Pravopisna pravila (Logar 2003) ter pred slovarskim delom, in sicer pri poglavju Opazke, kjer najdemo krajšave, ki se uporabljajo v slovarju, npr. ceš. v pomenu ceško. Krovni pojem, ki ga uporablja Levec, je kratica. Levcev pravopis ne vsebuje pravil o nacinu krajšanja. Navedeno je zgolj, da gre pri krajšanju za navado, krajšalo pa naj bi se tako, da se piše samo zacetna crka, npr. g. za gospod, kot razlicica zapisa pa prva in zadnja crka, npr. dr. za doktor. Po pravopisu je možna tudi raba vmesne crke, in sicer mjr. za major, ali zapis niza crk, pri cemer se krajšava konca na soglasnik, npr. gosp. za gospod, ali na samoglasnik, ko se v kratico vkljuci poleg prvega soglasnika še poslednji zlog, npr. gpa. za gospa (Levec 1899: 100–101). Levec navaja še, da mora za vsako kratico stati pika, za merskimi enotami in utežmi ter denarnimi enotami pa pike ni. V tem pravopisu so krajšave sicer omenjene, a ne moremo govoriti o celoviti zasnovi za tvorbo krajšav, saj gre pri krajšanju za navado, ki omogoca nekaj nacinov zapisa. O pravem slovarskem sestavku še ne moremo govoriti, so pa krajšave opremljene z razvezavo, pri cemer je pri Levcu krajšava zapisana ležece, razvezava je v oklepaju. Ce je krajšava tuja, stoji za tujo razvezavo še prevod, podatka o jeziku pa ni, npr. »m. pr. (manu propria, s svojo roko)«. Pri akademskih nazivih prevoda ni, npr. »Dr. M. U. (doctor medicinae universae) « (Levec 1899: 101). V pravopisu ni navodil o izgovarjavi in pregibanju krajšav. 79 7979 1.2 Krajšave v Breznikovem Slovenskem pravopisu iz leta 1920 Tudi Anton Breznik v svojem pravopisu iz leta 1920 (SP 1920) kot nadpomenko uporablja izraz kratica. V pravopisu najdemo krajšave na dveh mestih, in sicer v poglavju z naslovom Kratice (str. 36), kjer so zbrane najbolj pogoste krajšave, npr. dr. za doktor, in gl. za glej, in v poglavju Opazke (str. 37), kjer najdemo krajšave, ki se uporabljajo v slovarju, npr. del. v pomenu deležnik. Krajšava je zapisana ležece, razvezava pa v oklepaju, npr. n. pr. (na primer). Tuje krajšave so prevedene, in sicer tudi nazivi; krajšava za naziv doktorja prava in doktorja medicine je vkljucena pod iztocnico dr., pri cemer je doktor v razvezavi okrajšan tudi z d., npr. »dr. (doktor), Dr. I. U. (doctor iuris utriusque, doktor obojega prava); Dr. M. U. (d. medicinae universae, d. vsega zdravilstva)« (SP 1920: 31). O pravi zasnovi za tvorbo krajšav še vedno ne moremo govoriti, bistvenih razlik glede na Levcev pravopis pa tudi ni, saj krajšave spet zasledimo pri rabi pike, kjer Breznik pravi, da se brez pike pišejo »kratice za denar, mero, utež in za kemicne prvine« (SP 1920: 26). 1.3 Krajšave v slovenskih pravopisih Breznika in Ramovša iz leta 1935, 1937 in 1938 Breznikovi in Ramovševi pravopisi iz leta 1935, 1937 in 1938 so v tem pregledu združeni, saj v njih ne beležimo kljucnih razlik ali poglobljene zasnove za tvorbo krajšav v primerjavi s prej izdanimi deli. V Breznikovem in Ramovševem pravopisu iz leta 1935 najdemo nekoliko daljši seznam krajšav, ki se uporabljajo v slovarju, kot v pravopisu iz leta 1920: krajšava je zapisana ležece, za njo stoji razvezava, pri tujih krajšavah za tujo razvezavo stoji še prevod, npr. »m. p. manu propria, s svojo roko« (SP 1935: III). Opozoriti je treba na spremembo v zapisu krajšave: leta 1920 je zapisana m. pr., leta 1935 pa m. p. Krovni pojem, ki ga uporabljata Breznik in Ramovš, ostaja kratica. V slovarskem delu pravopisa ni krajšav, je pa pri rabi pike navedeno, da se brez pike pišejo »kratice za denar, mero, utež in za kemicne prvine« (SP 1935: XXII), podobno kot v prej izdanih delih. V pravopisih iz leta 1937 in 1938 (SP 1937; 1938) so krajšave obravnavane podobno kot v pravopisu iz leta 1935, in sicer najdemo v obeh delih seznam krajšav, ki se uporabljajo v slovarju, na dveh straneh na zacetku dela. Krovni pojem v obeh delih ostaja kratica. V slovarskem delu posameznih slovarskih sestavkov za krajšave ni, najdemo pa omembo krajšave v nekaterih geslih, npr. doktor, kjer je navedeno, da se piše dr., dodani so tudi zgledi rabe. 1.4 Krajšave v Slovenskem pravopisu iz leta 1950 V Slovenskem pravopisu, ki je izšel leta 1950 (SP 1950), se kot krovni pojem še vedno uporablja kratica. Na zacetku dela, v poglavju Kratice v slovarju, najdemo krajšave besednih vrst in druge krajšave, ki se uporabljajo v slovarskih geslih, npr. afr. v pomenu afriški. (SP 1950: 8–9). Tu je krajšav bistveno vec, in sicer trije stolpici na dveh straneh, tu najdemo krajšave in njihove razvezave, seznamu pa sledijo izcrpna pravila z razlago kratic in njihovo rabo. Prvic lahko govorimo o poglobljeni zasnovi za tvorbo krajšav, in sicer je prvic (v poglavju Kratice) omenjen nacin branja, zapis ob prvi pojavitvi krajšave, pregibnosti ter delitev na domace in mednarodne krajšave. V pravopisu je pri rabi velike in male zacetnice navedeno, da se kratice pišejo s samimi velikimi crkami, npr. AFŽ (SP 1950: 11), okrajšave, kot je prof., pa so omenjene pri rabi malih crk, in sicer gre za prilastke, ki niso lastna imena, z njimi pa oznacujemo poklic, cast ali svetost, npr. dr. (doktor), prof. (profesor), inž. (inženir), pl. (plemeniti), sv. (sveti) (SP 1950: 12–13). S piko se pišejo tudi razlocevalni dodatki, in sicer ml. (mlajši), st. (starejši) »ali s tujko júnior (jun.), sénior (sen.)« (SP 1950: 13). Kratice so prisotne v poglavju o rabi pike, npr. l. (leto), t. m. (tega meseca), brez pike pa se pišejo »kratice za denar, uteži, kemicne prvine in take kratice, ki se pišejo z velikimi zacetnicami« (SP 1950: 44). Pravopisna pravila izcrpno predstavljajo kratice (SP 1950: 52–54). Navedene so krajšave tipa m (meter), l (liter), kg (kilogram), ki so tudi poimenovane kratice, zaznamovane so z dolocenimi crkami ali znaki, berejo se razvezano. Pravopis omenja še domace in mednarodne krajšave ter pomen natancnosti zapisa, ob prvi pojavitvi mora biti pomen razložen. Krajšave naj bi se brale razvezano, sicer imamo nekaj odstopanj, npr. pri valutah. Tudi kemijske simbole, ki se jih enaci s formulami, se bere nerazvezano. V pravopisu je navedeno, da so nekatere krajšave prešle v navadno pisano besedje, slednje je razvidno iz zapisa in rabe velikih in malih crk. Krajšave zapisane z velikimi crkami se berejo razvezano ali crkovalno, v pisavi ne dobivajo obrazil in so nepregibne. Samostojnega slovarskega sestavka za krajšave ni, se pa slednje pojavijo v okviru drugih slovarskih sestavkov, npr. dr. pri iztocnici doktor. 1.5 Krajšave v Slovenskem pravopisu iz leta 1962 Tudi v Slovenskem pravopisu iz leta 1962 najdemo na zacetku (SP 1962: 9–10) obsežen seznam krajšav (»kratic«), ki so rabljene v slovarju; tu najdemo krajšave in njihove razvezave ter poglobljeno zasnovo za tvorbo krajšav, vkljucno s pravili rabe, izgovarjavo, pregibnostjo, zapisom ipd. (SP 1962: 90–91). SP 1962, tako kot njegovi predhodniki, kot krovni pojem uporablja izraz kratica. Uvod zacne z razlago o pravilni rabi kratic, omenja vse vrste krajšav, od mednarodnih in domacih do priložnostnih ter se osredini tudi na izgovarjavo in pregibnost. Sledi razlaga o sestavi krajšav, in sicer iz crk (malih in/ali velikih) in ostalih znamenj. V slovarskem delu ni krajšav, omenjene so v pravilih o rabi velikih in malih crk, kjer je zapisano, da se same velike crke uporabljajo pri krajšavah in kemijskih elementih (SP 1962: 33). O krajšavah je govora tudi pri rabi pike (SP 1962: 81), navedeno je, da se pišejo pri npr. l. (leta), gl. (glej), izvzete pa so pri denarnih enotah, merah, utežeh, kemicnih prvinah in vseh krajšavah, ki se pišejo z velikimi crkami. Sledi obsežno poglavje o krajšavah (SP 1962: 90–91), kjer je kot krovni pojem uporabljeno poimenovanje kratica in ki se delijo na mednarodne, ki se uporabljajo za mere, uteži, kemijske prvine, države in organizacije, in domace, ki zajamejo društva, ustanove in predvsem vsakdanjo rabo. Sledijo priložnostne krajšave, njihova raba se omejuje na stroke, strokovno literaturo, slovarje itn. Kljucnega pomena je tudi zapis, saj mora biti ta dosleden tako pri domacih kot pri tujih krajšavah, zato je treba ob prvi pojavitvi krajšavo vedno razložiti. Krajšave se berejo razvezano, npr. km (kilometer), crkovalno, npr. AFŽ (afeže), s pregibanjem, npr. pri Unicefu. V navodilih najdemo tudi, da se krajšavam, ki se pišejo z velikimi crkami, ne dodaja obrazil, npr. z AFŽ-jem, iz njih se ne dela zloženk, npr. JiSovo uredništvo. Krajšave so lahko sestavljene iz samih malih crk, npr. t (tona), iz samih velikih crk, npr. ZDA (Združene države Amerike), iz kombinacije malih in velikih crk, npr. Na (natrij), in iz drugih znamenj, npr. t. i. (tako imenovani) (SP 1962: 91). Na koncu pravopisa (SP 1962: 1037–1044) najdemo obsežen nabor najpogostejših krajšav in razvezav, tuje krajšave so prevedene (prevod stoji za tujo razvezavo), pri njih pa ni podatka o izvornem jeziku, npr. USA: United States of America, Združene države Amerike. V slovarskem delu se krajšave pojavljajo v okviru nekaterih slovarskih sestavkov, npr. dr. pri iztocnici doktor. 1.6 Krajšave v Slovenskem pravopisu iz leta 1990 V pravopisnih pravilih iz leta 1990 (SP 1990) je prvic kot krovni pojem uporabljeno današnje poimenovanje krajšava, ki se ne zamenjuje vec z drugimi vrstnimi poimenovanji. Prvic smo prica poglobljeni zasnovi za tvorbo krajšav, in sicer glede izgovarjave, zapisa, pregibnosti ipd. Pravopis locuje med kraticami, formula- mi, simboli ter okrajšavami, kot nadpomenko pa uporablja izraz krajšava. Kratice zasledimo pri rabi velikih crk, kjer je navedeno, da se niz velikih crk uporablja pri »kraticah, kemijskih simbolih in drugih simbolih« (SP 1990: 23), kratice, pisane z velikimi crkami, pa lahko »prehajajo med navadna lastna ali obcna imena« (SP 1990: 23) in se izgovarjajo ter pišejo, npr. UNESCO, Unesco. Koncnice kraticnih imen se pišejo »z malo, z vezajem, ce se kraticno ime koncuje na soglasnik« (SP 1990: 23), npr. AVNOJ, AVNOJ-a, tako se pišejo tudi podaljšave osnov, npr. SLO, SLO-ja, in »z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kraticnega imena« (SP 1990: 23), npr. UNESCO, UNESCA, UNESCU, ceprav je take primere bolje »sklanjati v navadni pisni obliki lastnih imen: Unesco, Unesca, Unescu « (SP 1990: 23). Poglavju o krajšavah sledi poglavje o kraticah, kjer je navedeno, da je kratic in simbolov cedalje vec, slednji pa nastajajo z okrnitvijo stalnih besednih zvez do zacetnih crk, npr. meter – m, dobljene krne se nato strni v kratico, npr. temeljna organizacija združenega dela – TOZD, ali formulo, npr. NaCl – natrijev klorid, ce pa je krn en sam, se ta uporablja kot simbol, npr. H – vodik. Prvotni krni v kratici se pišejo z velikimi crkami ali mešano, npr. BiH; slednje je manj pogosto. Kratice beremo kot navadne besede ali crkovalno, izjemoma po tuje, npr. BBC – bibisi. Formule in simbole pišemo z velikimi ali malimi crkami, formule beremo crkovalno, npr. CO – ceo, simbole pa crkovalno zgolj pri narekovanju, sicer razvezano, npr. Na – natrij, v nekaterih primerih se jih prevede, npr. t – cas. Pik ne pišemo za kraticami, formulami in simboli. Tiste kratice, ki se berejo necrkovalno, lahko s pogosto rabo prehajajo v navadno pisano besedje in se pišejo kot navadne besede, npr. Unesco. Praviloma se kratice pišejo samo z velikimi crkami, stilizirano je dovoljen tudi zapis z malimi, npr. ptt. »Kratice, formule in simboli so vecinoma samostalniki moškega spola (TOZD, UNESCO, SAZU), ženskega spola pa so kratice na nenaglašeni -a, npr. INA, NAMA« (SP 1990: 126). Poglavju o kraticah sledi poglavje o okrajšavah. Okrajšave so »okrajšano zapisane besede ali besedne zveze« (SP 1990: 126), znamenje okrajšanosti pa je pika, npr. oz. – oziroma. Okrajšave so navadno samo pisne, pri branju so razvezane, npr. prim. – primerjaj, izjemoma crkovane, npr. itd. V SP 1990 je tudi slovarcek manj znanih jezikoslovnih izrazov, kjer so razloženi krajšava, kraticno ime, krn in okrajšava. Krajšava je »ohranjeni del zapisane besede, okrnjene v nezacetnem delu; skrajšano besedo (ali besedno zvezo) imenujemo simbol, ce jo beremo crkovalno (npr. s [es] iz spatium ’pot’ ali ’srednji spol’); ce jo beremo, kakor da je izpisana v celoti, jo imenujemo okrajšava (npr. t. i. za tako imenovani)« (SP 1990: 202). Kraticno ime je »samostalnik, nastal iz zacetnih delov vecbesednega poimenovanja, npr. TOMOS/Tomos iz Tovarna motorjev Sežana, TOZD/tozd iz temeljna organizacija združenega dela, CK iz centralni komite; sopomenka kratica« (SP 1990: 202). Krn je »beseda, nastala z osamosvojitvijo kakšnega dela navadne besede (besed), npr. izem iz besed kot naturalizem, simbolizem ali Bogo iz Bogomir« (SP 1990: 202). Okrajšava je »ohranjeni del zapisane besede (besedne zveze), okrnjene v desnem delu, recimo prim. (primerjaj), t. i. (tako imenovani), npr. (na primer); na koncu okrajšave pišemo piko« (SP 1990: 205). Samostojnega slovarskega sestavka za krajšave ni, saj gre zgolj za pravila brez pravopisnega slovarskega dela. 2 kRajšave v slovenskem pRavopisu iz leta 2001 Tudi v Slovenskem pravopisu iz leta 2001 ostaja krovni pojem krajšava. Krajšave najdemo že v uvodnem delu, in sicer gre za seznam krajšav in slovarskih oznak na štirih straneh. Krajšave so po vsebini enake razlicici iz leta 1990 s posodobljenimi primeri rabe. Opozorjeno je na pogostost pojavljanja kraticnih in simbolnih poimenovanj, ki so lahko domaca ali prevzeta, izoblikujejo pa se z okrnitvijo besed ali stalnih besednih zvez, in sicer navadno do zacetnih crk, npr. meter – m, tempus – t. Krne se nato strne v kratico, npr. iz S, A, Z, U dobimo kratico SAZU, strnemo jih lahko v zapis formule, npr. NaCl (natrijev klorid). V primeru enega samega krna, slednjega uporabljamo kot simbol, npr. H (vodik) in t (cas). Simboli za merske enote se pišejo s presledkom za številko, npr. 35 m, 5a (pet arov). Krni v kraticah se pišejo z velikimi zacetnicami in tudi mešano, npr. TAM, SAZU, BiH. Kratice se berejo tako kot vse druge besede, npr. TAM [tám], berejo pa se tudi crkovalno, npr. SP [espé], samo izjemoma tudi s tujimi imeni crk, npr. BBC [bibisě]. Formule se obicajno berejo crkovalno CO [ceó], simboli pa se berejo crkovalno samo, ko jih narekujemo. Simbole se razvezuje v prvotna poimenovanja, pogosto se jih prevaja, npr. Na – natrij, t – cas. Za kraticami, formulami in simboli se ne piše pike. S pogosto rabo necrkovalno brane kratice prehajajo med navadno pisano besedje in se pišejo kot besede, npr. sit, Unesco, Tam. Pravopis se osredinja tudi na okrajšave, ki so opredeljene kot besede ali besedne zveze, ki so zapisane okrajšano, pri cemer pika predstavlja znamenje okrajšanosti, npr. oz. – oziroma, t. i. – tako imenovani. Okrajšave so samo pisne, pri branju pa jih besedno razvezujemo, npr. prim. – primerjaj(te) in ne kot prim., samo, ko jih narekujemo, jih beremo crkovalno (SP 2001: 121–122). Ce imamo okrajšave besednih zvez, te zapišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo, npr. n. m. (navedeno mesto), red. prof. (redni profesor), pri zloženkah pa dele, ki so okrajšani, pišemo brez odmika, vendar z vezajem, ce je tako pisana neokrajšana beseda, npr. l.r. (lastnorocno), lit.zg. (literarnozgodovinski).Omeniti velja še nekaj posebnosti, in sicer skupaj pišemo okrajšave, npr. itd., ipd., npr., tj., brez vmesne pike pišemo okrajšave ene same besede, iz katere jemljemo znacilne crke za besedno razlocevanje: sle. (slovenski), jsl. (južnoslovanski), plpf. (pluskvamperfekt), ide. (indoevropski) (SP 2001: 66). – V slovarskem delu SP 2001 imajo okrajšave in simboli dodatni kvalifikator, kratice ga nimajo. Ce je mogoce pomen kratice razbrati iz posameznih sestavin, je ta zapisan brez posebnih oznak, npr. SR – Slavisticna revija, ko pa sam pomen ni jasno razviden iz crk, ki so sestavni deli kratice, stoji v pokoncnih oklepajih pomen kratice, npr. LCD – |zaslon s tekocimi kristali|. S podrocja prava najdemo npr. Uradni list (Ur. l., UL) in kazenski zakonik (KZ), kratico za Evropsko unijo (EU), kratice s podrocja telekomunikacij, npr. CD, GSM, PC in RTV ipd. Žal pa ne najdemo kratice DVD in USB, manjkajo tudi okrajšava za ‘ma- rec’, kratice za ministrstva v Sloveniji, ob kratici BMW bi lahko npr. bila tudi kratica VW. – Slovarski sestavek sestavlja iztocnica, med iztocnico in razvezavo se vrstijo podatki o pregibnosti, spolu in izgovarjavi, npr. »AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ --[afežé -ęja in af.ž. tudi afežé in af.ž.] m, prva oblika z -em (. .; .; .; .) Antifašisticna fronta žena«. Pri tujih krajšavah ni podatka o jeziku izvora in tuji razvezavi, npr. »BBC BBC-ja tudi BBC --[bibisí] m, prva oblika z -em (.; .) |britanska radiotelevizijska družba|«, pri krajšavah latinskega izvora podatek o tuji razvezavi je, npr. »m. p. okrajš. manu propria |lastnorocno|« (SP 2001). 3 zastopanost kRajšav v nekateRih novejših izBRanih slovaRjih V nadaljevanju sledi pregled vkljucenosti krajšav v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in nekaterih izbranih slovarjih, ki so bili izdani do leta 2016. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) kot enojezicni razlagalni slovar predstavlja temeljno slovaropisno delo v slovenskem prostoru. Vanj kratice in krajšave niso zajete, kar je za enojezicni slovar precej nenavadno, saj tuji enojezicni slovarji, npr. italijanski ali angleški, navadno vkljucujejo tudi kratice in krajšave (Kompara 2010); tako je tudi v SSKJ2 iz leta 2014 se ni bistveno izboljšal. Krajšave in kvalifikatorje, uporabljene v slovarju, npr. SSKJ navaja na dveh uvodnih straneh slovarja tik pred slovarjem (SSKJ 1: 1970: LX–LXI). V samem slovarskem delu SSKJ2 najdemo sicer med slovarskimi sestavki nekaj krajšav, a zgolj 38 primerov. Slovarski sestavek je sestavljen iz iztocnice, sledijo podatki o pregibnosti, izgovarjavi, spolu, podrocnem kvalifikatorju in besedni vrsti, sledi razvezava, v primeru tuje krajšave pa izcrpen opisni prevod ter primeri rabe, npr. »ABS --in -a [ab.čs in abečs -ęsa] m (. .) avt., krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprecuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore« (SSKJ2). Stanje krajšav se v novejših normativnih prirocnikih nekoliko izboljšuje. Slovar novejšega besedja (2014) vsebuje nekatere krajšave kot gesla, npr. ABS, CD ipd. Krajšav pa ni v Sprotnem slovarju slovenskega jezika (2014). V Konceptu novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015) je položaj krajšav nekoliko boljši, saj je navedeno, da so kratice naceloma obravnavane kot vse ostale iztocnice, imajo enake slovarske podatke, dodatno je navedena tujejezicna ali slovenska razvezava, podanih je tudi nekaj primerov slovarskih sestavkov. Razvezave kratic in okrajšav s slovensko podstavo stojijo pred pomensko razlago, tujejezicne razvezave pa v etimološkem razdelku, kjer najdemo tudi podatke o izvornem jeziku. V Konceptu novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (Gliha Komac idr. 2015) zasledimo tudi simbole, ki so razvezani, dodano jim je slovnicno pojasnilo, pomenskega opisa sicer nimajo, je pa v etimološkem razdelku dodatno opredeljen njihov izvor. Obsežen nabor krajšav najdemo v Slovarju pravopisnih težav (Bizjak Koncar idr. 2015), in sicer med slovarskimi sestavki. Na zacetku slovarja sicer zasledimo tudi seznam uporabljenih krajšav v slovarju. Nabor krajšav iz tega slovarja je zelo bogat, zato lahko trdimo, da gre za najbogatejšo zbirko, ki je trenutno prisotna v normativnih prirocnikih. 3.1 Krajšave v terminoloških slovarjih V Urbanisticnem terminološkem slovarju (2016), slovarski sestavek sestoji iz iztocnice, zgleda o pregibnosti in podatka o spol, sledi besedna vrsta ter razvazva, npr. »BÉP BEP-a in --m kratica . brútotlórisna površína etáže«. Pri tujih krajšavah je naveden še podatek o izgovarjavi in tuja razvezava ter podatek o jeziku izvora, npr. »CBD CBD-ja in --[c.b.d.] m (ang. central business district) kratica . osrédnje poslôvno obmócje«. V Terminološkem slovarju avtomatike (Karba idr. 2015) je geslo sestavljeno iz iztocnice, sledi pregibnost, v oglatih oklepajih pri tujih krajšavah podatek o izgovarjavi, sledi podatek o spolu in v oklepaju tuja razvezava, ki vsebuje tudi podatek o izvornem jeziku, sledi besedna vrsta in slovenska ustreznica, na koncu pa je ponovljena angleška krajšava, npr. »CASE -a [kęjs] m (ang. computer-aided system engineering) krat. racunalniško avtomatizirano programsko in sistemsko inženirstvo, ki združuje metodologije in racunalniška orodja za podporo uporabniku pri razvojnih fazah sistemov vodenja – ang.: CASE«. V Botanicnem terminološkem slovarju (Batic idr. 2013) geslo sestavlja iztocnica, pri kraticah sledi v oglatih oklepajih podatek o izgovarjavi, spolu, pri tujih krajšavah v oklepaju sledi tuja razvezava z navedbo izvornega jezika, sledi podatek o besedni vrsti in podrocnem kvalifikatorju ter slovenska ustreznica, npr. »ABA --[abeá] ž neskl. (ang. abscisic acid) kratica biokem., fi ziol. . abscizínska kislína«. V slovarju najdemo tudi okrajšave, pri slednjih je slovarski sestavek sestavljen iz iztocnice, v oglatih oklepajih stoji podatek o izgovarjavi, sledi podatek o besedni vrsti in podrocni kvalifikator ter razvezava, npr. »agg. [agregát] okrajš. sist. . agregát (1)«. V Farmacevtskem terminološkem slovarju (2013) slovarski sestavek sestoji iz iztocnice, v oglatih oklepajih sledi izgovarjava, ce je krajšava tuja sledi v oklepajih tuja razvezava z oznacbo izvornega jezika, sledi podrocni kvalifikator, besedna vrsta ter slovenska razlaga, npr. »a. c. -- --[ante cíbum] (lat. ante cibum) lek. farm. okrajšava, oznaka na zdravniškem receptu pred jedjo«, »ACR --[ac.r. / acečr] m (ang. acute to chronic ratio) toksikol. kratica . razmérje med akútno in krónicno tóksicnostjo«. – V Gemološkem terminološkem slovarju (2013) slovarski sestavek sestoji iz iztocnice, sledi izgovarjava, ki stoji v oglatih oklepajih, slednjo smo zasledili pri krajšavi 4 C, pri krajšavah CIBJO in DICORP pa je ni. Kot je razvidno iz spodnjih zgledov, sledi podatek o spolu, ponekod tudi o številu. Oznake za besedno vrsto pri krajšavi CIBJO ne zasledimo, zasledimo pa jo pri krajšavi 4 C in DICORP. Tuja razvezava ni podana sistematicno, prav tako ni sistematicno prikazan jezik izvora. Pri krajšavah 4 C in DICORP manjka tudi slovenska razlaga oz. prevod. Primer 1: Slovarski sestavki za krajšave 4 C, CIBJO in DICORP 4 C [štíri cé, štírih cé] m mn. kratica za angleške oznake carat, colour, clarity, cut CÍBJO -A m (fr. Confédération international de bijouterie, joaillerie, orfčvrerie, des diamants, perles et pierres) mednarodna organizacija za nakit, srebrnino, diamante, bisere in kamne DICÓRP -a m (ang.) kratica Diamond Corporation Vir: Gemološki terminološki slovar (Dobnikar idr. 2013) V Geografskem terminološkem slovarju (Bufon idr. 2005) je geslo sestavljeno iz iztocnice, v oglatih oklepajih sledi izgovarjava, nato podatki o spolu, pregibnosti, besedni vrsti in podrocnem kvalifikatorju ter nazadnje še razvezava, npr. »Bf --[b.f.] m neskl. krajšava klimatogeogr. . bofór«. V nekaterih primerih stoji podatek o pregibnosti pred izgovarjavo, npr. »BRT BRT-ja [b.r.t.] m krajšava geogr. prometa . brútoregístrska tóna«. V Planinskem terminološkem slovarju (2002) je geslo sestavljeno iz iztocnice, sledi podatek o pregibnosti in izgovarjava v oglatih oklepajih ter podatek o spolu in besedni vrsti, nato pa še razvezava oz. opis, npr. »AD -ja [ádé] m krat. ocena zahtevnosti plezalne ture po alpski lestvici zmerno težka, zahtevna plezalna tura«, »AK -ja [áká] m krat. alpinisticni klub«. V Slovenskem smucarskem slovarju (2013) slovarski sestavek sestoji iz iztocnice, sledi podatek o pregibnosti in v oglatih oklepajih o izgovarjavi, sledi podatek o spolu, ce je krajšava, tuja sledi v oklepaju razvezava z navedbo jezika izvora, sledi podatke o besedni vrsti ter slovenska ustreznica, npr. »BMI BMI-ja [bemeí] m (ang. body mass index) krat. . índeks telésne máse«. Skupna znacilnost slovarskih sestavkov omenjenih terminoloških slovarjev je tudi barvna locljivost posameznih elementov v slovarskem sestavku. Slednje predstavlja trend v sodobni leksikografiji, naj spomnimo, da je tak pristop uporabljen že v Velikem slovarju tujk (Tavzes 2002) in ucinkuje razumljivo na bralca. Z izjemo Gemološkega terminološkega slovarja (2013) ostala dela slovarske sestavke s krajšavami prikažejo sistematicno. Dobrodošli so tudi podatki o izgovarjavi in pregibnosti, ki pa jih v zasnovi novega slovarja krajšav ne najdemo, in tuji razvezavi, ki je dosledno prisotna v slovarskih sestavkih novega slovarja krajšav. Zasnova novega slovarja krajšav, ki je v pripravi, sicer do dolocene mere temelji na zasnovi italijanskega krajšavnega slovarja DidiSi (Righini 2001), ki je podrobneje opisana in primerjana z drugimi krajšavnimi slovarji v prispevku iz leta 2010 (Kompara). 4 klasiFikaCija kRajšav in zamenjevanje poimenovanj Krajšave so še vedno perece vprašanje, s katerim so se in se še danes ukvarjajo pravopisni snovalci in slovaropisci, in sicer že od prvih pravopisnih zacetkov. Prica smo tudi izmenjavi poimenovanja, kjer se »kratica« nadomesti s »krajšavo«, ki se ustali v slovenskem jeziku, »kratica« pa postane podvrsta krajšave. S krajšavami in njihovo klasifikacijo sta se ukvarjala dva jezikoslovca: Tomo Korošec je v delu Pet minut za boljši jezik (1972) obravnaval le del kratic, in sicer tiste, ki pomenijo skrajšane oznake, naslove, poimenovanja organizacij, ustanov, društev, držav, tovarn, revij in casopisov, Matej Rode pa je leta 1974 obširneje razvrstil krajšave in uvedel krovno poimenovanje krajšava. Pri tem je treba opozoriti, da je v pravopisih iz leta 1950 in 1962 kratica nadpomenka za druge tipe krajšav, krajšava pa postane krovni pojem šele v SP 1990. Levec (1899) prvi omenja tudi znamenja in simbole. Simbole in kemicne prvine omenja tudi Anton Breznik v Slovenski slovnici iz leta 1916 (Breznik 1916), krajšavam pa posveca malo pozornosti in jih ne klasificira. Rode (1974) dodaja, da so se krajšave namenoma zanemarjale, da bi se pregnale iz rabe, in prav slednje lahko opazimo v pravopisih iz leta 1920, 1935, 1937 in 1938. Dodaja še, da so krajšave in kratice v slovenskem jezikoslovju premalo raziskane, kljub temu da število kratic v pravopisih narašca. 5 slovaRji kRajšav v slovenskem pRostoRu Veliko slovarjev so slovaropisci zaceli sestavljati ali so jih celo dokoncali, še predenj so sploh ugotovili, da dejansko pišejo slovar (Bergenholtz – Tarp 1995). Postopek sestave slovarja lahko poteka na razlicne nacine, in sicer od danes že nekoliko zastarelega zbiranja kartotecnih listkov ali zapiskov strokovnih izrazov, ki se jim doda razlage, primere ali prevodne ustreznice, do sodobnejšega korpusnega pristopa in racunalniško sestavljenega slovarskega dela. Poleg Župancicevega knjižnega slo varja iz leta 1948 (Župancic 1948) in obsežnega Zidarjevega slovarja Recnik jugoslovenskih skracenica (Zidar 1971) je treba omeniti še spletne zbirke krajšav, in sicer Slovarcek krajšav (Kompara 2006) in Slovar krajšav (Kompara 2011). Prvi (Kompara 2006) je bil sestavljen kot plod študentske vneme v casu študija, in sicer z osnovnim slovaropisnim znanjem in brez ustreznega koncepta in strukture slovarskih sestavkov, pa vseeno delo šteje skoraj 6000 rocno zbranih krajšav in razvezav, in sicer slovenske in tuje, pri cemer so pri tujih pripisani tudi prevodi. Zbirka ima uporabno vrednost in je dober slovarski poskus, ki pa potrebuje dodatne izboljšave na ravni strukture slovarskega sestavka. Manjka npr. abecedna urejenost pomenov v posameznih slovarskih sestavkih, pregled in poenotenje prevodov tujih krajšav, pregled in poenotenje navzkrižnih kazalk, podrocni kvalifikatorji, ustreznejše podajanje enciklopedicnih podatkov in uporaba ustreznih slovarskih oznak. Slovarju bi bilo treba dodati vsaj še 4000 dodatnih krajšav, pri cemer se je potrebno osrediniti na slovenske krajšave, saj bi bil tako tudi po obsegu primerljiv s tujimi tovrstnimi deli, ki navadno štejejo okrog 10.000 iztocnic in vec. V slovarju vsekakor pozdravljamo umestitev prevodov, saj na tak nacin delo uporabniku olajša razumevanje tujih krajšav. Drugo delo (Kompara 2011) je plod sodobnejšega racunalniškega pristopa. Zbirka je sestavljena ob pomoci algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih, ki znatno skrajša postopek priprave zbirke, npr. gradivo za sestavo Slovarcka krajšav se je zbiralo približno tri leta, algoritem pa primere iz korpusa besedil iz dnevnika Delo izlušci v slabe pol ure. Ob predhodno zastavljeni strukturi slovarskega sestavka in precišcenem geslovniku ima slovaropisec obcutno manj dela. Po filtraciji in ekstrakciji krajšavno-razvezavnih parov je sledilo sicer rocno preverjanje krajšavnih parov in izlocitev lažnih ter tis tih, ki se ponavljajo, pregibane razvezave pa so bile lematizirane in dodani so bili kvalifikatorji za jezik. Zbirko najdemo na prosto dostopnem spletnem portalu Termania. Zbirka šteje nekaj manj kot 3000 iztocnic, slovenskih in tujih. Slabost zbirke je odsotnost prevodov, dodatnih opisov in enciklopedicnih podatkov. V slovenskem prostoru nedvomno potrebujemo slovar, ki bo odseval sinhrono stanje krajšav. 6 sestava geslovnika novega slovaRja kRajšav – zasnova in makRostRuktuRa Po dveh slovarskih poskusih, in sicer iz leta 2006 in 2011, je v pripravi obširnejši in kompleksnejši slovar krajšav. Na makrostrukturni ravni gre za abecedno urejeno delo, ki šteje okrog 10.000 slovarskih sestavkov, pri tem pa velja opozoriti, da ima posamezna krajšava lahko tudi do 10 razvezav, povprecno po 3, tako da v slovarju najdemo okrog 30.000 razvezav. Slovar je plod dolgoletnega dela in sloni na Slovarcku krajšav iz leta 2006 in na Slovarju krajšav iz leta 2011. Nastal je tudi ob pomoci algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronskih besedilih. V casu nastajanja dela je bila uporabljena vrsta racunalniških orodij, in sicer na zacetku rocnega pisanja so bila slovarska gesla v preprostih Excelovih tabelah, sledila je uporaba programa Eva, ki ga je za pisanje priredil dr. Primož Jakopin, avtor programa, v nadaljnji fazi je bila uporabljena slovarska maska Termania, ki je prosto dostopna posameznikom, ki želijo ustvariti slovarsko zbirko. Slovar je bil v zakljucni fazi prenesen v Wordove dokumente, in sicer za vsako posamezno crko. Kljub temu da Wordovi dokumenti slovaropiscu ne ponujajo posebne podpore pri pisanju slovarjev, vseeno ostajajo najbolj preprosto orodje, predvsem za zakljucno urejanje slovarske zbirke. V zbirki so vse crke slovenske abecede, dodane pa so še crke Q, X, Y in W. Na koncu dela so bili vkljuceni še vsi slovenski krajšavno-razvezavni pari, ki so bili pridobljeni iz Gigafide, in sicer s pomocjo algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav v elektronih besedilih. Pridobljenih je bilo 26.000 krajšavno-razvezavnih parov, ki jih je bilo treba rocno pregledati, preveriti njihovo verodostojnost in jih vnesti v slovarsko zbirko. Pred koncnim urejanjem dela je bilo treba ponovno premisliti zasnovo slovarskega sestavka, ki je predstavljena v nadaljevanju. 6.1 Sestava slovarskega sestavka Sestava slovarskega sestavka je prikazana na primeru crke a. Gre za obsežno crko na 50 straneh. V zbirko so vkljuceni slovenski in tuji krajšavno-razvezavni pari, pri cemer so vse tuje razvezave prevedene z uradnim prevodom, ce slednji obstaja; ce ga ni, je na njegovem mestu pomensko jasen prevod. Kot primer sestave slovarskega sestavka navajamo krajšavo A, ki je naveden spodaj. Slovarski sestavek je urejen abecedno, pri cemer damo prednost slovenskim razvezavam, ki stojijo na zacetku slovarskega sestavka in so urejene abecedno, sledijo pa abecedno urejene tuje razvezave. Kot je razvidno iz primer za krajšavo A, za vsako razvezavo stoji kvalifikator, pri tujih pred razvezavo dodamo tudi jezikovni kvalifikator. Podrocni kvalifikatorji so zbrani na podlagi nabora podrocnih kvalifikatorjev iz italijanskega krajšavnega slovarja DidiSi (Righini 2001). Skupno je bilo uporabljenih okrog 70 kvalifikatorjev, ki zaznamujejo podrocje rabe razvezave in jezik. Kvalifikatorji so uporabljeni tako, da pojem umestijo v širši koncept rabe razvezave, stojijo vedno v oklepajih, tako pri slovenskih kot tudi pri tujih razvezavah pa stojijo za razvezavo. Pri nekaterih splošnih krajšavah, npr. leto, kvalifikatorji niso uporabljeni, ce pa spada razvezava v vec podrocij, je uporabljenih vec kvalifikatorjev, npr. masno število (fiz., kem.). Ce ima razvezava graficno dve možnosti zapisa krajšave, je slednje urejeno tako, da za razvezavo stojijo podpicje, beseda tudi in druga oblika zapisa, kot je razvidno iz primera alt; tudi a (glas.) . pevski glas. Na tak nacin so urejene tudi tuje krajšave, ki imajo dva primera zapisa krajšave. V takih primerih kvalifikator stoji za oznacbo za drugi zapis, kot je razvidno iz primera angl.: academy; tudi Acad. (šol.). Vsak dodaten graficni zapis krajšave pa zahteva tudi obstoj novega slovarskega sestavka oz. ustrezno in dosledno rabo navzkrižnih kazalk, kot je razvidno pri geslih A in a pri pomenu alt. Kot je razvidno iz slovarskega sestavka za krajšavo A, so bili pri zapisu iztocnic uporabljeni posebni znaki: znak . stoji za razvezavo in kvalifikatorjem in zaznamuje dodatno razlago krajšave oz. razvezave, npr. pevski glas, igralna karta. Kljub temu da slovar ni razlagalni, so pri nekaterih razvezavah dodane razlage, npr. pri zgodovinskih pojmih. Ta znak se uporablja tudi pri tujih krajšavah, in sicer pri neuradnih prevodih tujih razvezave, npr. AA lat.: alopecia areata (med.) . bolezensko izpadanje las. V slovarskem sestavku sta uporabljeni še dve oznaki, in sicer pri vseh tujih razvezavah znak . zaznamuje vse tuje uradne prevode. Prevodi so bili najdeni ob pomoci spletnih slovarjev, glosarjev in zbirk, npr. Evroterma. Znak . pa zaznamuje slovenske ustreznice krajšav pri tujih razvezavah. Ce imamo za tujo razvezavo slovensko krajšavo, ki je razlicna od tuje krajšave, je slednje zaznamovano z znakom ., npr. leto . L., l., let. Kot je razvidno iz primera, za oznacbo stojijo vse razlicice zapisa krajšave (Kompara 2015). Primer 2: Slovarski sestavek za krajšavo A adenin (kem.) alpinist (šp.) A-durov akord (glas.) A-durova lestvica (glas.) alt; tudi a (glas.) . pevski glas amper (elekt.) as (igr.) . igralna karta Cona A (zgod.) . del Slovenskega primorja in Istre s Trstom in okoliškimi kraji, ki je bil popodpisu Pariške mirovne pogodbe eno od obeh obmocij (cona A in B) Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) masno število (fiz., kem.) angl.: academy; tudi Acad. (šol.) . akademija . akad. angl.: armament (voj.) . oborožitev, vojna sila lat.: anno; tudi a., an. . leto . L., l., let. Vir: avtorica, 2015 Ce povzamemo kljucne lastnosti slovarskega sestavka slovarja krajšav, lahko recemo, da imamo preproste in kompleksne razvezave. Med preproste sodijo slovenske razvezave, ki nastopajo v imenovalniški strukturi in so opremljene s kvalifikatorjem, sledi jim lahko tudi razlaga, ki stoji za razvezavo in kvalifikatorjem in je razmejena s posebnim znakom ., npr. alt; tudi a (glas.) . pevski glas. Pri dodajanju razlag smo poskusili informacije podati cim bolj zgošceno in smo se omejili na osnovni pomen krajšave, npr. as (igr.) . igralna karta. Kompleksnejše so razložene razvezave tipa Cona A; gre za manj pogoste primere z opisno razlago krajšave, npr. del Slovenskega primorja in Istre s Trstom in okoliškimi kraji, ki je bil po podpisu Pariške mirovne pogodbe eno od obeh obmocij (cona A in B) Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), pri cemer opazimo tudi omembo cone B in uporabo krajšave STO in razvezave Svobodno tržaško ozemlje. Tu dodatna razlaga vsekakor pripomore k razumevanju razvezave in krajšave. Vse tuje razvezave lahko kategoriziramo kot kompleksnejše. Tuje razvezave so sestavljene iz jezikovnega kvalifikatorja, ki je zapisan okrajšano, za dvopicjem sledi tuja razvezava in v oklepaju kvalifikator ali tuja razvezav in za podpicjem ter besedo tudi še dodatni zapisi krajšave in v oklepaju kvalifikator. Za vsako tujo razvezavo stoji ustaljeni prevod, ki je oznacen z znakom . ali opisni prevod, ki je oznacen z znakom .. Ce ima tuja krajšava v slovenšcini v uporabi drugacno krajšavo od tuje, je to oznaceno z znakom ., kateremu sledi niz slovenskih krajšav, npr. angl.: academy; tudi Acad. (šol.) . akademija . akad. (Kompara 2015). Primer 3: Slovarski sestavek za krajšavo a akceptirana, sprejeta (ekon.) . na menicah alt; tudi A (glas.) . pevski glas a-molov akord (glas.) a-molova lestvica (glas.) ar (mat.) . enota za površino angl.: answer . odgovor . odg. Vir: avtorica, 2015 Kot zanimivost naj omenimo, da v primerih, ko je slovenska razvezava zapisana s tujko, npr. pri krajšavi a v pomenu akceptirana, dodamo še slovensko razvezavo, in sicer sprejeta. sklep V prispevku je prikazana sinhrona in diahrona zastopanost krajšav v slovenskih pravopisih in nekaterih izbranih slovarjih. Predstavljena je zastopanost krajšav nih slovarskih zbirk v slovenskem prostoru in opozorjeno na potrebo po sestavi sodobnega slovenskega slovarja krajšav. V nadaljevanju prispevka je prikazan razvoj nastanka slovarja krajšav, ki je v pripravi. Osredinimo se na makrostrukturne lastnosti, pri cemer omenimo proces sestave geslovnika in lastnosti slednjega. Omenimo tudi oba slovarska poskusa, in sicer iz leta 2006 in 2011, na katerih temelji novi slovar krajšav, ki je sestavljen iz vec kot 10.000 slovarskih sestavkov in ki uporabniku ponuja vec kot 30.000 razvezav, tujih in slovenskih, pri cemer so vse tuje dosledno prevedene v slovenski jezik z uradnimi ali opisnimi prevodi. V nadaljevanju prispevka je predstavljen primer slovarskega sestavka, opozorjeno je na mikrostrukturne lastnosti, položaj slovenskih in tujih razvezav ter na uporabo posebnih znakov. viRi in liteRatuRa Batic idr. 2013 = Franc Batic idr., Botanicni terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Slovarji). Bergenholtz – Tarp 1995 = Henning Bergenholtz – Sven Tarp, Manual of specialised lexicography: the preparation of specialised dictionaries, Amsterdam, Philadelphia: J. Benjamins, 1995. Bizjak Koncar idr. 2014 = Aleksandra Bizjak Koncar, Slovar pravopisnih težav, 2014. Breznik 1916 =Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celovec: Družba sv. Mohorja, 1916. Bufon idr. 2005 = Milan Bufon idr., Geografski terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Cotic idr. 2016 = Boštjan Cotic idr., Urbanisticni terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU, 2016 (Slovarji). Dobnikar idr. 2013 = Meta Dobnikar idr., Gemološki terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. Fran = Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2017. Gigafida = Gigafida, 2017. Gliha Komac idr. 2015 = Nataša Gliha Komac idr., Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika: elektronska knjiga, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015 Glonar 1936 = Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Umetniška propaganda, 1936. Gucek idr. 2013 = Aleš Gucek idr., Slovenski smucarski slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Slovarji). Keber 2011 = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015 (Slovarji). Kompara 2006 = Mojca Kompara, Slovarcek krajšav, Ljubljana, 2006. Kompara 2009 = Mojca Kompara, Prepoznavanje krajšav v besedilih, Jezikoslovni zapiski 15 (2009), št. 1–2, 95–112. Kompara 2010 = Mojca Kompara, Krajšavni slovarji, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 111–129. Kompara 2011 = Mojca Kompara, Slovar krajšav, Kamnik, 2011. Kompara 2015 = Mojca Kompara, Compilation of the first Slovene contemporary dictionary of abbreviations, v: Multimodal Communication in the 21st Century: Professional and Academic Challenges, ur. Silvia Molina-Plaza, New York: Elsevier, 2015 (Procedia – Social and behavioral sciences 212C), 266–270. Korošec 1972 = Tomo Korošec, Pet minut za boljši jezik, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972. Krvina 2014 = Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014. Logar 2003 = Nataša Logar, Kratice in tvorjenke iz njih – aktualna poimenovalna možnost, v: Wspólczesna polska i slowenska sytuacja jezykowa = Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanislaw Gajda – Ada Vidovic Muha, Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2003, 131–149. Mlac idr. 2002 = Albin Mlac idr., Planinski terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Slovarji). Obreza idr. 2013 = Aleš Obreza idr., Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Slovarji). Righini 2001 = Enrico Righini, DidiSi: Dizionario di Sigle, Abbreviazioni e Simboli, Bologna: Zanichelli, 2001. Rode 1974 = Matej Rode, Poskus klasifikacije krajšav, Slavisticna revija 22 (1974), št. 2, 214–219. SNB = Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014 (Slovarji). SP 1899 = Fran Levec, Slovenski pravopis, Dunaj: Cesarska kraljeva zaloga šolskih knjig, 1899. SP 1920 = Anton Breznik, Anton, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1920. SP 1935 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Znanstveno društvo, Uciteljska tiskarna), 1935. SP 1937 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1937. SP 1938 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1938. SP 1950 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950. SP 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. SP 1990 = Slovenski pravopis 1: pravila, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970–1991. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja 1–2, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – Cankarjeva založba (zal.), 2014. Tavzes idr. 2002 = Veliki slovar tujk, ur. Miloš Tavzes idr., Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. Termania = Termania, 2017. Zidar 1971 = Josip Zidar, Recnik jugoslovenskih skracenica, prev. Irina Fesenko idr., Beograd: Medunarodna politika, 1971 (Posebna izdanja). Župancic 1948 = Jože Župancic, Kratice, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1948. summaRy A Concept for a New Dictionary of Abbreviations This article presents the status of abbreviations used in Slovenian and examines the inclusion of abbreviations in Slovenian normative guides and selected dictionaries. It also focuses on the classification of abbreviations, changes in their designation over time, and the issue of and need for compiling a modern dictionary of abbreviations used in Slovenian. Mention is made of two dictionaries published several years ago: Slovarcek krajšav (Little Dictionary of Abbreviations; Kompara 2006) and the automatically generated Slovar krajšav (Dictionary of Abbreviations; Kompara 2011). The article draws attention to the need for a modern dictionary of abbreviations and presents the concept for a new dictionary of abbreviations that is being created. It presents the micro- and macrostructure of a dictionary of abbreviations, the acquisition and selection of headwords, and the form and structure of the dictionary entries. It also addresses the issue of foreign abbreviations and their translation, as well as the inclusion of encyclopedic information and qualifiers. anita celinic – Mira menac-mihalic pOveznice i Razdjelnice u sROdnim jezicnim sustavima Cobiss: 1.02 Povezovalne in locevalne crte v sorodnih jezikovnih sistemih Po gradivu za Slovanski lingvisticni atlas, Slovenski lingvisticni atlas in Hrvaški jezikovni atlas ter na osnovi drugega tiskanega gradiva in dostopnih terenskih raziskav so kartografirani trije jezikovni pojavi v hrvaških in slovenskih organskih govorih. Rezultati so analizirani in komentirani, pri tem pa je pokazano, kaj proucevane sisteme povezuje, kaj jih deli in kod potekajo izoglose. Kljucne besede: hrvaški govori, slovenski govori, dialektologija, jezikovni atlas, geolingvistika Lines of Connection and Separation in Related Language Systems Based on material for the Slavic Linguistic Atlas, Slovenian Linguistic Atlas, and Croatian Linguistic Atlas, and on other printed material and available field studies, three phenomena in Croatian and Slovenian organic dialects have been mapped. The results are analyzed and commented on, showing what unites the systems studied, what divides them, and where the isoglosses run. Keywords: Croatian dialects, Slovenian dialects, dialectology, linguistic atlas, geolinguistics 0 Rad na medunarodnim jezicnim atlasima koji obuhvacaju i hrvatske i slovenske govore imaju višedesetljetnu tradiciju – prvenstveno su to atlasi Opceslavenski lingvisticki atlas (OLA) i Europski lingvisticki atlas (ALE). Terenska istraživanja za te atlase uglavnom su dovršena. OLA vec godinama izdaje fonološke i leksicke tomove, koji su dostupni i na internetu. Slovenski lingvisticni atlas (SLA) dobio je svoja dva leksicka toma (isto tako dostupna na internetu), rad na njemu ide dalje. Hrvatski jezicni atlas (HJA) zastao je s radom, izdavanje zasad još nije na vidiku, premda se grada za njega prikuplja vec desetljecima. Znatan broj govora za HJA – prvenstveno štokavskih i kajkavskih – još nije istražen. Medutim, prikupljena je grada tu, više ili manje dostupna, i privlaci dijalektologe da, s jedne strane, pronadu konkretnije odgovore na mnoga pitanja koja su dosad bila tek površno obradena Prispevek je bil predstavljen na 3. Slovenskem dialektološkem posvetu (SDP 3), ki sta ga 11. in 12. februarja 2016 v Ljubljani organizirala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rad je napisan u okviru projekta Opceslavenski lingvisticki atlas (OLA) i Europski lingvisticki atlas (ALE) (br. 8706), koji financira Hrvatska zaklada za znanost. i, s druge strane, da postave nova pitanja, otvore nove probleme, i potraže na njih odgovore, a nove spoznaje uvrste u sintetske dijalektološke radove. Na svim jezicnim razinama postoje pojave koje slovenske i hrvatske govore dijalektološki povezuju i dijele, pokazujuci zanimljive odnose i izoglose. Izabrale smo tri pojave – koje smo dosad razmatrale na podrucju hrvatskoga jezika (rijec je o radovima Menac-Mihalic – Celinic 2016a; 2016b; 2016c) te za njih izradile karte – i nastojale ih lingvogeografski obuhvatiti u kontekstu zapada južnoslavenskoga zapada, odnosno podrucja hrvatskoga i slovenskoga jezika. Tako smo za ovaj rad naše vec objavljene jezicne karte modificirale i proširile i podrucjem slovenskoga jezika. Inicijalne karte, za podrucje hrvatskoga jezika, bile smo napravile na temelju dostupne objavljene i rukopisne grade (od rukopisnih vecinom za jezicne atlase); za proširene karte, koje donosimo u ovom radu, za podrucje slovenskoga jezika koristile smo se podacima objavljenim u dijalektološkim radovima i SLA 2011. Rijec je o trima pojavama: . razvoju sonanata m i n u završnom položaju; . rasporedu i razvoju sufikasa *no ~*ny kod glagola II. vrste; . razvoju c u skupu *c.r. 1 zavRšni m i n (usp. Menac-Mihalic – Celinic 2016a) Najpoznatija pojava vezana uz završne m i n u Hrvatskoj prijelaz je završnoga m u n u nastavcima i nepromjenjivim rijecima (spominje se i pod nazivom adrijatizam, na karti je oznacena sivim fonom): govorin, gledan, s jednin dobrin covikon; sedan, osan, ali grom, kum, dim. U priobalnom dijelu Hrvatske ta je pojava vrlo živa (otoci, obala i dio kopnenoga zaleda). Provodi se u svim govorima od Istre do Konavala (s iznimkom Omišlja na Krku). Manje je poznato da ta pojava postoji, prostorno diskontinuirano, i u sjevernim podrucjima (Hrvatsko zagorje, Medimurje), danas doduše vrlo rijetka i fakultativna, prisutna kod starijih govornika. Krug u centralnom dijelu Hrvatske oznacava govor Gornje Jelenske, doseljenickoga zapadnogoranskoga govora u Moslavini, u kojem se pojava cuva kao i u podrucju odakle su se iselili. Osim spomenute zamjene, novija su istraživanja pokazala kako postoji i drukciji razvoj završnih m i n, konkretno u vidu dvaju razlicitih i razdvojenih slucajeva na sjeverozapadu hrvatskoga jezicnog prostora. U govoru Jarušja1 u Samoborskom gorju (na karti oznaceno okomitim crtama) svako se završno n, neovisno o vrsti morfema, fakultativno zamjenjuje s m – v.m ‘va.n’, d.m ‘dan’, m.lim ‘mlin’, je.m.m ‘jecam’, g.rvam ‘gavran’, trpni pridjevi: puš..m ‘pušten’, ispret..em ‘pretucen’, už..em ‘oženjen’, pe..m ‘pecen’ itd. 1 Upitnik za HJA Jarušje 2013 rkp. te grada prikupljena dodatnim istraživanjem u okolnim punktovima Noršic-Selo i Soline (A. Celinic). -m > -n u gramatickim morfemima i nepromjenjivim rijecima -n > -m u svim vrstama rijeci -m > -m ||-n, -n > -m ||-n u svim vrstama rijeci -m > -n u leksickim morfemima -n > -m u leksickim morfemima Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic Karta 1a: Završni m i n u hrvatskim govorima U govoru Rijeke Vocanske – u okolici Ivanca na sjeveru Hrvatskoga zagorja (na karti oznaceno vodoravnim crtama) – n i m se fakultativno slobodno izmjenjuju i na mjestu jednoga i na mjestu drugoga polaznoga sonanta (m > m || n, n > m || n): . t.m || t.n, s.m || s.n ‘ovamo’, Vuz.m || Vuz.n ‘Vazam’, Isg. nuž.m || nuž.n, s ki.em || ki.en ‘s kim, s cim’, s ti.em || ti.en, p...m || p...n, t.r.m || t.r.n; . um || un ‘on’, v.m || v.n, j.d.m || j.d.n || j.dim || j.din ‘jedan’, k.m.m || k.m.n, u.m.m || u.m.n ‘jecam’, m.lim || m.lin, di.em || di.en ‘dan’, tj.dim || tj.din, b.šl.m || b.šl.n. Osim spomenutoga, postoje leksikalizirani primjeri sa zamijenjenima m i n, i to: 96 Anita Celinic – Mira Menac-Mihalic . Poveznice i razdjelnice u srodnim jezicnim sustavima . m > n (na karti oznaceno kružnicom): Vazan || Vuzin i sl.; . n > m (na karti oznaceno trokutom): v.m, dl.m ‘sluz’. Sve spomenute pojave prikazane su na karti 1a. Na njoj nismo oznacile po- javu gubljenja završnih nazala uz nazalizaciju prethodnog vokala: p. ‘pun’, ž.da ‘žedan’, pridj. b.bi ‘babin’, te rijetke primjere daljnje denazalizacije: Dugi otok: s nog., j. um., Racišce: z. poslo:, ja gňvori:, s vr.co: vňd.o:. Promatrane pojedinacno i odijeljeno, navedene manje zastupljene pojave u okviru hrvatskoga jezika mogu djelovati iznenadujuce. No kad su ucrtane Karta 1b: Završni m i n u hrvatskim govorima (apstrahirani prikaz karte 1a) podrucja zahvacena promjenama završnih m i npodrucja zahvacenapromjenama završnih m i n Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic Anita Celinic – Mira Menac-Mihalic . Poveznice i razdjelnice u srodnim jezicnim sustavima . m > n (na karti oznaceno kružnicom): Vazan || Vuzin i sl.; . n > m (na karti oznaceno trokutom): v.m, dl.m ‘sluz’. Sve spomenute pojave prikazane su na karti 1a. Na njoj nismo oznacile po- javu gubljenja završnih nazala uz nazalizaciju prethodnog vokala: p. ‘pun’, ž.da ‘žedan’, pridj. b.bi ‘babin’, te rijetke primjere daljnje denazalizacije: Dugi otok: s nog., j. um., Racišce: z. poslo:, ja gňvori:, s vr.co: vňd.o:. Promatrane pojedinacno i odijeljeno, navedene manje zastupljene pojave u okviru hrvatskoga jezika mogu djelovati iznenadujuce. No kad su ucrtane Karta 1b: Završni m i n u hrvatskim govorima (apstrahirani prikaz karte 1a) podrucja zahvacena promjenama završnih m i npodrucja zahvacenapromjenama završnih m i n Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic 97 Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1na kartu, zajedno sa sjevernom zonom 1. tipa zamjene m > n, zbog njihove teritorijalne bliskosti postaje jasno da sve slucajeve treba povezati i obuhvatiti kao cjelinu jer su u unutarjezicnom mehanizmu djelovanja ista – rijec je o ne- utralizaciji završnih nazalnih sonanata. Kad se u razmatranje ukljuce i primjeri leksikalizacije – kako m > n, tako i n > m, koji se kao izdvojeni primjeri javljaju na podrucjima gdje inace nisu zabilježene pravilne zamjene m i n, ali se, zemljopi- sno gledano, nalaze relativno blizu njih – sve zajedno svjedoci kako je u prošlosti postojalo šire podrucje zahvaceno pojavom promjena fonološkog statusa nazalnih sonanata m i n na docetku rijeci, podrucje koje je, cini se, obuhvacalo znatan dio Karta 1c: Završni m i n u hrvatskim i slovenskim govorima Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic podrucja zahvacenapromjenama završnih m i n Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1na kartu, zajedno sa sjevernom zonom 1. tipa zamjene m > n, zbog njihove teritorijalne bliskosti postaje jasno da sve slucajeve treba povezati i obuhvatiti kao cjelinu jer su u unutarjezicnom mehanizmu djelovanja ista – rijec je o ne- utralizaciji završnih nazalnih sonanata. Kad se u razmatranje ukljuce i primjeri leksikalizacije – kako m > n, tako i n > m, koji se kao izdvojeni primjeri javljaju na podrucjima gdje inace nisu zabilježene pravilne zamjene m i n, ali se, zemljopi- sno gledano, nalaze relativno blizu njih – sve zajedno svjedoci kako je u prošlosti postojalo šire podrucje zahvaceno pojavom promjena fonološkog statusa nazalnih sonanata m i n na docetku rijeci, podrucje koje je, cini se, obuhvacalo znatan dio Karta 1c: Završni m i n u hrvatskim i slovenskim govorima Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic podrucja zahvacenapromjenama završnih m i n sjeverozapadnog dijela hrvatskoga jezika. Kad se sve spomenuto u kartografskom prikazu apstrahira, tako da istom bojom budu oznacena sva podrucja na kojima je došlo do bilo kakvih promjena završnih m i n, dobivamo kartu 1b. Jesu li podrucja na sjeveru Hrvatske toliko izdvojena i iznimna kao što se cini? Za odgovor treba prouciti šire podrucje. Razliciti autori slovenske promjene u vezi sa završnima m i n opisuju na ponešto razlicite nacine, pri cemu vecinom pišu o zamjeni m sa n. U literaturi se za slovensko jezicno podrucje specifican razvoj završnih m i n spominje u nizu rubnih dijalekata na zapadu, jugu i istoku. Na karti to izgleda otprilike ovako (karta 1c). Pogled koji zahvaca vece podrucje pokazuje kako hrvatski sjeverozapad i slovenski sjeveroistok cine jednu cjelinu. Diskontinuitet manjega, rubnog hrvatsko- slovenskog dijela zahvacenoga tom pojavom, i velikoga, priobalnog podrucja zajedno sa zapadnim slovenskim govorima možda je novija pojava – moguce je da je u prošlosti to bila jedna cjelina. Napominjemo da Rado Lencek (1996), pišuci clanak i crtajuci kartu, izricito naglašava kako se tim diskontinuiranim slovenskim sjeveroistocnim podrucjem ne bavi (Lencek 1996: 158, napomena 3). Pitanje o porijeklu te pojave na tom sjevernom hrvatsko-slovenskom granicnom podrucju – je li ona istog postanja kao i ona na glavnom podrucju ili je drugog uzroka i postanka – vjerojatno se na jednak nacin postavlja i pred hrvatske i pred slovenske dijalektologe. Što se hrvatske strane toga sjevernog dijela tice, može se reci da je pojava u povlacenju, odnosno gubljenju – fonološki se status m i n tu restituira, vjerojatno pod novijim utjecajem standardnoga jezika. 2 glagolski suFiksi *no ~ *ny (usp. Menac-Mihalic – Celinic 2016b) U vecini slavenskih jezika današnji sufiksi u glagolima tipa *dvignoti, *gybnoti, *š.pnoti, *šc.(p)noti, *s.xnoti odražavaju psl. sufiks *no. No, u pojedinim se zapadnoslavenskim i zapadnim južnoslavenskim jezicima – gornjolužicki, polapski, poljski, slovenski, hrvatski, srpski, bosanski – u tim glagolima pojavljuje i sufiks tipa *ny, koji je u nekima od njih terenski rasprostranjeniji (pa je prisutan i u književnome jeziku, npr. u slovenskom i gornjolužickom), a u nekima rjedi. U suvremenome standardnome hrvatskom jeziku sufiks je nu. Supostojanje sufiksa no i ny na slavenskom podrucju jezikoslovci su u osnovi tumacili na dva nacina. Prema jednima rijec je o analogiji; prema drugima, a cini se da je ta teorija prihvacenija, rijec je o praslavenskoj dijalektizaciji. Karta s terenskim rasporedom sufiksa *no ~*ny u Hrvatskoj izgleda ovako (karta 2a): Sivim je fonom oznaceno podrucje s refleksima sufiksa *ny; crtama je oznaceno podrucje s refleksima sufiksa *no. Pritom su razdvojena podrucja sa sufiksima tipa nu (okomite crte), no (vodoravne crte) i na (kose crte). Najspecificniji je, ujedno i najrjede zastupljen, refleks tipa na. On se javlja na cetirima malim 99 Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1odvojenim podrucjima: na sjeveru Istre, u plješivickom Prigorju, na podrucju Kalnika i na sjeveru Hrvatskoga zagorja. Kako karta pokazuje, terenski je ras- pored prilicno šarolik, a na dosta su podrucja prisutne i dublete *ny i *no. Oba se sufiksa javljaju u svim trima hrvatskim narjecjima pa se nijedno narjecje ne može specificirati kojim od tih sufikasa. Tek bi se kod pojedinih dijalekata mo- glo utvrditi koji sufiks u njima preteže. Ista karta, ali s apstrahiranim razlikama medu refleksima *o u sufiksu *no, izgleda ovako (karta 2b). Na njoj na podrucju s *no mrežastim rasterom isticemo samo najspecificnija podrucja – s na. Karta 2a: Glagolski sufiksi *no ~ *ny u Hrvatskoj Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic *ny ni || ni || . || ny || n.*nonuno || n. || n. || no. na || n.*ny ni || ni || . || ny || n.*nonuno || n. || n. || no. na || n. Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic odvojenim podrucjima: na sjeveru Istre, u plješivickom Prigorju, na podrucju Kalnika i na sjeveru Hrvatskoga zagorja. Kako karta pokazuje, terenski je raspored prilicno šarolik, a na dosta su podrucja prisutne i dublete *ny i *no. Oba se sufiksa javljaju u svim trima hrvatskim narjecjima pa se nijedno narjecje ne može specificirati kojim od tih sufikasa. Tek bi se kod pojedinih dijalekata moglo utvrditi koji sufiks u njima preteže. Ista karta, ali s apstrahiranim razlikama medu refleksima *o u sufiksu *no, izgleda ovako (karta 2b). Na njoj na podrucju s *no mrežastim rasterom isticemo samo najspecificnija podrucja – s na. 100 Anita Celinic – Mira Menac-Mihalic . Poveznice i razdjelnice u srodnim jezicnim sustavimaDa bismo usporedile situaciju sa stanjem u Sloveniji, kao gradu uzele smo indeks karte broj 73 stegniti se iz SLA 2011: 174. Na temelju te grade izradeno je slovensko podrucje na karti 2c. Karta 2b: Glagolski sufiksi *no ~ *ny u Hrvatskoj (apstrahirani prikaz karte 2a) *ny ni || ni || . || ny || n. *no nu || no || n. || n. || no. na || n. Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic Anita Celinic – Mira Menac-Mihalic . Poveznice i razdjelnice u srodnim jezicnim sustavimaDa bismo usporedile situaciju sa stanjem u Sloveniji, kao gradu uzele smo indeks karte broj 73 stegniti se iz SLA 2011: 174. Na temelju te grade izradeno je slovensko podrucje na karti 2c. Karta 2b: Glagolski sufiksi *no ~ *ny u Hrvatskoj (apstrahirani prikaz karte 2a) *ny ni || ni || . || ny || n. *no nu || no || n. || n. || no. na || n. Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic 101 Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1Karta 2c: Glagolski sufiksi *no ~ *ny u hrvatskim i slovenskim govorima2 Karta pokazuje kako je slovensko podrucje manje diferencirano od hrvatsko- ga, ali i kako se i u Sloveniji javljaju sufiksi nastali od obaju tipova – i *ny i *no. U Sloveniji se sufiksi tipa nu/no javljaju na podrucju panonskog narjecja, prema podjeli u SLA, to su govori prleškoga dijalekta (Križevci pri Ljutome- ru, Gajševci, Buckovci, Ljutomer, Gibina, Sveti Tomaž, Miklavž pri Ormožu, Cvetkovci, Ormož, Središce ob Dravi), govori prekmurskog dijalekta (Gorica, 2 Sufiksi su kartografirani na temelju indeksa karte broj 73 stegniti se iz SLA 2011: 174. U obzir su uzimani samo infinitivi jer bez dvojbe govore o izravnom razvoju sufiksa. Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic *ny ni || ni || . || ny || n. *no nu || no || n. || n. || no. na || n. Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1Karta 2c: Glagolski sufiksi *no ~ *ny u hrvatskim i slovenskim govorima2 Karta pokazuje kako je slovensko podrucje manje diferencirano od hrvatsko- ga, ali i kako se i u Sloveniji javljaju sufiksi nastali od obaju tipova – i *ny i *no. U Sloveniji se sufiksi tipa nu/no javljaju na podrucju panonskog narjecja, prema podjeli u SLA, to su govori prleškoga dijalekta (Križevci pri Ljutome- ru, Gajševci, Buckovci, Ljutomer, Gibina, Sveti Tomaž, Miklavž pri Ormožu, Cvetkovci, Ormož, Središce ob Dravi), govori prekmurskog dijalekta (Gorica, 2 Sufiksi su kartografirani na temelju indeksa karte broj 73 stegniti se iz SLA 2011: 174. U obzir su uzimani samo infinitivi jer bez dvojbe govore o izravnom razvoju sufiksa. Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic *ny ni || ni || . || ny || n. *no nu || no || n. || n. || no. na || n. Strehovci, Beltinci, Gomilica, Nedelica, Velika Polana, Gornja Bistrica, Hotiza, Gornji Petrovci) i u jednom govoru haloškoga dijalekta (Cirkulane). Javlja se i sufiks na. Za njega pretpostavljamo da je nastao od no. I u Sloveniji se sufiks na javlja na malim odvojenim podrucjima: prema podjeli u SLA, to su dijelovi srednjosavinjskoga, srednjoštajerskoga i južnopohorskoga dijalekta (Crnova, Ložnicapri Žalcu, Svetina, Proseniško, Slivnica pri Celju, Skomarje, Kebelj, Zafošt) i jedan punkt slovenskogoriškoga (Zgornja Velka). Za slovenskogoriško podrucje Koletnik navodi: »Pri glagolih II. glagolske vrste, kjer je za -no-v knjižnem jeziku analogicni -ni-, je v negovskem, ivanjskem, crešnjevskem in radenskem govoru -no-, ki je le naglašen, pri zakleniti, zaklenem: zakle'n.t., zak'lenen, zak'len., zak'lente, zak'lena, zak'lenla/zakle'n.la, zakle'n.lo, zakle'n.l., zakle'n.le, zakle'n.l., zakle'n.la, zakle'n.l., zakle'n.la, zak'l.:.eno, v ceršaškem in šcavniškem govoru pa -na-(zlasti v deležniku): 'du:j vu'ga:snala, 'ki:pnalo, s'ti:snali, po'ti:snale, po't.:gnali, z'di:gnali« (Koletnik 2001: 176, slicno (skraceno) i 271). Premda tu nije izrijekom navedena Zgornja Velka (inace jedan od obradivanih punktova u knjizi), u kojoj je -na-potvrdeno u indeksu broj 73 iz SLA 2011: 174, ocito je da je tip sufiksa -na-, kao i -no-, na slovenskogoriškom podrucju šire zastupljen nego što to pokazuje grada za kartu 73, ciji smo indeks uzele kao princip za iscrtavanje stanja na slovenskom podrucju u našoj karti 2c. Svaki se od dvaju sufikasa može dovoditi u vezu sa stanjem u ostatku južnoslavenskoga i opcenito slavenskoga podrucja. Sufiks *ny, uz to što je prisutan u najvecem dijelu slovenskih i u velikom dijelu hrvatskih govora, zastupljen je – dominantno ili rijetko – i u bosankim, srpskim, gornjolužickim, polapskim i poljskim govorima. Sufiks *no, takoder znatno zastupljen u hrvatskim govorima, manjim dijelom i u slovenskima, prisutan je još šire, u najvecem dijelu slavenskih govora. Refleksi tipa na – prisutni, ali rijetki u hrvatskim i slovenskim govorima – karakteristicni su za makedonske i bugarske govore. Kako pokazuje karta, izoglosa *no ~ *ny hrvatske i slovenske govore uglavnom povezuje, a ne dijeli, buduci da tek u vrlo malome dijelu prolazi jezicnom granicom. 3 Razvoj *c u skupu *c.r (usp. Menac-Mihalic – Celinic 2016c) Problematika razvoja c ispred r odnosi se na zamjenu palatalne afrikate c nepalatalnom, dentalnom afrikatom c. O uzroku te promjene u literaturi se uglavnom ne govori. Vjerojatno je rijec o asimilaciji u kojoj se nepcana afrikata c ispred nenepcane likvide r zamijenila nenepcanom afrikatom c. Pojavu smo promatrale samo u navedenom skupu *c.r (skup *cer, odnosno *cr., ostao je izvan razmatranja), i to na trima rijecima: crv ~ crv (izoglosa s dužim crtama), crn ~ crn (izoglosa s dužim i kracim crtama) i crven ili crljen ~ crven ili crljen (izoglosa s kružicima). Izvan razmatranja ostali su punktovi u kojima je dokinuta fonološka opreka izmedu c i c (što je u hrvatskoj dijalektologiji poznato kao cakavizam; na karti oznaceno simbolom). Pokazalo se da izoglosa promjene c > c za svaku od navedenih rijeci tece ponešto drukcije, kako pokazuje karta 3. c || . u crv c c || . u crn c c || . u crven c govor s cakavizmom Izoglose su neutralne premapunktovima s cakavizmomi drugim leksemom; takvise punktovi nalaze s obijunjihovih strana Autori: Mira Menac-Mihalic i Anita Celinic Karta 3: Refleksi *c u skupu *c.r- Sve što je zapadno od navedenih izoglosa, podrucje je s ocuvanim c. Tako izoglosa, koja prolazi podrucjem hrvatskoga jezika, povezuje njegov zapad i jugozapad (vecinom kajkavske i cakavske govore) sa slovenskim jezikom. Promatra li se južnoslavensko podrucje u cjelini, na njegovu istoku, djelomicno diskontinuirana, prolazi druga, obrnuta izoglosa s cije je zapadne i južne strane podrucje cr, a sa sjeveroistocne strane podrucje cr (usp. BDA 2001, karta F 161). Tako cr dolazi u najvecem dijelu makedonskih govora (s iznimkom dvaju manjih podrucja na jugozapadu u kojima je cr) te u manjem zapadnom i južnom dijelu bugarskih govora, a veci dio bugarskih govora ima cr. To navodi na zakljucak kako je promjena c > c ispred r zapocela u središnjem dijelu južnoslavenskoga podrucja i postupno se radijalno širila prema rubovima. Tako se zapadni dio južnoslavenskoga zapada i istocni dio južnoslavenskoga istoka u pogledu razvoja *c.r podudaraju. 4 U radu se donose tri karte s razlicitim izoglosama koje govore hrvatskoga i slovenskoga jezika dijelom dijele, a dijelom povezuju. Prva karta (karte 1a–c), o završnim sonantima m i n, pokazuje da se pojava njihove neutralizacije u kontinuitetu proteže velikim priobalnim hrvatskim i slovenskim podrucjem te manjim podrucjem hrvatskoga sjeverozapada i slovenskoga sjeveroistoka. Pretpostavljamo da su diskontinuirano manje, rubno hrvatsko-slovensko podrucje i veliko, priobalno podrucje u prošlosti bili jedna cjelina. Druga karta (karte 2a–c), o sufiksima *no i *ny, pokazuje da je *ny prisutan u najvecem dijelu slovenskih i u velikom dijelu hrvatskih govora. Sufiks *no znatno je zastupljen u hrvatskim govorima, a manjim dijelom i u slovenskima. Refleksi sufiksa *no tipa na prisutni su, ali rijetki i u hrvatskim i slovenskim govorima. Treca karta (karta 3), o razvoju *c u skupu *c.r-, pokazuje kako izoglose, koje prolaze podrucjem hrvatskoga jezika, povezuju njegov zapad i jugozapad (vecinom kajkavske i cakavske govore) sa slovenskim jezikom. Nijedna od prikazanih karata nije konacna. One su otvorene za dopunjavanje novim podacima o punktovima, a moguce i novim pojavama pa se ne bismo cudile kad bi buduca istraživanja otkrila i nove podatke za ove, cini nam se, još nezavršene teme. Svaka je izoglosa ujedno i poveznica i razdjelnica. To je crta koja razdvaja govore s jedne njezine strane u odnosu na govore s njezine druge strane; u tom smislu izoglosa je razdjelnica. No, ujedno, to je crta koja povezuje sve govore što se nalaze s njezine iste strane; u tom smislu izoglosa je poveznica. U radu prikazane izoglose hrvatske i slovenske govore medusobno ne odjeljuju jer u vrlo malome dijelu prolaze hrvatsko-slovenskom jezicnom granicom. Prikazane izoglose na kartama 1 i kartama 2 na jednak nacin kao razdjelnice sijeku podrucje i hrvatskoga i slovenskoga jezika, uzrokujuci njihovu dijalektnu razvedenost, te kao poveznice spajaju i hrvatska i slovenska podrucja koja im se nalaze s iste strane. Izoglose na karti 3, buduci da prolaze samo hrvatskim podrucjem, ne odvajaju slovenske govore medu sobom, nego povezuju sve slovenske govore s dijelom hrvatskih, odvajajuci ih od drugoga dijela hrvatskih govora. Na zapadu južnoslavenskog zapada razmotrene su i kartografirane tri jezicne pojave koje i hrvatske i slovenske govore i povezuju i razdvajaju. S obzirom na to da su promatrani zapadnojužnoslavenski govori vrlo bliski, ima puno jezicnih pojava kojih izoglose idu istocnije i sjevernije, povezujuci sve govore hrvatskoga i slovenskoga jezika, smještajuci ih s iste strane izoglosâ. Postoji li izoglosa koja ide granicom hrvatskoga i slovenskoga jezika? CitiRana liteRatuRa3 i GRada 3 i GRada BDA 2001 = B.lgarski dialekten atlas: obobštavašt tom I–III: fonetika, akcentologija, leksika, Sofija: Trud, 2001. HJA = grada Hrvatskoga jezicnog atlasa Koletnik 2001 = Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narecje, Maribor: Slavisticno društvo, 2001 (Zora 12). Lencek 1996 [1981] = Rado L. Lencek, O prehodu -m > -n v južnoslovanskih narecjih, v: Rado L. Lencek, Izbrane razprave in eseji, Ljubljana: Slovenska matica, 1996, 154–160. Menac-Mihalic – Celinic 2016a = Mira Menac-Mihalic – Anita Celinic, Glagol’nye suffiksy *no/*ny v Horvatii, u: Trudy Instituta russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova 8 = Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: materialy i issledovanija 2012–2014, Moskva: Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova, 2016, 95–114. Menac-Mihalic – Celinic 2016b = Mira Menac-Mihalic – Anita Celinic, Refleksi *c u skupu *c.r u hrvatskim govorima, Romanoslavica (Bucuresti) 52 (2016), br. 2, 99–115. Menac-Mihalic – Celinic 2016c = Mira Menac-Mihalic – Anita Celinic, Završni m i n u hrvatskim govorima, Šesti hrvatski slavisticki kongres 1, Zagreb: Hrvatsko filološko društvo – Hrvatski slavisticki odbor, 2016, 323–332. OLA = grada Opceslavenskoga lingvistickog atlasa OLA 1994 = Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas 3: refleksy *.r, *.r, *.l, *.l, Warszawa, 1994. SLA 2011 = Slovenski lingvisticni atlas 1.1: atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). povzetek Povezovalne in locevalne crte v sorodnih jezikovnih sistemih V prispevku so predstavljene tri karte z razlicnimi izoglosami, ki govore hrvaškega in slovenskega jezika deloma locujejo, deloma pa jih povezujejo. Prva karta, z izglasnima zvocnikoma m in n, kaže, da se njuna nevtralizacija v kontinuiteti razprostira na obsežnem obalnem hrvaškem in na slovenskem podrocju ter na manjšem podrocju hrvaškega severozahoda in slovenskega severovzhoda. Druga karta, s priponama *no in *ny, kaže, da je *ny prisoten v pretežnem delu slovenskih in v velikem delu hrvaških govorov. Pripona *no je znatno zastopana v hrvaških govorih, v manjšem delu pa v slovenskih. Refleksi pripone *no tipa na se tako v hrvaških kot v slovenskih govorih sicer pojavljajo, vendar so redki. Tretja karta, o razvoju *c v skupini *c.r-, predstavlja, kako izoglose, ki potekajo po podrocju hrvaškega jezika, povezujejo njegov zahod in jugozahod (vecinoma kajkavske in cakavske govore) s slovenskim jezikom. Prikazane izoglose na kartah 1 in 2 kot locevalne crte sekajo podrocje tako hrvaškega kot slovenskega jezika, saj povzrocajo njuno narecno locevanje, kot povezovalne crte pa spajajo hrvaška in slovenska podrocja, ki se nahajajo na isti strani. Izoglose na karti 3, ki potekajo samo na hrvaškem podrocju, ne locujejo slovenskih govorov med seboj, ampak povezujejo vse slovenske govore z delom hrvaških, hkrati pa jih locujejo od drugega dela hrvaških govorov. Literatura za svaku od triju promatranih pojava navedena je u Menac-Mihalic – Celinic 2016a; 2016b; 2016c. Marina marinkovic iz Fonologije mjesnoga govoRa zadoBaRja: cakavskO-kajkavske inteRfeRencije na zapadnOme kaRlOvackOme pOdRucju Cobiss: 1.01 Iz fonologije govora Zadobarja: cakavsko-kajkavske interference na zahodnem karlovškem podrocju Prispevek obravnava nekaj fonoloških znacilnosti Zadobarja, ki jih je avtorica ugotovila na osnovi terenskega raziskovanja. V skladu s prejšnjimi raziskavami je govor Zadobarja del celinskega narecja cakavskega ikavsko-ekavskega narecja. Namen raziskave je ugotoviti odnos med cakavskimi in kajkavskimi znacilnostmi v govoru Zadobarja. Kljucne besede: Zadobarje, cakavsko ikavsko-ekavsko narecje, prehodni govor, akcen tuacija, metatonija Some Phonological Characteristics of the Zadobarje Dialect: Toward a Better Understanding of Cakavian-Kajkavian Interference in the Western Karlovac Region This article discusses some phonological characteristics of Zadobarje based on the author’s fieldwork. According to previous studies, the Zadobarje dialect is a part of the continental subdialect of the Cakavian Ikavian-Ekavian dialect. This research determines the relation between Cakavian and Kajkavian elements in the local dialect of Zadobarje. Keywords: Zadobarje, Cakavian Ikavian-Ekavian dialect, transitional dialect, accentua tion, metatonic circumflex 1 uvod Zadobarje je naselje smješteno desetak kilometara sjeverozapadno od Karlovca, na desnoj obali rijeke Dobre, neposredno prije njena utoka u Kupu. Administrativno je dijelom grada Karlovca. Do 1961. godine službeno ime mjesta glasilo je Zadoborje,1 a danas ga cine više zaselaka: Fanjki, Šiškovici, Vojaki, Jasetici, Kružici, Suci, Metuljska Draga, Gojsko Brdo, Kušansko Selo (Karlovacki leksikon 2008: 634). Prema podatcima iz 2011. u Zadobarju živi 373 stanovnika, što ga u usporedbi s drugim ruralnim dijelovima karlovackoga podrucja uvrštava u veca naselja. Ipak, povijesni statisticki podatci i ovdje ukazuju na negativna demografska kretanja. 1 Urbar grada Ozlja iz 17. stoljeca donosi inacicu Zadobarje, dok njegov priredivac, Radoslav Lopašic koncem 19. stoljeca u proslovu spomenutome Urbaru govori o Zadoborju (1894: 203). Nije poznato kada su se i zašto odvijale promjene imena ovoga sela. U crkvenome pogledu ono pripada Župi svetoga Križa u Završju Netretickome, uz koju Lopašic veže uporabu glagoljice sve do svršetka 17. stoljeca (Lopašic 1894: 273). Prvi je spomen imena Zadoborje vezan za 15. stoljece kada se u Uvodnici kaptola zagrebackoga (1441.) u kontekstu dobranskih plemica spominje i plemic Matija Fabijanov od Zadoborja te Juraj Miklic, župan u Zadoborju (Lopašic 1895: 184). Poput brojnih ostalih plemenskih opcina na sjeverozapadnome kraku karlovackog podrucja (obcina Vivodinska, Brodarska, Vrhovacka, Jaškovljanska...), i opcina Zadobarska bila je dijelom ozaljskoga vlastelinstva (proslov Urbara grada Ozlja iz godine 1642., Lopašic 1894: 203). Na celu opcina bio je sudac, kod nekih nazivan rihtarom, dok je u Zadobarju nazivan županom. Mjesni govor Zadobarja dosada nije bio iscrpnije istraživan. Prve, fragmen tarne spoznaje o obilježjima zadobarskog govornog tipa sežu medutim vec u 19. st. Zanimljivo je da je Lopašic, opisujuci povijest susjednoga Novigrada na Dobri, iznimno dodao i crticu o govoru tog punkta (što u opisima povijesti preostalih utvrda nije cinio): »Novogradci su danas kajkavci i donekle ikavci sa obilježjima cakavštine u govoru i naglasku, dok su prije tri sta godina cisti cakavci bili« (Lopašic 1895: 182). Godinu prije, 1894., Ivan Milcetic u radu Je li stativsko narjecje kajkavsko? utvrduje da je govor susjednih Stativa cakavski, i samo »natrunjen njekim kajkavskim i štokavskim elementima« (Milcetic 1894: 94-96). Ubrzo nakon Lopašica i Milcetica, u radu Jezicne osobine u kotaru karlovackom, nakon definiranja geografskih granica analiziranoga podrucja (na zapadu karlovacki je kotar tada granicio s kotarom Vrbovsko i s Kranjskom), Strohal ponajprije okvirno odreduje jezicni identitet svih naselja koja mu pripadaju: osim nekoliko štokavskih i cakavskih punktova, za veci dio teritorija utvrduje da se govori kajkavštinom »ili bolje nekom smjesom kajkavštine i cakavštine, u kojoj je smjesi jaca cas kajkavština cas cakavština« (Strohal 1901: 78). Upravo za zapadni dio tadašnjeg kotara (Stative, Netretic, Zadobarje...) veže jaci utjecaj cakavštine. Rudolf Strohal poseb nu je pozornost posvetio mjesnome govoru Stativa u dvama radovima: Osobine današnjega stativskoga narjecja (1890) i Još nekoliko rijeci o današnjem stativskom narjecju (1894). Miješani, cakavsko-kajkavski karakter govora s izraženijim cakavskim crtama, smještenih sjeverozapadno od Karlovca, utvrden je i u radovima iz druge polovice 20. stoljeca (Finka – Šojat 1973; Težak 1979; 1982). Iz perspektive de Saussurove strukturalne lingvistike2 te na temelju rezultata istraživanja niza mjesnih govora na tlu širega karlovackoga podrucja, Težak uvodi termin medunarjecja želeci njime riješiti teškoce pri uvrštavanju tih mjesnih govora u hijerarhijski više sustave (Težak 1979: 37). Rijec je o mjesnim govorima cija dijalektološka klasifikacija predstavlja složeniji izazov, buduci da istraživacu vec pri prvome slušanju postaje razvidno da u njima manje ili više ravnopravno koegzistiraju razlucnice obaju narjecja, cakavskoga i kajkavskoga. Težak stoga poseže za pojmom U uvodnome dijelu rada Težak se poziva na de Saussureovo poimanje dijalekata (takoder i hijerarhijski viših jedinica – skupina dijalekata i narjecja) kao umjetnoga konstrukta koji nerijetko ne odražava stvarno stanje na terenu te koji se pri razdiobama organskih idioma uvodi kao nužna konvencija. medunarjecja3 istraživši te uvrstivši u taj sustav, izmedu ostalog, i nekoliko govora geografski pozicioniranih sjeverno od Karlovca, medu njima i govor Zadobarja za koji donosi nekoliko prozodijskih napomena. U osvrt na zadobarski govorni tip uvrštava tako pet naglasnih znacajki: cuvanje kratkoga naglaska u medijalnom položaju (šen.ca, pot.ki), sporadicni progresivni pomak naglasnog mjesta (jag.da), dugosilazni naglasak na finalnome slogu prezenta (pec.m, bod.), metatonijski cirkumfleks u tzv. kajkavskim primjerima (cer.šna, kol.na), dugosilazni naglasak na finalnom otvorenom slogu (vod. G jd.) te, neusustavljeno, duženje kratkoga naglaska na sekundarnom mjestu (k.di i kádi). U komparaciji s drugim govorima podžumberackoga kraja, uvrstio je Težak zadobarske primjere u zaseban akcenatski tip (Težak 1982: 298), koji s ostalima analiziranima idiomima (Ribnik, Bubnjarci, Ozalj, Vivodina...) dijeli izoglosu po'sikal – po'sikla, determinantu druge, konzervativne, Ivšiceve kajkavske skupine. Navedene akcenatske osobine ponovno su ispitane istraživanjem provedenim za potrebe ovoga rada, stoga je jedan od ciljeva ovoga rada i utvrdivanje smjera razvoja naglasnoga sustava zadobarskoga govora u rasponu od 30 do 40 godina. Osim navedenoga, Stjepko Težak (1981a: 169) sâm govor Zadobarja ukljucuje u kajkavski dio spomenutoga medunarjecja. Na koncu, u monografiji Cakavski ikavsko-ekavski dijalekt (Lukežic 1990) mjesni je govor Zadobarja pripojen kontinentalnome poddijalektu srednjocakavskog dijalekta cakavskoga narjecja (Lukežic 1990: 24), prema utvrdenim metodološkim nacelima u hrvatskoj dijalektološkoj praksi, odnosno prema dvama bitnim kriterijima u rangiranju organskih jedinica: (ikavsko-ekavskome) refleksu jata i naglasnim svojstvima (Brozovic 1960). 2 ciljevi istRaživanja i metOdOlOŠke pOstavke Premda je mjesni govor Zadobarja u relevantnoj literaturi svrstan u hijerarhijski viši rang cakavskoga narjecja, i sama autorica ikavsko-ekavske monografije na temelju tada dostupnih podataka4 o mjesnome govoru Zadobarja uocava najveci 3 Poštivajuci dijakronijske razloge Težak se zalaže za termin cakavsko-kajkavskih govora, s obzirom da je cakavština na istraživanome terenu zapadno od Karlovca supstratni element. No, kako bi pomirio genetsku (cakavsku) pozadinu s ondašnjom govornom slikom u kojoj novijim utjecajem pretežu kajkavski elementi, autor dopušta i da se ti govori nazivlju kajkavsko-cakavskima (Težak 1979: 50–51). Osim zamjenice kaj, iz Težakova popisa osnovnih obilježja navedenoga medunarjecja ne mogu se, ipak, izluciti one fonološke (i morfološke) osobine koje se danas mogu nedvojbeno pripojiti samo kajkavskome narjecju (usp. i Šojat 1981). Tridesetak godina nakon Težakovih istraživanja spoznaje o znacajkama hrvatskih organskih govora znatno su se proširile, stoga je danas popis tipicnih kajkavskih fonoloških i morfoloških obilježja ponešto drugaciji, premda ni on, zbog brojnih neistraženih govora još nije konacan. Zbog toga ondašnje osobine mjesnih govora koje su poimane kao iskljucivo kajkavske ili iskljucivo cakavske danas više ne mogu biti tako definirane. 4 Gradu je za mjesni govor Zadobarja crpila iz radova Stjepka Težaka (v. popis literature u ovome radu). Otada pa do danas u tome punktu nije bilo istraživanja koja bi donijela novije, detaljnije podatke s terena. broj primjera s kajkavskim metatonijama upravo na (sjevero)zapadnome dijelu današnjeg teritorija grada Karlovca (Lukežic 1990: 100). Nadalje, na zemljovidu kajkavskoga narjecja teritorij zapadno od Karlovca na kojem je lociran mjesni govor Zadobarja oznacen je kao podrucje cakavsko-kajkavskih govora (Loncaric 1996). Zbog navedenih dvojstava pri dosadašnjim opisima cilj je ovoga rada na temelju analize fonoloških osobina mjesnoga govora Zadobarja utvrditi prirodu i odnos kajkavskih i cakavskih elemenata, kao i onih znacajki koje su dijelom obaju narjecja. Kako u dosadašnjim istraživanjima nedostaju opisi monografskoga tipa kojeg od zapadnokarlovackog govora, kao i detaljniji opisi nekih užih fenomena kojeg od spomenutih govora (prozodijske, i ostale fonološke ili morfološke osobine), ovaj ce opis biti prilogom poznavanju još uvijek mutne predodžbe o karlovackoj dijalektološkoj heterogenosti. Nedostatak takvih radova i spoznaja koje bi iz njih proizašle bile su stoga poticajem za ovo istraživanje. U nastavku dat ce se pregled osnovnih vokalskih i konsonantskih osobina za dobarskoga govora, posebice onih koje su odraz pripadnosti višemu hijerarhijskome sustavu (refleks jata, poluglasa, refleksi polaznih *o i *., suglasnickoga skupa s. i dr.)5 te, manjim dijelom, onih koje su svojstvene i ostalim govorima zapadnokarlovackoga podrucja (usp. Finka – Šojat 1973). Zbog toga analiza nece slijediti uobicajenu formu fonološkoga opisa u kojoj se inace donose sve karakteristike ispitivanoga govora, ukljucujuci i one koje nisu distinktivne prema drugim sustavima.6 U središtu je interesa ovoga rada prozodijski sustav mjesnoga govora Zadobarja, buduci da su naglasna svojstva primarni instrumentarij dijalektološke klasifikacije, posebice na rubovima prostiranja jezicnih sustava, u ovome slucaju kajkavskoga i cakavskoga.7 Uz opis akcenatskoga inventara i distribuciju njegovih jedinica, razmjerno je veca pažnja pridana promjeni kvantitete naglašenoga vokala, odnosno duljenju kratkoga naglašenoga vokala uvjetovanome fonetskim i morfološkim razlozima. Duljenje je kratkoga vokala u relevantnoj literaturi dosada smatrano presudnom jezicnom znacajkom koja neki jezicni sustav odvaja od drugoga sustava. Opsezi i rezultati 5 Najnoviji radovi polako istiskuju iz uporabe termine alijetet i alteritet, zamjenjujuci ih novima. U povijesnoj sintezi hrvatskih narjecja Iva Lukežic (Lukežic 2012) govori o osobinama organskih govora s predmetkom opci- (opceštokavske, opcekajkavske, opcecakavske) te o osobinama s predmetkom samo- (samoštokavske inovacije i sl.). Prve su uobicajene za govore pojedinoga narjecja, no pronalazimo ih i u govorima s pripadnošcu kojem drugom jezicnome sustavu, dok potonje odreduju samo jedan jezicni sustav. 6 Poput, primjerice, navodenje izvoda vokala a iz etimološkoga *a, buduci da je u mjesnome govoru Zadobarja, kao u gotovo svima hrvatskim govorima to sasvim ocekivana i uobicajena pojava. 7 Važnost naglasnih osobina u razgranicavanju organskih govora na podrucjima gdje se preplicu osobine dvaju ili više jezicnih sustava stalno je mjesto dijalektoloških rasprava, starijeg i novijeg datuma: »Kao vrlo otporni jezicni elementi akcenti mogu na spornim dijalekatskim medama odigrati važnu ulogu pri utvrdivanju pripadnosti pojedinih govora« (Težak 1982: 293). Usp. i Junkovic 1982: 191; Brozovic – Ivic 1988: 93. I u skorije su doba naglasna obilježja (uz važne povijesne podatke) imala neprijepornu ulogu pri utvrdivanju i potvrdivanju osnovice tzv. rubnih kajkavskih dijalekata, poput donjosutlanskoga, dijalekta nastaloga kajkaviziranjem cakavskih doseljenika (Brozovic – Ivic 1988: 93; Kapovic 2009: 195–209). duljenja kratkoga akcenta u cakavološkoj literaturi (Brozovic – Ivic 1988; Lukežic 1990; 2012; Zubcic 2006; 2017) uzimani su tako kao temeljna diskriminanta dijalektološke podjele, a ista je metodologija provodena i pri klasifikacijama kajkavskih govora (Ivšic 1936; Loncaric 1996). Cakavskome ikavsko-ekavskome terenu svojstvena su tri osnovna tipa duljenja, s razlicitim rezultatima uvjetovanima geograf skim prostiranjem govora: duljenje u slogu zatvorenu sonantom, duljenje u slogu zatvorenu šumnim konsonantom i skupinom šumnika te duljenje kratkoga akcenta u unutrašnjem otvorenom slogu.8U vecini govora kajkavskoga narjecja zamjetno je (i klasifikacijski znacajno) duljenje kratkoga naglašenoga sloga ispred dužine u velikome broju kategorija,9dok je rezultat takova duljenja (dugi naglasak silazne intonacije) u sjeverozapadnim cakavskim govorima vezan za dvije kategorije, za e-prezent (tip c.ješ) te za odredeni lik pridjeva (tip st.ri), usp. Zubcic 2008; 2017; Lukežic 2012: 55.56. Analiza prozodijske razine mjesnoga govora Zadobarja pokušala je stoga utvrditi i distribuciju te vrstu dugih naglasaka nastalih nakon opceslavenskoga razdoblja (Lukežic 2012). Pritom valja upozoriti na moguce dvojbene zakljucke: naime, dosadašnja istraživanja, a i recentna istraživanja koje sam provela za potrebe ovoga rada utvrdila su ukinuce intonacijskih opreka u analiziranome govoru, odnosno nepostojanje dvaju dugih akcenata, silaznoga i zavinutoga. Iz toga proizlaze dva problema koja bi a priori mogla navesti na kriva tumacenja: zbog utrnuca intonacijskih opreka u prozodijskome inventaru mjesnoga govora Zadobarja postoji samo dugi naglasak silazne intonacije stoga je teško utvrditi intonaciju dugoga naglaska u predsonantskome položaju prije ukidanja opreka, što je jedna od osnovnih izoglosa koje presijecaju cakavsko narjecje dijeleci ga na sjeverni i južni dio. Kako se u vecine srednjocakavskih govora u tome položaju razvio zavinuti naglasak vjerojatno je da se takva promjena dogodila i u mjesnome govoru Zadobarja, odnosno da je prije ukidanja opreka po intonaciji u poziciji ispred 8 Najnoviji je pregled duljenja u suvremenim cakavskim govorima da.n i u Kapovic 2015: 554.620. Iva Lukežic u monografiji o ikavsko-ekavskome dijalektu dodaje i cetvrti tip duljenja u analiziranim cakavskim ikavsko-ekavskim govorima, tzv. kanovacko duljenje (Lukežic 1990: 77). No, kako je ono potvrdeno u brojnim drugim, necakavskim govorima (usp. Lukežic 2012: 223; Kapovic 2015: 734), ovdje nije uzeto kao relevantan kriterij mogucih zakljucaka. Takoder, nije razmatrano ni kompenzacijsko duljenje tipa l.d : l.da, karakteristicno brojnim (ne)cakavskim sustavima. 9 Tradicijski se takav dugi naglasak na mjestu staroga akuta u kroatistickoj literaturi nazivlje metatonijskim cirkumfleksom (u dijelu literature i novim praslavenskim cirkumfleksom), no noviji akcentološki radovi govore samo o neocirkumfleksu, upozoravajuci da se nastanak toga prozodema ne može dovesti u vezu s metatonijom (Kapovic 2015: 272–362; Zubcic 2017). Kako je taj naglasak ovdje jedan od kljucnih pokazatelja jezicnoga identiteta analiziranoga govora te kako bi bilo jasno da se radi o zadobarskim potvrdama s mladim cirkumfleksom (‘mladi’ u opreci prema starom cirkumfleksu u tipu m.so) koji se javlja (ili ne javlja) u poznatim kajkavskim kategorijama (u odnosu prema vrlo proširenome novome cirkumfleksu u G mn. naglasne paradigme a tipa kr.v i prema cirkumfleksu u pozicijama sjevernocakavske metatonije), u ovome radu koristit ce se još uvijek termin metatonijski cirkumfleks s naglaskom na pridjevak »kajkavski«. 3 3.1 3.1.1 sonanta stajao zavinuti naglasak.10 Drugi je problem takoder vezan uz dvoakce natski inventar gdje je u pojedinim kategorijama, odnosno oprimjerenjima poput zadobarskih pon'dilka G jd. i 'palci N mn. teško jednoznacno odrediti radi li se kod tih dugih vokala o cakavskome predsonantskome duženju ili kajkavskome metatonijskome cirkumfleksu. Slicna se nedoumica javlja kod primjera c'rišna gdje su moguce dvije interpretacije: dugi se naglašeni vokal razvio na mjestu metatonij skoga cirkumfleksa kao u ostalim kajkavskim govorima ili je dugo i ovdje odraz cakavskoga duljenja pred šumnim konsonantom. Takvi primjeri so popisani, no nisu na koncu ušli u argumente pomocu kojih bi se gradio konacni sud. Indikativ niji je za ovaj mjesni govor izostanak dugoga naglaska na pozicijama kajkavskoga metatonijskoga cirkumfleksa, stoga su takvi primjeri (poput 'vetru u L jd. te I jd. k'ravum) uvažavani pri donošenju zakljucaka o usporedbi i prevagi kajkavskih i cakavskih osobina u ovome višestruko divergentnome mjesnome govoru. Grada je prikupljena vlastitim terenskim istraživanjem provedenim u srpnju 2016. godine, a ispitane su izvorne govornice Marica Kušan (rod. 1947.) te Ljiljana Sudac (rod. 1967.).11 Fonološke osoBine mjesnoga govoRa zadoBaRja U analiziranome mjesnome govoru u uporabi je upitno-odnosna zamjenica 'kaj za neživo te njeni kompoziti 'zakaj, 'pokaj. Vokalizam Vokalski je inventar mjesnoga govora Zadobarja peteroclan, i u dugome i u kratkome (naglašenome i nenaglašenome) slogu: i, i, e, e, a, a, o, o, u, u. Silabemi su i . ('ž.d ‘drvo kojim se ucvršcuje voz sijena’, 'g.d) i . ('p.li ‘okomiti stupici na kolima’, 'x.bat). Fonemi /e/ i /o/ nerijetko se realiziraju diftonški: [D.ga R.sa, m.la, pl.ca, v.že se, p.rje, p.sak], [dr.b, p.dne, skr.z, r.že, šk.la]. Sporadicno se diftongira i stražnji vokal /u/ – [co.ucak, ro.uka]. Diftongacija je dugih vokala znacajkom i obližnjih govora u okolici Duge Rese (Šojat 1986). Porijeklo Refleks je jata ikavsko-ekavski, ikavizmi i ekavizmi dolaze uglavnom prema pra vilu Meyera i Jakubinskog: b'rig, 'bubrig, 'covik, c'riva, 'dica, 'dite, 'diver, 'dolika 10 U srednjocakavskome tronaglasnom govoru Jurkova Sela na Žumberku registrirana su pred sonantom oba duga naglaska: ogr.nki, op.nki, pos.l, lőnci, ővci (Celinic – Cilaš Šimpraga 2008). Prema tome, moguce je da je prije ukidanja opreka po intonaciji ovakva situacija bila i u mjesnome govoru Zadobarja. 11 Ispitanice su dale pristanak da se za potrebe znanstvenoga rada njihovi podatci javno objave. Ovom im prilikom najsrdacnije zahvaljujem na pomoci. Sažete rezultate terenskoga istraživanja autorica ovoga rada objavila je i na mrežnoj stranici http://kagovori.gmk.hr/Mjesni%20govori/ Zadobarje, u sklopu projekta ocuvanja nematerijalne kulturne baštine, ciji je nositelj Gradski muzej Karlovac. ‘dolje’, 'gorika ‘gore’, g'rišan, 'kadi ‘gdje’, 'lipo, na'miriti se na 'ništo ‘namjeriti se na nešto’, ne'dila, mi'xur, 'mina 3. jd. prez., 'mišati, m'liko, 'pišice, po'bigli pr. r. m. mn., pro'lice, 'ripa, 'sidit, si'kira, st'rixa, s'vica, 'tila ‘htjela’, t'riba 3. jd. prez., v'rime; 'bel, 'cena, c'vet, 'deda, 'delo, ko'leno, 'leto, 'mesto, 'obed, 'pesak, p'resno, 'seno, s'tena, st'rela,12 'sused, 'telo, 'testo, z'dela. U govoru su zabilježene i potvrde koje zbog razlicitih analogija odstupaju od spomenutoga pravila: le'vak, ob'rizal pr. r. m. jd., m'reža, ne'vista, sina'koša, s'vit, 'tirat, z'vizda. Odrazi etimološkoga *e i prednjega nazala *e (dugi i kratki) izjednaceni su u vokalima e/e – *./*e: 'pet, s'vet ‘svet’, 'meso, 'jezik, 'zet, je't.va, 'kiše13 G jd., N mn. ja'gode; *e/*e: 'mela, 'zele, 'rebro, 'tele. Zamjena prednjeg nazala prema obrascu *e > a iza j, c, ž, š, tipicna u mnogim govorima cakavskoga narjecja (Moguš 1977: 35–36), u ovome idiomu potvrdena je samo u primjeru 'jacmen i njegovim izvedenicama: jac'menac, 'jacmeni. Poluglas je i u dugome i u kratkome slogu dao vokal a – 'dan, 'pan, s'tablo, 'tast, 'pas, s'naxa, 'kasno, 'danas, 'maša, 'nacve, 'pakal, 'malen ‘mlin’, s'ladak, 'zami si 2. jd. imp., 'kotal, 'cucak, 'dobar, 'lakat. S odrazom e < *.14 iznimkom su primjeri I jd. 'menum te, analogijom prema 'menum likovi 'tebum, 'sebum. Stražnji nazal i samoglasno . izjednacili su se s polaznim u u vokalu u, dugom i kratkom - *o/*o: 'put, 'ruka, 'gusto, 'muž, 'guska, 'lipu 'ženu A jd., 'lipum 'ženum I jd., 3. mn. prez. 'kopadu, 'pijedu, di'vaniju; *./*.: 'jabuka, 'vuk, s'tup, 'tucem 1. jd. prez., 'vuna, 'žut. 3.2 Konsonantizam Konsonantski sustav mjesnoga govora Zadobarja obuhvaca 24 fonema: /p, t, k, b, d, g, c, c, c, ., f, s, š, x, z, ž, v, m, n, n, l, l, r, j/. U finalnome položaju dolazi do obezvucenja konsonanata b, d, g, z, ž te sonanta v: 'zu., g'ra., 'no. G mn., 'vo., 'pu., p'la.. Potpuna neutralizacija nastupa kada u izgovornoj cjelini nakon zvucnoga konsonanta dolazi bezvucni: ot 'pepela, pot 'kokota. Fonem x stabilna je jedinica konsonantskoga inventara: 'juxa, 'vuxo, du'xan, 'xiža, šti'xati, 'muxa, k'rux, s'naxa, o'rixi N mn. Velar x zabilježen je i na neetimološkim mjestima: u poziciji zamjene okluziva frikativom na docetku unutrašnjega zatvorenog sloga u primjerima 'guxno ‘gumno’, 'noxat (od: 'noxti), 'doxtor ‘doktor’, kao protetsko x u potvrdama 'xorij ‘orah’ i 'x.ja te nakon prefiksacije u izvedenicama glagola ‘orati’ - is'xoral (isxo'rati ‘izorati, izvaditi iz zemlje’), ot'xoral (otxo'rati ‘oruci napraviti brazdu, odgrnuti zemlju’), pre'xoral je (prexo'rati ‘poorati sve što je 12 Ekavski refleks jata ima, primjerice, i izvedenica st'relica, premda on u ovome fonološkome okružju (prednji vokal iza konsonanta) ne slijedi pravilo Meyera i Jakubinskog (*e + d/t/n/r/ l/s/z/st/zd + o/u/a/. = e). Ocito je da se u takvim potvrdama jat odrazio kao i u kanonskome obliku rijeci. 13 Od pokracenog *.. 14 Buduci da su ovi likovi kajkavskoga podrijetla, polazno je ovdje uzet dugi poluglas odnosno, sve rijeci koje pripadaju Ivšicevim kategorijama, uz one sa starim dugim cirkumfleksom, u kajkavštini se smatraju polazno dugo naglašenima. Usp. u nastavku poglavlje o akcentuaciji. trebalo’), pri'xoral (prixo'rati ‘oruci zaci u tudi posjed’). Prema dosadašnjim istraživanjima, fonem x javlja se i u drugim govorima zapadnokarlovacke regije (Finka - Šojat 1973: 83), dok na istocnome karlovackome podrucju ono izostaje, neovisno o narjecnoj pripadnosti kojega govora (Marinkovic 2015; 2017). Polazni, opsl. *. (psl. *tj) razvio se kao afrikata c: s'vica, p'luca, 'noc. Sekundarno *t.j dalo je takoder c – b'raca, s'mece.15 Praslavensko *dj, odnosno opsl. *. dalo je j, a sekundarni skup d.j dao je . – m'laji, 'meja, 'saja, po'su.e, ro'.ak. Fonem . dolazi kao inovacija i u rijecima koje su kasnije ušle u sustav: 'an.el, 'bakan.a, '.ubar, 'ro.endan. Suglasnicki skup s. (< *stj = *skj) dao je suglasnicku skupinu šc – og'nišce, p'rišc, koš'cica, š'cap, str'nišce, debe'lišce ‘kukuruzovina’, k'lešce, ri'pišce ‘mjesto gdje se sije repa’, ko'sišce ‘držalo za kosu’; toponimi: La'nišce, Pera'lišce. Ta je suglasnicka skupina rezultat i stapanja suglasnika u sekundarnome skupu stj (<*st.j) – I jd. 'košcum, 'mašcum. Sekundarni skup zdj (*< zd.j) dao je . – g'ro.e. Polazni suglasnicki skup *c.r-promijenjen je u cr- u potvrdi 'c.ven. Pretežu, ipak, potvrde s razvojem *c.r- > cr- – 'c.n, 'c.v, a prema skupu *cer-dolazi cr-u primjerima c'rišna, c'riva, c'rip ‘crijep’. Protetsko v- potvrdeno je u dijelu primjera ('vugal, 'vujac, 'vura, 'vuxo), dok u dijelu izostaje ('ubila, 'ucitel). Protetsko j- potvrdeno je ispred vokala a kod osobnih imena: 'Jana, Jan'ton (Antun) te u imenu svetkovine sv. Antuna: Jan'tonova (17. sijecnja). Docetno je -l ocuvano u svima trima kategorijama: na docetku pr. r. m. jd., na docetku N jd. imenica, pridjeva i priloga te na docetku unutrašnjega sloga (Luke žic 2012: 203): 'popil, 'zel, 'vidil, 'kotal, 'cel, 'debel, 'zalva. Potvrdena je preinaka cn > šn – 'bošnica ‘bocna strana kreveta’, 'šenišno, ruš'nik. Poput gore spomenutih primjera 'noxti, 'doxtor, i ova suglasnicka zamjena odrazom je slabljenja napetosti u slogu zatvorenu afrikatom ili okluzivom. Ta je suglasnicka promjena u dosadašnjoj literaturi identificirana kao izrazito cakavska osobina (Moguš 1977: 83–89), odnosno kao jezicna vlastitost cakavskoga narjecja (Lukežic 2012: 226). Premda je danas ogranicena na nekoliko leksema,16 ova pojava svjedoci cakavskoj podlozi suvremenoga zadobarskoga govora. 3.3 Akcentuacija 3.3.1 Inventar i distribucija jedinica Inventar prozodema mjesnoga govora Zadobarja sastoji se od dvaju akcenta ('., 'V) i od nenaglašene kracine, utrnuta je opreka po intonaciji. Naglašeni silabemi mogu biti dugi i kratki dok nenaglašeni silabemi mogu biti samo kratki, tj. u govoru su utrnute i nenaglašene dužine. Kratki se akcent pomaknuo s polazno 15 Fonem /c/ u mjesnome govoru Zadobarja nije eksploziv cakavskog tipa koji se u dijalektološkoj literaturi bilježi kao t’ (ostvaraj [t’], Moguš 1977: 65), vec srednjojezicna afrikata. 16 Ostali primjeri slabljenja napetosti u slogu zatvorenu afrikatom ili okluzivom u mjesnome govoru Zadobarja nisu potvrdeni: 'potkova, k'lupko, 'macka, 'vocka itd. naglašene ultime, otvorene i zatvorene, na polazno kratku ('žena, 'jezik) i polazno dugu penultimu ('vino, g'lava, 'petak). Navedeni primjeri svjedoce gubitku oksitoneze u ovome mjesnome govoru. Ipak, akcent ostaje nepomaknut u enklizi, u primjerima poput u'na.je, že'na.je i sl. Dugi naglasak može stajati na svakome slogu u rijeci, inicijalnome: 'cofati ‘cehati’, 'Dobra, 'bujac ‘bujica’; medijalnome: di'vaniju 3. mn. prez., že'ludac i finalnome, otvorenome i zatvorenome: rav'nac ‘ravnalo za glacanje (koristilo se prije upotrebe glacala)’, d.'žak, vu'xak ‘drvena posuda s dvije rucke’, se'nik, siro 'mak, po vu'xi L mn., le'ti 3. jd. prez., te na jedinome slogu: 'mir, g'rad. Stjepko Težak 80-ih je godina prošloga stoljeca u ovome mjesnome govoru zabilježio dugi naglasak u tipu ž.na – žen., v.da – vod., glav., dobr. itd. (Težak 1982: 294). Uz to, navodi i prezentske likove poput ber.m, pec.m i sl. Za vlastitih terenskih istraživanja autorica ovoga rada nije opservirala likove u genitivu jednine poput žen., niti prezent kakvoga je cuo Težak (danas je u Zadobarju uobicajeno 'perem, 'pecem), što upucuje na inovativne promjene u distribuciji akcenatskih jedinica koje su se dogodile u vremenskome rasponu od 30-ak godina, odnosno na tendenciju paradigmatskoga ujednacavanja mjesta naglaska, posebice kod imenica, neovisno o njihovoj pripadnosti polaznoj naglasnoj paradigmi. Drugacija je situacija u prezentu i-glagola gdje su ovim istraživanjem potvrdeni naglašeni nastavci: d.'žim, ve'lim, le'ti, tro'šiš itd. Kratki naglasak takoder stoji na svim pozicijama, na jedinome, inicijalnome, medijalnome i finalnome zatvorenome slogu: 'luk, 'pecica ‘izvezena bijela marama’, st'rožak ‘blazina koja se puni perjem od kukuruza’, topo'rica ‘nasad za motiku’, kris'nice, ru'kami I mn., ja'goda.17 U finalnome slogu kratki se naglasak javlja u posudenica: ba'ril ‘mala bacva’, prakti'kant. Kako je vec receno, oksitoneza nije posvjedocena. Kratki je naglasak u medijalnoj poziciji stabilan: ko'bila, ko'leno, li'sica, bla'zina, povi'tica ‘savijaca’. Medutim, u pozicijama u kojima se kratki naglasak našao iza prednaglasne duljine na sinkronijskoj razini ovoga mjesnoga govora on je regresivno pomaknut: 'pisali pr. r. m. mn., 'mišati (< miš.ti), m'latimo 1. mn. prez. 3.3.2 Predsonantno duženje Dijalektološka literatura uz pojam predsonantnog duženja (kao posljedicom ispadanja slaboga poluglasa) u cakavskim govorima veže dvije pojave: duženje kratkoga vokala pred sonantom u untrašnjem slogu te isto takvo duženje u jedinome i finalnome, razumije se, zatvorenome slogu (Lukežic 1990: 66). U prvoj je kategoriji u mjesnome govoru Zadobarja zamjetan izostanak duljenja pred sonantom: 'jelva, ž'ganci, 'ganki, 'lanci, 'vujna, 'kolca G jd., 'lonca G jd., 'zalva, 'jajce, 'ovca, 'marva, 'tanka, 'vankuš. Iz grade je potvrden tek vrlo mali broj primjera u kojima je vokal pred sonantom produljen: s'tarci, o'dojki, o'panki, 'palci. 17 Ovim je istraživanjem potvrden samo jedan primjer progresivnoga pomaka naglasnoga mjesta, usp. 'jabuka, 'kokot, 'pepel itd. 3.3.3 3.3.4 3.3.5 Druga kategorija, duljenje u finalnome zatvorenome slogu, u mjesnome govoru Zadobarja nije potvrdena buduci da je u svima paradigmatskima primjerima ekscerpiranima iz grade potvrden pomak akcenta s finalne predsonantske pozicije: 'Vazam,18 'sajam, 'kotal, 'cul, 'ogan, 'kopal, 'perem, 'pecem 1. jd. prez., 'dodaj 2. jd. imp. U jedinome slogu takoder je potvrden uglavnom kratak naglasak: d'lan, k'rov, 'dim, 'sir, f'rent ‘putovanje, lutanje’. Potvrden je dugi naglasak u primjerima 'dol, 'loj, no kako su ove imenice dijelom akcenatske paradigme c, ovdje se radi o kompenzacijskome duljenju (usp. Kapovic 2010: 79). Duljenje u zatvorenom naglašenom slogu Brojni su govori srednjocakavskoga dijalekta odredeni i duženjima kratkoga vo kala u slogu zatvorenu šumnim konsonantom, unutrašnjem (tip maslina, lokva) i finalnom (tip grob, potok, usp. Lukežic 1990: 68–74). U mjesnome govoru Zadobarja potvrden je dugi naglasak u primjerima c'rišna, že'nidba, mo'litva uzrokovan ispadanjem slaboga poluglasa. Kako je ta pojava uobicajena i za kajkavske i za cakavske govore (Lukežic 2012: 61–62), ona se ovdje ne može smatrati razlucnicom dvaju navedenih sustava. Inace, zadobarski su vokali u zatvorenome naglašenom slogu (u uvjetima pod kojim se duljenje pred šumnim konsonantom provodi u ostatku ikavsko-ekavskih govora) uglavnom kratki: 'igla, 'bacva, b'riska, 'lokva, 'pesma, 'taška, g'rob, s'nop. Duljenje u nefinalnome otvorenome slogu Duljenje kratkoga naglašenoga vokala u nefinalnome otvorenome slogu u mjesnome govoru Zadobarja dogada se sporadicno, a izdvojene potvrde mogu se interpretirati i kao prisutnost kajkavskih metatonija: go'vedina, 'pažul, že'ludac. Primjeri koji dolaze u drugim cakavskim ikavsko-ekavskim govorima (ponajviše onima koji pripadaju primorskome poddijalektu – Lukežic 1990: 74–77; Zubcic 2006: 338–344), poput *jabuka, *leto, *mama, *riba i sl. ovim istraživanjem nisu potvrdeni. Naglasak na mjestu metatonijskoga cirkumfleksa S obzirom na važnost metatonijskoga cirkumfleksa u kajkavskoj akcentuaciji,19 u fokusu je ovoga istraživanja bilo ispitivanje njegove frekventnosti u mjesnome govoru Zadobarja, s ciljem utvrdivanja stupnja kajkavskih elemenata na dodirnome cakavsko-kajkavskome podrucju. Zbog utrnuca opreke po intonaciji, govorimo samo o kratkome ili o dugome naglasku na mjestu metatonijskoga cirkumfleksa. 18 Teško je odrediti polazni lik prije retrakcije naglaska: kratki akcent pred sonantom (*Vaz.m) ili dugi (*Vazam). No, s obzirom na naglasne tendencije u unutrašnjem zatvorenom slogu opravdano je prepostaviti da je i u ovome položaju izostalo duljenje pred sonantom. Osim toga, ovdje se radi o vokalu koji je podrijetlom od poluglasa, a takvi u dijelu sjeverozapadnih cakavskih govora, primjerice, imaju kratki akcent pred sonantom (usp. Zubcic 2006: 334–335). 19 Prema Ivšicu »[g]lavna je razlika izmedu štokavske i cakavske akcentuacije s jedne strane i kajkavske s druge, što je metatonijski akcenat . u kajkavskom dijalektu kud i kamo obicniji nego u štokavskom i cakavskom« (Ivšic 1936 [2012]: 70 [30]). [a] neke imenice kod kojih iza naglaska dolazi polazno dug formant U podjednakom omjeru potvrdeni su primjeri i s dugim i s kratkim naglaskom: go'vedina, 'gavran, 'pažul; 'pauk, 'babin, 'ribnik. [b] neke imenice ženskoga roda I u ovoj kategoriji ravnopravno se javljaju dugi i kratki naglasak: 'mela, 'kora, 'koža, 'istina, s'vora, s'loga, s'tela; pomakom akcenta dobiven je lik 'otava. [c] I jd. imenica ženskoga roda (a-osnove) U instrumentalu jednine imenica ženskoga roda ne nalazimo metatonijski cirkumfleks: 'babum, 'capum, 'cestum, 'curicum, lo'patum, 'loptum, ko'bilum, k'ravum, pod 'mašum, p'rešum, si'kirum, s'lamum, še'nicum, 'žabum. [d] I jd. zamjenica U instrumentalu jednine osobnih zamjenica u 1. i 2. licu jednine te povratne zamjenice sebe dolazi dugi naglasak: 'menum, 'tebum, 'sebum. [e] N mn. imenica srednjega roda U nominativu množine imenica srednjega roda u mjesnome govoru Zadobarju potvrden je kratki naglasak: dvo'rišca, 'leta, 'mesta, ko'lena, ko'rita, ko'pita, 'sita. Iva Lukežic u zadobarskome govoru (na temelju Težakovih istraživanja) uz ovu kategoriju veže prisutnost metatonija, istaknuvši primjere kol.na, l.ta, kor.ta (Lukežic 1990: 100, i Tabela 1 na kraju monografije). Kako ovim istraživanjem u ovim primjerima nije potvrden metatonijski cirkumfleks, namece se plauzibilan zakljucak da je proces nestajanja toga naglaska u ovome mjesnome govoru intenzivan i da ide u smjeru njegova potpunoga dokinuca. [f] G mn. U genitivu množine nekih imenica muškoga i ženskoga roda u mjesnome govoru Zadobarja moguc je i dugi i kratki naglasak: žga'nac, li'sic, 'šibic, ja'god, lo'pat; o'rixof, 'jabuk. [g] LI mn. imenica muškoga i srednjega roda Metatonijski cirkumfleks nije potvrden: b'rati, o'rixi, ko'riti. Pomakom akcenta na prednaglasnu dužinu i kracinu dobivene su potvrde poput sa 'susedi (< sus.di), na 'potoki. [h] I mn. imenica ženskoga roda (a-osnove) Metatonijski cirkumfleks nije potvrden: že'nami, ru'kami, pe'tami. [i] u pridjevima, zamjenicama i brojevima (glavni i redni) U ovoj kategoriji metatonijski se cirkumfleks javlja u manjem broju primjera: s'labi, s'tari, 'deset, 'p.vi, d'rugi, 'veci, k'ravli, ko'košji, 'neki. [j] L jd. imenica muškoga roda U ovoj kategoriji takoder nisu zabilježeni dugi naglasci na metatonijskome mjestu: p'ragu, 'vetru, p'lacu, b'ratu, 'v.tu. Retrakcijom naglaska koji se nalazio na medijalnoj poziciji na kojoj inace u brojnim kajkavskim govorima stoji metatonijski cirkumfleks dobiveni su likovi poput 'xoriju, 'potoku. [k] L jd. imenica i-osnova Metatonijski cirkumfleks nije potvrden: na 'masti, 'peci, 'kosti. [l] prezent U kategoriji prezenta u ovome idiomu zabilježeni su primjeri i s kratkim i s dugim naglaskom. Primjeri s kratkim akcentom su: b'rišem, 'cistim, 'gazim, 'ginem, 'mislim, 'morem, p'lacem, p'ravim, št'rikam. Kod prezenta glagola s infinitivnim morfom -ova-potvrdene su dublete ku'pujem || 'kupujem, pu'tujem || 'putujem; vrlo je izgledno da ce u skoroj buducnosti prevladati likovi s pomaknutim mjestom naglaska, kao u primjerima 'potoku L jd., 'potoki L mn. Primjeri ekscerpirani iz grade s dugim naglaskom su: 'cujem, 'rižem, spo'mineš, 'kašlem, 'laje. Važno je napomenuti da je prema dosadašnjim zapisima uz mjesni govor Zadobarja vezano prisustvo metatonije samo u onim glagolima koji su zahvaceni sjevernocakavskom metatonijom,20 tip r.žem : m.slim (Lukežic 1990: 109). Navedeni primjeri pokazuju da je taj tip metatonije uistinu prisutan u ovome idiomu, no i ovdje su opcionalna oba tipa, buduci da je zabilježen i podjednak broj primjera u kojima ovaj tip metatonije izostaje. Metatonija u prezentu glagola kakva je svojstvena kajkavskim govorima potvrdena je samo u primjerima 'delam i 'vidim. [m] glagolski pridjev trpni Kod glagolskih pridjeva trpnih podjednako se javlja i dugi i kratki naglasak: na'rizan, ob'delan, na'fajtan ‘navlažen’; is'cufan ‘koji ima izvucene niti (ob. za odjecu)’, iz'mucen, na'cifran, na'mazan, po'sijan, s'tucen, našt'rikan, iz'mišlen. [n] glagolski pridjev radni muškoga i ženskoga roda Prisutnost (ili odsutnost) metatonijskoga cirkumfleksa u kategoriji glagolskoga pridjeva radnog polazištem je vecine suvremenih akcenatskih opisa kajkavskih govora, pocev od Ivšiceve studije koji upravo na primjeru metatonije u primjerima posekal – posekli provodi klasifikaciju govora kajkavskoga narjecja (Ivšic 1936 [2012]: 77 [37]). U mjesnome govoru Zadobarja, geografski pozicionira nome na rubu kajkavskoga sustava, metatonija je u ovoj kategoriji vrlo rijetka: pr. r. m. 'cital, 'xital, nap'ravil, ob'rizal, 'pišal, po'rušil, po'sikal, po'bigal, za'miril se; pr. r. ž. po'sikla, 'mislila, posu'šila, po'venila, po'sijala, nais'kala, p'lakala. Dugi je naglasak u gradi potvrden samo u primjerima g'rizal, 'šišal, 'bila, 'pila. Retrakcijom naglaska u pridjevima ženskoga roda dobiveni su primjeri poput 'rodila, 'xodila, 'metala. 20 Ta je metatonija u govorima sjeverozapadnoga cakavskog areala zahvatila odredene likove nekih pridjeva te prezent e-glagola (c.jem, kup.je) koji su prema Hammovoj podjeli glagola u staroslavenskome jeziku kontinuanta 1. razreda i 2.a razreda (Hamm 1974: 152–153; Zubcic 2008; 2017; Lukežic 2012: 55–56). [o] u zatvorenim slogovima nakon ispadanja poluglasa U ovoj kategoriji kratki je naglasak dominantan: 'bukva, k'vocka, k'rasta, 'višna, s'vadba, b'riska ‘breskva’, x'ruška, 'macka, 'tepka; 'gorni, 'dolni, c'rišna; pomakom akcenta: 'šenišno. 3.3.6 Prema spoznajama Ive Lukežic, cakavske ikavsko-ekavske govore na razini dijalekta obilježava nekoliko tipova duljenja kratkoga akcenta: »Vlastita je izvorna inovacija srednjocakavskoga ikavsko-ekavskoga dijalekta na citavu njegovu prostoru otvorena mogucnost metatonije pred svakim okluzivom ili afrikatom ili palatalnim plozivom u zatvorenu slogu (bőb, pőp, gőst, otăc, pet.h, mladit’ .măcka, smőkva, igla, tikva, kruška, t.kla), koja je razlicitim opsegom i intenzitetom zahvatila govore ovoga dijalekta« (Lukežic 2012: 250). Analiza provedena u ovo- me radu pokazala je da ove naglasne promjene nisu zahvatile zadobarski govor. S druge strane, registriran je odreden udio primjera koji su po tipu duljenja u svojoj osnovi kajkavski. Ipak, prema ucestalosti kajkavskih metatonija naglasni je sustav mjesnoga govora Zadobarja cakavski: analiza je pokazala da metatonijski cirkumfleks u potpunosti izostaje u nizu kategorija, a broj potvrda s dugim naglaskom na metatonijskome mjestu u odnosu na cjelokupni korpus razmjerno je mali. Koherentnost sustava narušena je tako u izdvojenim kategorijama, poput instrumentala jednine zamjenica ili u zasebnim leksemima za koje se mogu izvuci dva zakljucka: oni su kao takvi ili izravno preuzeti iz susjednih kajkavskih sustava (usp. primjere g.vran, m.lja, p.žulj i dr. u obližnjem mjesnom govoru Ozlja – Težak 1981b: 241) ili su rezultat razvojnih akcenatskih procesa unutar zadobarskoga sustava. Buduci da boja vokala ne odražava starije ili novije stanje, teško je utvrditi radi li se kod takvih primjera o njihovome organskome podrijetlu ili naknadnome kontaktu. 21 U ponekim kategorijama, ipak, postoje dvojake mogucnosti .potvrde s kratkim te potvrde s dugim naglaskom na metatonijskome mjestu, poput primjera u kategoriji prezenta i glagolskih pridjeva trpnih. 4 zakljucak Mjesni govor Zadobarja autohtoni je govor na zapadnokarlovackome podrucju, podrucju koje se i u predmigracijsko doba prostiralo otprilike oko razmede kajkavskoga i cakavskoga sustava. Dosadašnja su istraživanja ovaj idiom svrstavala u kontinentalni poddijalekt srednjocakavskoga dijalekta, no s nekim elementima, poput specificnih metatonija, koji se javljaju i u vecini kajkavskih govora (Lukežic 1990: 100). Ti su elementi bili razlogom svrstavanja ovoga govora i u tzv. miješane govore (usp. Loncaricevu Kartu kajkavskoga narjecja na kojoj je teritorij 21 Ni na fonetskoj razini nema vokalskih naznaka koje bi odavale kronologiju akcenatskih promjena: kod vokala e jednako se diftongira i onaj koji je primarno i koji je sekundarno naglašen: [m.la, p.sak]. zapadno od Karlovca oznacen kao podrucje miješanih govora22), dok je Stjepko Težak u mjesnome govoru Zadobarja vidio prevlast kajkavskih osobina i pripojio ga tako kajkavskome dijelu tzv. medunarjecja (Težak 1981a). Najocitije je kajkavsko obilježje ovoga govora dosljedna uporaba upitno-odnosne zamjenice 'kaj za neživo, s kompozitima 'zakaj, 'pokaj, 'nekaj. Premda se u ovome radu zakljucci donose na temelju analize fonološke razine, valja napomenuti i jednu morfološku osobinu zadobarskoga govora: nije potvrdeno razlikovanje supina i infinitiva kao tipicnoga kajkavskoga obilježja (Loncaric 1996: 108): 'moram ko'pati – 'idem ko'pati. Osim toga, u ovome govoru supostoje oba infinitivna lika medu kojima distinkciju cini mjesto naglaska: 'kopat – ko'pati, 'xodit – xo'diti, pot'rošit – potro'šiti, a neki su infinitivi potvrdeni samo u jednoj inacici: 'metnit, 'dignit. Vokalizam i konsonantizam zadobarskoga govora u svojoj su suštini cakavski: refleks jata je ikavsko-ekavski prema pravilu Meyera i Jakubinskog, poluglas se razvio u vokal a u dugim i u kratkim slogovima (osim u primjerima instrumentala zamjenica 'menum, 'tebum, 'sebum), stražnji nazal i samoglasno . dosljedno su dali vokal u, a afrikate c i . sastavnice su konsonantskoga inventara. Registrirane su i brojne znacajke koje su svojstvene i kajkavskome i cakavskome sustavu, poput protetskoga v-i j-, zadržavanje skupine cr-, odraz j za polazno *., cuvanje velarnoga x i dr. Akcentuaciju ovoga govora odreduju (neka) sljedeca obilježja: inventar s dva naglaska (dugi i kratki), proces pomaka kratkoga naglaska s ultime koji je gotovo dovršen (s izuzecem enklize) te s medijalnoga sloga na prednaglasnu duljinu. Kratki akcent podrijetlom od starohrvatskoga kratkoga akcenta (usp. Lukežic 2012: 118) na medijalnom je slogu postojan: ko'bila, ko'rito. Akcent koji je na medijalnom slogu stajao na mjestu metatonijskoga cirkumfleksa nerijetko je regresivno pomaknut: 'otava, 'xoriju L jd., pr. r. ž. jd. 'rodila i sl. S obzirom na to da su u opserviranome govoru na mjestu metatonijskoga cirkumfleksa zabilježene i duljine i kracine (vidi gore) ostaje otvorenim pitanje jesu li prije retrakcije ti medijalni slogovi bili naglašeni kratko ili su bili naglašeni dugo (pa se metatonijski dugi akcent pomaknuo na kracinu u obliku kratkoga akcenta). Buduci da je za ovaj mjesni govor ipak karakteristicno izostajanje metatonijskoga cirkumfleksa u tipicnim kajkavskim uvjetima, vjerojatnijim se cini pretpostavka da se u tom dijelu potvrda metatonijski cirkumfleks nije ni razvio te da se takav kratak naglasak regresivno pomaknuo. Primjeri u kojima izostaje metatonijski cirkumfleks vrlo su cesti, a na temelju donesenih potvrda posve je izvjesno da ce s vremenom njihov broj rasti. Duljenje pred sonantom provodi se nesustavno. 22 Ovdje bi bilo uputnije govoriti o prijelaznim govorima, buduci da povijesni dokumenti ne govore o kretanjima stanovništva koja bi narušila prvobitnu dijalektološku sliku. Lingvisticka teorija pod pojmom miješanje narjecja smatra one povijesnolingvisticke situacije u kojima se vrši miješanje stanovništva, time i njihova govora, jezika (Simeon 1969 1: 823), što na zapadnokarlovackome podrucju nije slucaj. Kao posljedica višestoljetnoga dodira dvaju narjecja, kajkavskoga i cakavskoga, na teritoriju zapadno od Karlovca razvio se tip govora u kojima u razlicitim omjerima supostoje jezicne crte raznorodna podrijetla. Analiza jezicne konvergencije medu dvama sustavima u mjesnome govoru Zadobarja pokazala je znatnu prevagu cakavskih osobina. Buduci da je ovaj govor na ovome prostoru autohton, ne može se govoriti o postmigracijskome miješanju narjecja, vec o tipu govora koji vjerojatno pod utjecajem susjednih kajkavskih govora preuzima neke kajkavske odlike. Upitno-odnosna zamjenica kaj arealna je znacajka brojnih govora šire karlovacke okolice, neuvjetovana njihovom pripadnošcu hijerarhijski višim sustavima (uz ca, paralelno se kaj rabi, primjerice, u nedalekoj cakavskoj Vukovoj Gorici, usp. Barac – Finka 1966: 316). Za šire zakljucke o stratifikaciji ovakvoga tipa govora, kao i o udjelu kajkavskih osobina u susjednim govorima, u smjeru sjevera prema obližnjome kajkavskome Ozlju te u smjeru jugozapada prema prikupskim cakavskim govorima – valjalo bi poduzeti daljnja istraživanja. Ova analiza stoga tek je predloškom i poticajem za nastavak dijalektološkoga rada na višeslojnim govorima karlovackoga podrucja. liteRatuRa Barac . Finka 1966 = Vida Barac – Božidar Finka, O prikupskim govorima oko Vukove Gorice, Ljetopis JAZU (Zagreb) 71 (1966), 315–323. Brozovic 1960 = Dalibor Brozovic, O strukturalnim i genetskim kriterijima u klasifikaciji hrvatsko- srpskih dijalekata, Zbornik za filologiju i lingvistiku (Novi Sad) 3 (1960), 68-88. Brozovic . Ivic 1988 = Dalibor Brozovic – Pavle Ivic, Jezik, srpskohrvatski/hrvatskosrpski, hrvatski ili srpski, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod Miroslav Krleža, 1988. Celinic . Cilaš Šimpraga 2008 = Anita Celinic – Ankica Cilaš Šimpraga, Govor Jurkova Sela u Žumberku, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 34 (2008), 63–93. Finka . Šojat 1973 = Božidar Finka – Antun Šojat, Karlovacki govor, Hrvatski dijalektološki zbor nik (Zagreb) 3 (1973), 77-151. Hamm 1974 = Josip Hamm, Staroslavenska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 1974. Ivšic 1936 [2012] = Stjepan Ivšic, Jezik Hrvata kajkavaca: pretisak iz Ljetopisa JAZU, sv. 48 za godinu 1934./35., Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2012 (pretisak rada iz 1936.). Junkovic 1982 = Zvonimir Junkovic, Dioba kajkavskih govora: porodice, tipovi i savezi, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 6 (1982), 191–215. Kapovic 2009 = Mate Kapovic, Cakavsko i kajkavsko u donjosutlanskoj akcentuaciji (na primjeru govora Drinja), Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 15 (2009), 195–209. Kapovic 2010 = Mate Kapovic, Naglasak o-osnova muškoga roda u hrvatskom – povijesni razvoj, Filologija (Zagreb) 54 (2010), 51–109. Kapovic 2011 = Mate Kapovic, Accentuation of i-Verbs in Croatian Dialects, u: Accent Matters: Papers on Baltic and Slavic Accentology, ur. Tijmen Pronk – Rick Derksen, Amsterdam – New York: Rodopi, 2011, 109–233. Kapovic 2015 = Mate Kapovic, Povijest hrvatske akcentuacije: fonetika, Zagreb: Matica hrvatska, 2015. Karlovacki leksikon 2008 = Karlovacki leksikon, ur. Ivan Ott, Zagreb: Školska knjiga, 2008. Lisac 2009 = Josip Lisac, Hrvatska dijalektologija 2: cakavsko narjecje, Zagreb: Golden marke ting – Tehnicka knjiga, 2009. Loncaric 1996 = Mijo Loncaric, Kajkavsko narjecje, Zagreb: Školska knjiga, 1996. Lopašic 1894 [2015] = Radoslav Lopašic, Hrvatski urbari, Zagreb: JAZU, 1894 (pretisak 2015). Lopašic 1895 = Radoslav Lopašic, Oko Kupe i Korane, Zagreb: Naklada Matice hrvatske, 1895. Lukežic 1990 = Iva Lukežic, Cakavski ikavsko-ekavski dijalekt, Rijeka: Izdavacki centar Rijeka, 1990. Lukežic 2012 = Iva Lukežic, Zajednicka povijest hrvatskih narjecja 1: fonologija, Zagreb: Hrvatska sveucilišna naklada – Rijeka: Filozofski fakultet u Rijeci – Cavle: Katedra Cakavskog sabora Grobnišcine, 2012. Marinkovic 2015 = Marina Marinkovic, Iz fonologije mjesnoga govora Brežana kraj Karlovca, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 19 (2015), 79–97. Marinkovic 2017 = Marina Marinkovic, Ikavsko-ekavski refleks jata u štokavskim govorima istocnoga karlovackoga Pokuplja, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 21 (2017) (u tisku). Milcetic 1894 = Ivan Milcetic, Je li stativsko narjecje kajkavsko?, Nastavni vjesnik (Zagreb) 2 (1894), 94-96. Moguš 1977 = Milan Moguš, Cakavsko narjecje: fonologija, Zagreb: Školska knjiga, 1977. Simeon 1969 = Rikard Simeon, Enciklopedijski rjecnik lingvistickih naziva 1–2, Zagreb: Matica hrvatska, 1969. Strohal 1901 = Rudolf Strohal, Jezicne osobine u kotaru karlovackom, Rad JAZU (Zagreb) 146 (1901), 78–153. Strohal 1902 = Rudolf Strohal, Jezicne osobine u kotaru karlovackom, Rad JAZU (Zagreb) 148 (1902), 1–50. Šojat 1981 = Antun Šojat, Cakavske osobine u jugozapadnim kajkavskim govorima, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 5 (1981), 151–167. Šojat 1986 = Antun Šojat, Govori u opcini Duga Resa, u: Duga Resa, ur. Đuro Zatezalo, Karlovac: Historijski arhiv, 1986, 42-66. Težak 1957 = Stjepko Težak, O rezultatu dijalektoloških istraživanja u okolici Karlovca, Ljetopis JAZU (Zagreb) 62 (1957), 418-423. Težak 1979 = Stjepko Težak, Sjeverni govori cakavsko-kajkavskog medunarjecja u karlovackom cetverorijecju, Radovi Zavoda za slavensku filologiju (Zagreb) 16 (1979), 37–53. Težak 1981a = Stjepko Težak, Dokle je kaj prodro na cakavsko podrucje?, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 5 (1981), 169–202. Težak 1981b = Stjepko Težak, Ozaljski govor, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 5 (1981), 203-428. Težak 1982 = Stjepko Težak, Akcenatski odnosi u luku rijeke Kupe i u podžumberackom kraju, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 6 (1982), 293–302. Zecevic 2000 = Vesna Zecevic, Hrvatski dijalekti u kontaktu, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2000. Zubcic 2006 = Sanja Zubcic, Duljenja naglašenoga vokala u sjeverozapadnim cakavskim govorima, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 32 (2006), 327–348. Zubcic 2008 = Sanja Zubcic, O jednoj akcenatskoj izoglosi prezenta glagola u sjeverozapadnim cakavskim govorima, u: Rijecki filološki dani 7: zbornik radova, ur. Ines Srdoc Konestra – Silvana Vranic, Rijeka: Filozofski fakultet, 2008, 723–738. Zubcic 2017 = Sanja Zubcic, Neocirkumfleks u cakavskom narjecju, Rijeka: Filozofski fakultet, 2017. povzetek Iz fonologije govora Zadobarja: cakavsko-kajkavske interference na zahodnem karlovškem podrocju Prispevek obravnava nekaj fonoloških znacilnosti Zadobarja, ki jih je avtorica ugotovila na osnovi terenskega raziskovanja. V skladu s prejšnjimi raziskavami je govor Zadobarja del celinskega narecja cakavskega ikavsko-ekavskega narecja. Govor Zadobarja sicer nima vprašalnice ca v samostojni rabi, vendar pa dialektološka analiza kaže, da vsebuje vecino osnovnih cakavskih znacilnosti: ikavsko-ekavski refleks jata, polglasnik je dal samoglasnik a v dolgih in kratkih zlogih, zložni . in o sta prešla v samoglasnik u; soglasniški sistem vsebuje 24 enot (s soglasnikom c vred). Razlike med rastocim in padajocim naglasom ni vec. Najpomembnejša cakavska znacilnost je umanjkanje metatonicnega cirkumfleksa (neocirkumfleksa) v mnogih kategorijah. Metatonicni cirkumfleks (tj. dolgi naglas v metatonicnem položaju) nastopa v nekaterih besedah, tako da je mogoce izhajati iz tega, da je nastal pod vplivom sosednjih kajkavskih govorov. perina vukša nahod naglasak imeniCa a-vRste u slivanjskim govoRima Cobiss: 1.01 Naglas samostalnikov ajevske vrste v govorih obcine Slivno na Hrvaškem Prispevek predstavlja gradivo, zbrano s terenskimi raziskavami, in ponuja sinhroni pregled naglasnih paradigem samostalniških ajevskih osnov v govorih obcine Slivno na Hrvaškem (Slivno Ravno, Mihalj, Blace in Podgradina). Ti govori spadajo v vzhodnohercegovsko mejno narecje in v podnarecje, kot se govori na podrocju Slivna in Zažablja. Tako bodo ugotovljena omahovanja v posamezni paradigmi in nihanja med vec paradigmami. Kljucne besede: štokavsko narecje, podnarecni tip Slivna in Zažablja, samostalniki ajevske vrste, naglasne paradigme Accentual Paradigms of Nominal a-Stems in the Municipality of Slivno This article is based on fieldwork material and offers a synchronic overview of the accentual paradigms of nominal a-stems in local dialects in the Municipality of Slivno, Croatia (in Slivno Ravno, Mihalj, Blace, and Podgradina). These dialects belong to Eastern Herzegovinian border dialect and Slivno-Zažablje subdialect type. It determines whether there are variations within a particular paradigm and among paradigms. Keywords: Štokavian dialect, Slivno-Zažablje subdialect type, nominal a-stems, accen tual paradigms 1 uvod Na jugu Hrvatske, u Neretvanskoj krajini na lijevoj obali rijeke Neretve prostire se slivanjsko podrucje.1 Usto što je geografski na granici izmedu Hrvatske i Bosne i Hercegovine, obilježuje ga i granicnost izmedu ijekavskih i ikavskih novoštokavskih govora, koja izrazito utjece na sinkronijsko stanje slivanjskih govora. Osamnaest je slivanjskih naselja, a za istraživanje su izabrana cetiri govora u kojima se zrcale novonastale razlike: Slivno Ravno, Mihalj, Blace i Podgradina. Navedeni govori pripadaju istocnohercegovackomu dijalektu, slivanjsko-zažapskomu govornom tipu.2 Prispevek je bil predstavljen na 3. Slovenskem dialektološkem posvetu (SDP 3), ki sta ga 11. in 12. februarja 2016 v Ljubljani organizirala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Iscrpan prikaz slivanjskoga podrucja i slivanjskih govora dan je u Vukša Nahod 2014. 2 Istražujuci podrucje od rijeke Neretve do Rijeke Dubrovacke Halilovic (1996) je na temelju istraživanja mjesnih govora Slivna Ravnoga i Kleka (Slivno) te Mliništa i Glušaca (Zažablje) utvrdio ovaj tip. 2 3 3.1 metodologija i Ciljevi U cetirima odabranim punktovima: Slivnu Ravnome, Mihalju, Blacama i Podgradini provedeno je terensko istraživanje tijekom kojega je s pomocu osmišljenoga upitnika za ispitivanje naglasnih paradigma imenica a-vrste, ali i iz slobodnoga govora dvadesetak ispitanika3 biranih prema uobicajenim dijalektološkim kriterijima prikupljena grada za analizu. Sva je grada prikupljena od 2011. do 2013. godine, snimljena diktafonima (Zoom H4 Handy Recorder i Sony ICDUX513F), preslušana i zabilježena tradicionalnom hrvatskom dijalektološkom transkripcijom. Cilj je ovoga rada dati sinkronijski prikaz naglasnih paradigma imenica a-vrste, utvrditi postoje li kolebanja unutar odredene paradigme ili medu paradigmama te se zbog toga kod svih imenica ispitivala i promatrala cijela paradigma. Imenice su, u skladu s recentnom dijalektološkom akcentološkom literaturom koja se akcenatskim tipovima bavi u sklopu morfologije, klasificirane u tri naglasna tipa. Rekonstruirane praslavenske naglasne paradigme pisane su malim slovom: n. p. a, n. p. b i n. p. c, dok su one sinkronijske bilježene kao n. p. A, n.p. B i n. p. C. Katkad smo, zbog novijih promjena, morali pribjeci oznacavanju podtipova postojecih paradigma. Tako spojnica (-) izmedu dvaju naglasnih tipova oznacuje miješanje, ali ne i supostojanje oblika dvaju paradigma, primjerice u govoru Slivna Ravnoga imenica g.c u jednini pripada n. p. B, a u množini n. p. A te je ubrajamo u n. p. B-A. S druge strane, kosa crta (/) znaci da imenica u kojem padežu ima dvostruke ostvaraje, primjerice imenica c.mer u D./L./I. mn. ima oblike c.merima(n)/cemčrima(n) te je svrstavamo u n. p. A/C. Kod imenica srednjega roda poslužili smo se nekolikim kriterijima za razvrstavanje imenica u miješane paradigme (preskakanje naglaska, ostvarivanje B-naglaska u jedninskim padežima te širenje C-naglaska u množinskim padežima). imeniCe a-vRste U slivanjskim su govorima gramaticke kategorije imenica: rod (muški, srednji i ženski), broj (jednina i množina), padež i kategorija ‘živo’/‘neživo’.Temeljna sklonidbena vrsta imenica muškoga i srednjega roda ciji je genitivni nastavak -a naziva se a-vrsta. Imenice a-vrste muškoga roda Prema a-vrsti sklanjaju se imenice m. r. koje u N. jd. imaju gramaticki morf -., a cija osnova završava na konsonant: s.n, m.ž, vr.g, j.len, g.šter, br.t, m.dež, v.lcer te imenice m. r. koje u N. jd. imaju gramaticki morf -o, a rijec je o dvosložnim muškim imenima: M.tko, M.rko, V.nko, R.tko ili rijecima stranoga podrijetla: t.ngo, sŕko. 3 Od srca im zahvaljujem na suradnji i izdvojenom vremenu. Pregled nastavaka u sklonidbi imenica a-vrste m. r.: m. r. jd. m. r. mn. N. -./-o -i G. -a -a/-iju/-i D. -u -ima(n)/-in A. -a/-. -e V. -u/-e/-o -i L. -u -ima(n)/-in I. -on/-en -ima(n)/-in U N. jd. nastavak je vecinom -. te rjede -o. Imenice koje znace ‘neživo’ imaju A. jd. = N. jd.: pr.vili smo brůdet (Mi), a imenice koje znace ‘živo’ A. jd. = G. jd.: v.din ti r..aka (Po). Nastavci potvrdeni u V. jd. su -u/-e. Nastavak -e dolazi u imenica s nepalatalnim docetkom osnove: br.te, g.lube, j.lene, s.ne, p.pe, u imenica s palatalnim docetkom osnove: b.že, b.že, l..ace (Bl)/l..a.e (Po),4 v.jnice (SR, Mi, Bl)/v.jni .e (Po), vr.že te iznimno kod imenice sa sonantnim r: c.re. Nastavak -u imaju imenice s nepalatalnim docetkom osnove: ..du (SR, Mi)/d.du (Bl, Po), gr.benu, j.strebu, k.madu, m.zgu, mr.vu, s.kolu, v.lu, z.cu, imenice s palatalnim docetkom osnove: b.bnu, k.šlu (SR, Mi, Bl)/k.šju (Po), k.nu, k.vacu (SR, Mi, Bl)/ k.va.u (Po), m.dežu, m.šu, m.žu, sp.žu, ž.lu (SR, Mi, Bl)/ž.ju (Po) te imenice sa sonantnim r na docetku osnove: c.meru (SR, Mi, Bl)/..meru (Po), ..veru (SR, Mi)/d.veru (Bl, Po), g.šteru, mj.huru (SR, Mi, Bl), v.pru. U I. jd. kod imenica koje završavaju palatalnim konsonantom bilježimo dvostrukosti -on/-en:5 běcen (SR, Mi, Bl)/b..en (Po), b.bnon/b.bnen, cčkicon (SR, Mi, Bl)/.čki.on (Po), jéžon, kňnon, kňšon, krížon, kr.jon/kr.jen, k.šlen (SR, Mi, Bl)/k.šjen (Po), kovácon (SR, Mi, Bl)/ková.on (Po), nóžon, pr.jatelon, spúžon, žúlon/žúlen (SR, Mi, Bl)/žújen/žújon (Po), no možemo ustvrditi da je prodiranje nastavka -en inovacija u slivanjskim govorima. Imenice s nepalatalnom osnovom uvijek imaju nastavak -on: c.von (SR, Mi)/c.von (Bl, Po), gr.benon, mr.von, s.kolon, z.bon, ž.lucon. 4 U zagradama se bilježi kratica istraženoga punkta (Slivno Ravno – SR, Mihalj – Mi, Blace – Bl, Podgradina – Po). Kada su primjeri zabilježeni u svim slivanjskim govorima, kratice se ne navode. Kosom su crtom odvojeni primjeri s promjenama u fonološkom (vokalizam, konsonantizam ili prozodija) ili morfološkom sustavu. 5 Lisac (2003: 102) donosi da u istocnohercegovacko-krajiškome dijalektu imenice m. i sr. roda kod osnova sa starim mekim suglasnikom obicno imaju nastavak -om (gn.jom, s kůnjom). Slicno je stanje i u zapadnome dijalektu, gdje su cesti primjeri tipa s prijatelom, macon, nožom (Lisac 2003: 56). Halilovic (1996: 156–157) istice da su na cijelome podrucju od rijeke Neretve do Rijeke Dubrovacke prisutna oba nastavka, te da se iza palatalnih nastavaka može javljati nastavak -on: primjerice m.šon (SR), ali istice da su cešci primjeri s nastavkom -en, no ne donosi potvrde za slivanjske govore. Vidovic (2014: 39) bilježi da se u zažapskim govorima imenice cija osnova završava na palatal sklanjaju kao one cija osnova završava na nepalatal (lčšon, kňnjon, m.žon). U N. mn. cesti su kratki oblici, posebice u govoru Podgradine: ..veri (SR, Mi), g.lubi (SR), gr.beni (Po), gr.meni (SR, Mi), j.leni (SR, Mi), j.seni (SR), jéži (Po), mr.vi, pňpi (Po), p.sti, spúži (Po), žčpi (Po), z.bi, žúli (Po), no u ostalim su govorima vecinom prošireni infiksima -ev- (palatalne osnove, osim imenice p.t): j.ževi (SR, Mi, Bl), k.ševi, m.ševi, m.ževi, p.nevi, p.tevi, sp.ževi (Mi, Bl) i -ov- (nepalatalne osnove): ..verovi (SR, Mi)/d.verovi (Bl, Po), gl.lubovi, gr.benovi (SR), gr.menovi (SR, Mi), j.senovi (SR), j.strebovi, j.lenovi (SR, Mi), mr.vovi (SR), n.sovi, pňpovi (SR, Mi, Bl), snňpovi, v.kovi, z.bovi (SR), ž.povi (SR, Mi, Bl). U G. mn. kod imenica g.st, n.kat, p.s nalazimo ostatak dvojine: gňstiju, nňktiju, p.stiju. Kod imenica koje znace kakvu mjeru ovjeren je nastavak -i: p. pári t.rluka, š.s mjeséci... U D./L./I. mn. bilježimo potpuni sinkretizam i uglavnom jedan nastavak -ima(n): d.rovima(n), l.ktovima(n), m.stovima(n), v.kovima(n) u govoru Slivna Ravnoga, Mihalja i Blaca, dok u govoru Podgradine6 prodire i nastavak -in: v.lovin, pl.gin, zbog sve snažnijega utjecaja novoštokavskih ikavskih govora u kojima je taj nastavak uobicajen. Nepostojano -a bilježimo u imenicama s nastavkom -. u N./A./V. jd.: b.ban : b.bna, k.šal (SR, Mi, Bl)/k.šaj (Po) : k.šla (SR, Mi, Bl)/k.šja (Po), l.kat : l.kta, m.zak : m.zga, ňvan : óvna, pŕpar : pŕpra, vj.tar (SR, Mi, Bl)/v.tar (Po) : vj.tra (SR, Mi, Bl)/v.tra (Po), ž.ludac : ž.luca. Palatalizacija se u svim slivanjskim govorima provodi u V. jd. kod imenica kojima osnova završavana na velar k i g ili dental c: b.g : b.že, b.g : b.že, mj.sec (SR, Mi)/m.sec (Bl, Po) : mj.sece (SR, Mi)/m.se.e (Bl, Po), vňjnik : v.jnice (SR, Mi, Bl)/v.jni.e (Po), vr.g : vr.že, v.k : v.ce (SR, Mi, Bl)/v..e (Po). U N. mn. imenica m. r. sibilarizacija se ne provodi u primjerima: bůbrigi, .áki (SR, Mi, Bl)/.áki (Po), ůštipki ili su potvrdene dvostrukosti: ňpanki/ňpanci, vojníci/ vojníki. U D./L./I. mn. zabilježeno je provodenje: .ácima(n) (SR, Mi, Bl)/.ácima( n) (Po), vojnícima(n), te iznimno neprovodenje sibilarizacije: tčrlukima(n), u ňpankin (Po). Više o drugim odstupanjima govora Podgradine u odnosu na ostale slivanjske govore u Vukša Nahod 2015b. 3.1.1 Naglasna paradigma A Slivno Ravno n. p. A n. p. A n. p. A/B n. p. A/C plug cekic bic cemer jd. N. pl.g cčkic b.c c.mer G. pl.ga cčkica b.ca/běca c.mera D. pl.gu cčkicu běcu c.meru A. pl.g cčkic b.c c.mer V. pl.gu cčkicu b.cu c.meru L. pl.gu cčkicu běcu c.meru I. pl.gon cčkicon/cčkicen běcen c.meron mn. N. pl.govi cčkici b.cevi/běcevi c.meri G. pl.gova c.kica b.ceva c.mera D. pl.govima(n) cčkicima(n) b.cevima(n) c.merima(n)/cemčrima(n) A. pl.gove cčkice b.ceve/běceve c.mere V. pl.govi cčkici b.cevi/běcevi c.meri L. pl.govima(n) cčkicima(n) b.cevima(n) c.merima(n)/cemčrima(n) I. pl.govi(n) cčkicima(n) b.cevima(n) c.merima(n)/cemčrima(n) Mihalj n. p. A n. p. A n. p. A/B n. p. A/C zet potkrovlje bic oblik jd. N. z.t šůfet b.c .blik G. z.ta šůfeta běca .blika D. z.tu šůfetu běcu .bliku A. z.ta šůfet b.c .blik V. z.te šůfetu b.cu .bliku L. z.tu šůfetu běcu .bliku/oblíku I. z.ton šůfeton běcen .blikon mn. N. z.tovi šůfeti b.cevi/běcevi .blici G. z.tova š.feta b.ceva .blika/oblíka D. z.tovima(n) šůfetima(n) b.cevima(n) .blicima(n)/oblícima(n) A. z.tove šůfete b.ceve/běceve .blike V. z.tovi šůfeti b.cevi/běcevi .blici L. z.tovima(n) šůfetima(n) b.cevima(n) .blicima(n)/oblícima(n) I. z.tovima(n) šůfetima(n) b.cevima(n) .blicima(n)/oblícima(n) Blace n.p. A n.p. A n.p. A/B vjetar štednjak prag jd. N. v.tar špňret pr.g G. v.tra špňreta pr.ga/prŕga D. v.tru špňretu prŕgu A. v.tar špňret pr.g V. v.tru špňretu pr.gu L. v.tru špňretu prŕgu I. v.tron špňreton pr.gon mn. N. v.trovi špňreti pr.govi/prŕgovi G. v.trova šp.reta pr.gova D. v.trovima(n) špňretima(n) prŕgovima(n) A. v.trove špňrete pr.gove/prŕgove V. v.trovi špňreti pr.govi/prŕgovi L. v.trovima(n) špňretima(n) prŕgovima(n) I. v.rovima(n) špňretima(n) prŕgovima(n) Podgradina n. p. A n. p. A n. p. A/B prijatelj džemper rat jd. N. pr.jatej svčder r.t G. pr.jateja svčdera r.ta/rŕta D. pr.jateju svčderu rŕtu A. pr.jateja svčder r.t V. pr.jateju svčderu r.tu L. pr.jateju svčderu rŕtu I. pr.jatejon svčderon r.ton mn. N. pr.jateji svčderi r.tovi/rŕtovi G. pr.jateja svčdera r.tova D. pr.jatejima(n) svčderima(n) r.tovima(n)/rŕtovima(n) A. pr.jateje svčdere r.tove/rŕtove V. pr.jateji svčderi r.tovi/rŕtovi L. pr.jatejima(n) svčderima(n) r.tovima(n)/rŕtovima(n) I. pr.jatejima(n) svčderima(n) r.tovima(n)/rŕtovima(n) U n. p. a rijeci su imale stalan akut na korijenu u svim oblicima. U novo štokavskim govorima stari akut daje . te se n. p. a odražava kao sinkronijska naglasna paradigma s . na osnovi u svim padežima: br.t < *br.tr., j.d < *j.d., pl.g < *plug., osim u G. mn. j.da. S unutarnjega se sloga višesložnica naglasak prebacuje naprijed i nastaje `: jčzik < *j.z.k.. U G. mn. takvih imenica neocirkumfleks se pomice za jedan slog naprijed i glasi: j.zika. Iznimno se pojavljuje i ´ naglasak7 kod rijeci s prednaglasnom duljinom ispred vezanoga *`: národ < nar.d < *narňd.. U G. mn. ne mijenja se naglasak, tj. ustaje uzlazan: národa. U slivanjskim se govorima u n. p. A uglavnom ostvaruje nepomican . te rjede ` i ´ naglasak na prvome slogu osnove. Dijakronijski je sekundarna uzlaznost8zabilježena i u jedninskim i u množinskim padežima. U D. jd. i L. jd. potvrdeno je cuvanje izvornoga naglaska: c.ru, kr.vu, ml.nu, m.šu, pl.gu, dok kod nekih imenica L. jd. i D. jd., koji se zbog utjecaja n. p. c prema njemu ujednacio, postaju uzlazni:9 děmu, dlŕnu, jŕdu, lŕnu, sěru, prŕgu, rŕku, rŕtu. Zabilježeni L. jd. na prŕgu, u rŕtu, zasigurno su utjecali na G. jd.: prŕga, rŕta. Buduci da je N. jd. n. p. a i n. p. b jednak, ne cudi što neke imenice iz n. p. a preuzimaju oblike G. jd. n. p. b: běca, prŕga (SR, Mi, Po), rŕta (SR, Po), no u slivanjskim su govorima te promjene izrazito rijetke. U nominativu množine cuva se stari naglasak: c.revi, km.tovi, m.ševi, ml.novi, pl.govi, uz rijetke dvostruke oblike (pr.govi/prŕgovi, r.tovi/rŕtovi), cime se potvrduje da su inovacije i meduparadigmatska kolebanja u slivanjskim govorima gotovo zanemariva, posebice jer se u n. p. C, u kojoj se uzlazni naglasak u novoštokavskim govorima pocinje širiti, takoder realizira silazni naglasak, cime je u N. mn. ocuvana razlika medu paradigmama. Kao što je i ocekivano, docetni se slog ispred -j dulji: N. jd. kr.j, ali u G. jd. potvrdena je kracina: kr.ja. Duljenje10 je potvrdeno i u dvosložnim rijecima s . na prvome slogu koje završavaju na sonant, a pripadale su n. p. a: N. jd. j.vor – G. jd. j.vora, N. jd. j.sen – G. jd. j.sena, N. jd. sj.ver – G. jd. sj.vera. Svi su kosi padeži kratki, te tako podudarni s imenicama n. p. C: N. jd. ..ver – G. jd. ..vera (SR, Mi)/N. jd. d.ver – G. jd. d.vera (Bl, Po), N. jd. gr.ben – G. jd. gr.bena.11 Neke su imenice n. p. c izgubile pomicnost te prešle u n. p. A: N. jd. g.vor – G. jd. g.vora, N. jd. d.ga.aj (SR, Mi, Bl)/d.ga.aj (Po) – G. jd. d.ga.aja (SR, Mi, Bl)/d.ga.aja (Po) ili postale miješani tip n. p. A/C: N. jd. c.mer (SR, Mi, Bl)/c.mer (Po) – G. jd. c.mera (SR, Mi, Bl)/..mera (Po). U svim istraživanim govorima nema duljenja kod imenica N. jd. g.šter12 – G. jd. g.štera i N. jd. bl.vor – G. jd. bl.vora, vjerojatno analogijom prema kosim padežima. 7 Više o takvim primjerima u hrvatskome vidi Kapovic 2010: 54, 55. 8 Uzlazni su oni padeži koji privlace uzlazni naglasak u L. jd. (i D. jd.), G. mn. i D./L./I. mn. u imenicama n. p. c, a sekundarno se pojavljuju i u drugim paradigmama. Dosad su se u literaturi takvi padeži nazivali visnima (više u Kapovic 2006 i Benic 2007), a pojava visnost, no u ovome ce se radu zbog prozirnosti rabiti nazivi uzlazni i uzlaznost. 9 U n. p. c lokativ je uzlazan samo kod imenica koje oznacuju neživo. 10 O novoštokavskim duljenjima vidi u Kapovic 2008: 26-27. 11 O izmjeni duljine i kracine u kosim padežima vidi u Kapovic 2008: 27; Ligorio – Kapovic 2011: 359-362. 12 Isti je primjer potvrden i u Vrgorcu, Dubrovniku i Neretvanskoj krajini (Kapovic 2008: 27). U novoštokavskim je govorima uobicajeno da imenica covjek ima ` naglasak, kako je u govorima Blaca (cňvik) i Podgradine (.ňvik), no u govorima Slivna Ravnoga i Mihalja bilježimo . (c.ek), vjerojatno analogijom prema V. jd. c.ece.13 Vecina je prikupljenih imenica u slivanjskim govorima ukalupljena u stari naglasni obrazac, odnosno potvrden je stalni kratkosilazni ili kratkouzlazni naglasak te iznimno dugouzlazni naglasak na osnovi u svim padežima. Imenice n. p. A b.l, bl.vor, bl.gosov, br.t, br.tic (SR, Mi, Bl)/br.ti. (Po), b.ul ‘kovceg’ (Po), c.r, cčkic (SR, Mi, Bl)/.čki. (Po), c.r (SR, Mi, Bl)/..r (Po), c.ek (SR, Mi)/cňvik (Bl)/.ňvik (Po), c.mer (Mi, Bl)/..mer (Po), c.šak (SR, Mi, Bl)/..šak (Po), d.m, dl.n, d.ga.aj (SR, Mi, Bl)/d.ga.aj (Po), d.ktor, ..d (SR, Mi)/d.d (Bl, Po), g.vor, g.šter, j.sen, j.len, jčzik, k.šal (SR, Mi, Bl)/k.šaj (Po), k.tolik, kl.n, kr.j (Mi, Bl, Po), kr.ošac ‘kravosas’, krčvet, kr.v, l.bud, l.n, gr.men, m.gazin, m.š, ml.n, národ, .blak, .blik (Bl, Po), ňras, ňpanak, pl.g, p.tres, pr.jatel, pr.g (Mi), p.šut, r.t (Mi, Bl), r..ak (SR, Mi, Bl)/r..ak (Po), r.zmarin, s.r, s.stric (SR, Mi, Bl)/ s.stri. (Po), s.šen ‘stršljen’, svčder ‘džemper’, špňret (SR, Mi, Bl) ‘štednjak’, šůfet (SR, Mi)/šůfit (Bl, Po) ‘potkrovlje’, ůcitel (SR, Mi, Bl)/ů.itej (Po), ůnuk, vacůlet ‘marama za glavu’, v.par, vj.tar (SR, Mi)/v.tar (Bl, Po), z.t, ž.ludac U svim su slivanjskim govorima, kao što je vec navedeno, katkad ovjerene i imenice s fakultativnim B-naglaskom, primjerice u G. jd.: b.ca/běca, pr.ga/prŕga, r.ta/ rŕta i/ili N. mn. b.cevi/běcevi, pr.govi/prŕgovi, r.tovi/rŕtovi te one koje mogu ici i po jednoj i po drugoj naglasnoj paradigmi. Imenice n. p. A/B b.c (SR), d.d (SR), pr.g (SR, Bl, Po), r.t (SR, Po) U govorima Slivna Ravnoga i Mihalja, iako rijetko, u nekim je imenicama zabilježeno kolebanje izmedu n. p. A i n. p. C. Imenice n. p. A/C c.mer (SR), j.streb (SR), kr.j (SR), .blik (SR, Mi) 13 Takvo je stanje vecinom posvjedoceno u bosanskim govorima. 3.1.2 Naglasna paradigma B Slivno Ravno n. p. B n. p. B n. p. B-A n. p. B-A cep kovac bol grc jd. N. c.p kňvac b.l g.c G. cčpa kováca bňla g.ca D. cčpu kovácu bňlu g.cu A. c.p kováca b.l g.c V. c.pu k.vacu b.lu g.cu L. cčpu kovácu bňlu g.cu I. cčpon kovácon bňlon g.con mn. N. cčpovi kováci b.lovi g.cevi G. c.pova kováca b.lova g.ceva D. cčpovima(n) kovácima(n) b.lovima(n) g.cevima(n) A. cčpove kováce b.love g.ceve V. c.povi kováci b.lovi g.cevi L. cčpovima(n) kovácima(n) b.lovima(n) g.cevima(n) I. cčpovima(n) kovácima(n) b.lovima(n) g.cevima(n) Slivno Ravno n. p. B-C n. p. B-A/C mjehur žulj jd. N. mj.hur ž.l G. mjehúra žúla D. mjehúru žúlu A. mj.hur ž.l V. mj.huru ž.lu L. mjehúru žúlu I. mjehúron žúlen mn. N. mj.huri/mjehúri ž.levi G. mjehúra ž.leva D. mjehúrima(n) ž.levima(n)/žulčvima(n) A. mj.hure/mjehúre ž.leve V. mj.huri/mjehúri ž.levi L. mjehúrima(n) ž.levima(n)/žulčvima(n) I. mjehúrima(n) ž.levima(n)/žulčvima(n) Mihalj n. p. B n. p. B n. p. B-A n. p. B-C grc prasac jež leptir jd. N. g.c gůdin j.ž l.ptir G. g.ca gudína jéža leptíra D. g.cu gudínu jéžu leptíru A. g.c gudína jéža leptíra V. g.cu g.dinu j.žu l.ptiru L. g.cu gudínu jéžu leptíru I. g.con gudínon jéžon leptíron mn. N. g.cevi gudíni j.ževi l.ptiri/leptíri G. g.ceva gudína j.ževa leptíra D. g.cevima(n) gudínima(n) j.ževima(n) leptírima(n) A. g.ceve gudíne j.ževe l.ptire/leptíre V. g.cevi gudíni j.ževi l.ptiri/leptíri L. g.cevima(n) gudínima(n) j.ževima(n) leptírima(n) I. g.cevima(n) gudínima(n) j.ževima(n) leptírima(n) Blace n. p. B n. p. B n. p. B-A n. p. B-C bor balegar križ komad jd. N. b.r gunčval kr.ž k.mad G. bňra gundevála kríža komáda D. bňru gundeválu krížu komádu A. b.r gundevála kr.ž k.mad V. b.ru g.ndevalu kr.žu k.madu L. bňru gundeválu kríža komádu I. bňron gundeválon krížon komádon mn. N. bňrovi gundeváli kr.ževi k.madi/komádi G. b.rova gundevála kr.ževa komáda D. bňrovima(n) gundeválima(n) kr.ževima(n) komádima(n) A. bňrove gundevále kr.ževe k.made/komáde V. b.rovi gundeváli kr.ževi k.madi/komádi L. bňrovima(n) gundeválima(n) kr.ževima(n) komádima(n) I. bňrovima(n) gundeválima(n) kr.ževima(n) komádima(n) Podgradina n. p. B džep jd. N. ž.p G. žčpa D. žčpu A. ž.p V. ž.pu L. žčpu I. žčpon mn. N. žčpi G. žépa D. žčpima(n)/žčpin A. žčpe V. žčpi L. žčpima(n)/žčpin I. žčpima(n)/žčpin n. p. B n. p. B-A n. p. B-C dimnjak kralj leptir fůmar kra.j l.ptir fumára krája leptíra fumáru kráju leptíru fůmar krája leptíra f.maru kra.ju l.ptiru fumáru kráju leptíru fumáron krájon leptíron fumári kr.jevi l.ptiri/leptíri fumára kr.jeva leptíra fumárima(n) kr.jevima(n) leptírima(n) fumáre kr.jevi l.ptire/leptíre fumári kr.jevi l.ptiri/leptíri fumárima(n) kr.jevima(n) leptírima(n) fumárima(n) kr.jevima(n) leptírima(n) N. p. b karakterizira naglasak na prvome slogu nakon osnove ili na zadnjemu slogu osnove, a u novoštokavskom se n. p. B nakon retrakcije, ovisno o kracini/ duljini prednaglasnoga sloga, realiziraju kratkouzlazni ili dugouzlazni naglasci. U V. jd. jednosložnih rijeci ostvaren je ceoni naglasak (kao i u n. p. C): b.bu, b.ku, c.pu (SR, Mi, Bl)/..pu (Po), k.nu, k.šu, kr.vu, p.du, sn.pu, st.lu, t.pu, v.lu, ž.pu, kao i u višesložnih rijeci: k.vacu (SR, Mi, Bl)/k.va.u (Po), l..ace (Bl)/l..a.e (Po), v.jnice (SR, Mi, Bl)/v.jni.e (Po). U množini se ceoni naglasak gubi, tj. ujednacuje s nominativnim u primjerima: bňbovi, bňrovi, cčpovi (SR, Mi, Bl)/.čpovi (Po), pňpovi, vojníci, no ostvaruje se u primjerima: j.ževi, kl.povi, kr.levi (SR, Mi, Bl)/kr.jevi (Po), sp.ževi, ž.levi (SR, Mi, Bl). U dugim je osnovama kod uvodenja duge množine -ov-/-ev-cesto ujednacen tip s .:14 kr.levi/kr.jevi (s pomicnošcu u D./L./I. mn. u govoru Slivna Ravnoga), kl.cevi (SR, Mi, Bl), kr.ževi (Mi, Bl, Po), sp.ževi (SR, Mi, Po), ž.levi (SR, Mi, Bl) (s pomicnošcu u D./L./I. mn. u govoru Slivna Ravnoga), odnosno u množini ne postoji tip s dugouzlaznim naglaskom (npr. králevi), kao u ostalim 14 Vidovic (2014: 31) bilježi da u južnim zažapskim govorima postoje oblici kratke množine n. p. B, npr. jéži, no istice da imenice ovoga tipa cesto prelaze u n. p. A: j.ževa, št.tova, klj.ceva, kr.ževa. Kurtovic Budja (2009: 129) donosi da je govorima Makarskoga primorja n. p. b ocuvana u množini ako je množina kratka, a ako dolazi do inovacije, tj. do duge množine, naglasak je preuzet iz n. p. c. Kapovic (2010: 62) istu pojavu bilježi u govorima Dalmatinske zagore: stňli/ kljúci : st.lovi/klj.cevi. Curkovic (2014: 146, 147) u govoru Bitelica u Sinjskoj krajini bilježi inovativan razvoj: cčpi, dvóri, .čpi, g.ci, žúli, ali c.povi, dv.rovi, ..povi, g.covi, no istice da imenice ne prelaze u n. p. C, nego u sinkronijsku n. p. A. štokavskim govorima. U kratkim osnovama nalazimo i stariji tip (bňrovi). U govoru Podgradine cešci su oblici kratke množine koji su ocuvali n. p. B u svim oblicima i u dugim spúži, štápi, žúji i u kratkim osnovama: bňri, .čpi, jéži, pňpi, snňpi, žčpi. Kod imenica s kratkom i dugom osnovom u G. mn. n. p. B uvijek bilježimo ., odnosno ujednacavanje prema N. mn. nije provedeno: b.bova, b.kova, b.rova, kr.vova, m.kova, p.dova, st.lova, v.lova itd. Imenice n. p. B advňkat, bŕjam, bŕlkon, b.k, b.b, b.k, b.r, bňtur ‘vrsta šaša’, br.n ‘vrsta ribe’ ,brňnzin ‘vrsta lonca’, c.p (SR, Mi, Bl)/..p (Po), ..k (SR, Mi, Bl)/..k (Po), fůmar ‘dimnjak’, g.c (Mi, Bl)/g.. (Po), gr.j (Po), gůdin ‘prasac’, gundčval (SR, Mi, Bl)/ gundčvaj (Po) ‘balegar’, j.ž (Po), kŕšun, k.n, kňva., kůmpir, lňvac, lů.ak (SR, Mi, Bl)/lů.ak (Po), m.k, maškŕdur ‘posuda u kojoj se hrana cuva od muha’, mlŕdic (SR, Mi, Bl)/mlŕdi. (Po), mňtun ‘opeka’, m.gin ‘meda’, parŕngal, pěnur (Bl, Po), plastčnik, ňro (SR, Mi), p.d, p.p, provědur, půšac (SR, Mi, Bl)/půša. (Po), rébac, sěn.ir (SR, Mi, Bl)/sěn.ir (Po) ‘lanac’, sn.p, sp.ž (Po), svědok (Bl, Po), šňfer ‘vozac’, št.p, šugňman ‘rucnik’, takůin ‘novcanik’, tčren, tumpčrin ‘vrsta noža’, vŕgon, v., vňjnik, zŕnat, ž.p (Po), ž.j (Po), žěvot U svim su slivanjskim govorima neke imenice u množini preuzele silazni naglasak iz n. p. A, koji se proširio u ostalim padežima te one pripadaju tipu n. p. B-A. Imenice n. p. B-A b.l, c.s (SR, Mi, Bl)/..s (Po), ..n (SR, Mi, Bl)/..n (Po), grj.h (SR)/grij.h (gr.jeh) (Mi), gr.b, g.c (SR), h.m/.m, j.ž (SR, Mi, Bl), k.š (SR), kl.p (Mi, Bl, Po), kr.l (Mi, Bl, Po), kr.ž, kr.v, l.k (SR)/lij.k (l.jek) (Mi)/l.k (Bl, Po), p.n, pl.s ‘plast’, p.t, r.p, r.j (Bl, Po), smj.h (SR)/smij.h (Mi)/sm.j (Bl, Po), sp.ž (SR, Bl), st.,15 t.p, v.v (SR, Mi), zgl.b, ž.p (SR, Mi, Bl), ž.l (SR, Mi, Bl) Kod dijela imenica u svim istraženim govorima sekundarno prema n. p. C ostvaruje se silazni naglasak u N./A. jd. i N./A./V. mn. (uz uzlaznu varijantu), a u ostalim su padežima potvrdeni oblici n. p. B. Imenice n. p. B-C k.mad, l.ptir, mj.hur16 (SR, Mi) U govoru Slivna Ravnoga u n. p. B bilježimo i pomicni naglasak tipican za n. p. C u D./L./I. mn.: kl.povima/klipňvima, kr.levima/kralčvima, ž.levima/žulčvima pa se te imenice odvajaju u posebnu, miješanu paradigmu. 15 Prije se za stol uvijek govorilo t.la. 16 O praslavenskim rekonstrukcijama vidi u Ligorio – Kapovic 2011: 344, 346-347. Prema mišlje nju autora, rijec je o imenicama koje pripadaju miješanoj n. p. C-B. Imenice n. p. B-A/C kl.p, kr.l, ž.l 3.1.3 Naglasna paradigma C Slivno Ravno n. p. C n. p. C n. p. C n. p. C/A n. p. C-A rog mrav djever grad dug jd. N. r.g mra.v ..ver gra.d d.g G. r.ga mra.va ..vera gra.da d.ga D. rňgu mra.vu ..veru grádu dúgu A. r.g/z. rog mra.va ..vera gra.d/. grad d.g/n. dug V. r.gu mra.vu ..veru gra.du d.gu L. rňgu mrávu ..vera grádu dúgu I. r.gon mra.von ..veron gra.don d.gon mn. N. r.govi mra.vi ..verovi/..veri gr.dovi d.govi G. rogóva mráva ..veróva gradóva d.gova D. rogňvima(n) mrŕvima(n) .everňvima(n) gradňvima(n)/gr.dovima(n) d.govima(n) A. r.gove mra.ve ..verove/..vere gr.dove d.gove V. r.govi mra.vi ..verovi/..veri gr.dovi d.govi L. rogňvima(n) mrŕvima(n) .everňvima(n) gradňvima(n)/gr.dovima(n) d.govima(n) I. rogňvima(n) mrŕvima(n) .everňvima(n) gradňvima(n)/gr.dovima(n) d.govima(n) Mihalj n. p. C n. p. C n. p. C/A n. p. C-A dan vrag golub kljun jd. N. da.n vra.g g.lub kl.n G. da.na vra.ga g.luba kl.na D. dánu vra.gu g.lubu klúnu A. da.n vra.ga g.luba kl.n/. klun V. da.nu vra.že g.lube kl.nu L. dánu vra.gu/vrágu g.lubu klúnu I. da.non vra.gon g.lubon kl.non mn. N. da.ni vr.govi g.lubovi kl.novi G. dána vragóva golubóva/g.lubova kl.nova D. dŕnima(n) vragňvima(n) golubňvima(n)/g.lubovima(n) kl.novima(n) A. da.ne vr.gove g.lubove kl.nove V. da.ni vr.govi g.lubovi kl.novi L. dŕnima(n) vragňvima(n) golubňvima(n)/g.lubovima(n) kl.novima(n) I. dŕnima(n) vragňvima(n) golubňvima(n)/g.lubovima(n) kl.novima(n) Blace n. p. C n. p. C n. p. C/A n. p. C-A mrav sin korak glas jd. N. mra.v s.n k.rak gla.s G. mra.va s.na k.raka gla.sa D. mra.vu s.nu koráku/k.raku glásu A. mra.va s.na k.rak gla.s/. glas V. mra.vu s.ne k.raku gla.su L. mrávu s.nu koráku glásu I. mra.von s.non k.rakon gla.son mn. N. mra.vi s.novi k.raci gl.sovi G. mráva sinóva koráka gl.sova D. mrávima(n) sinňvima(n) korácima(n)/k.racima(n) gl.sovima(n) A. mra.ve s.nove k.rake gl.sove V. mra.vi s.novi k.raci gl.sovi L. mrávima(n) sinňvima(n) korácima(n)/k.racima(n) gl.sovima(n) I. mrávima(n) sinňvima(n) korácima(n)/k.racima(n) gl.sovima(n) Podgradina n. p. C n. p. C n. p. C/A n. p. C-A zub sin vrag nos jd. N. z.b s.n vra.g n.s G. z.ba s.na vra.ga n.sa D. zúbu s.nu vra.gu nňsu A. z.b/n. zub s.na vra.ga n.s/za nos V. z.bu s.ne vra.že n.su L. zúbu s.nu vra.gu/vrágu nňsu I. z.bon s.non vra.gon n.son mn. N. z.bi s.novi vr.govi n.sovi G. zúba sinóva vragóva/vr.gova n.sova D. zůbima(n) sinňvima(n) vr.govima(n) n.sovima(n) A. z.be s.nove vr.gove n.sove V. z.bi s.novi vr.govi n.sovi L. zůbima(n) sinňvima(n) vr.govima(n) n.sovima(n) I. zůbima(n) sinňvima(n) vr.govima(n) n.sovima(n) N. p. cbila je pomicna paradigma, tj. u psl. naglasak je u nekim padežima na korijenu (ceoni naglasak), a u drugima na zadnjemu slogu (Kapovic 2010: 77). Iako se u štokavskome n. p. codražava kao naglasna paradigma s pomicnim naglaskom u L. jd. te G./D./L./I. mn., u nekim se primjerima u slivanjskim govorima ta pomicnost gubi. U N. jd. jednosložnih imenica stari *. u jednosložnim se rijecima dulji u .: *n.s. > n.s, *r.g. > r.g, *s.k. >s.k, *b.g. > b.g, *gr.m. > gr.m te je nemoguce razlikovati kratke i duge osnove. Razlika je ocuvana u G. jd. r.ga, s.ka : kl.sa, d.ra. U kosim je padežima duljenje potvrdeno samo u N. jd. gr.m – G. jd. gr.ma,a ostale potvrde N. jd. r.g – G. jd. r.ga, N. jd. s.k – G. jd. s.ka, N. jd. st.g – G. jd. st.ga dokaz su ocuvanosti izmjena duljine u nominativu i kracine u genitivu. I u nenaglašenim slogovima dvosložnih imenica ovjereno je duljenje: gr.ben, ..ver (SR, Mi)/d.ver (Bl, Po) te kracina u kosim padežima. Kod jednosložnica ceoni naglasak s prvoga sloga redovito preskace na prijedlog ili veznik u genitivu jednine: pr.ko dana, . muža, .ko vrata, akuzativu jednine: . boga, n. cvjet (SR, Mi)/n. cvit (Bl, Po), . glas, . grad, . klun (SR, Mi, Bl)/. kjun (Po), . lad, . lov, . mrak, z. nos, n. rog, . stan, instrumentalu jednine: pr.d noson (SR) itd. Kod višesložnica preskakanje se vecinom gubi. Uzlaznost u L. jd. ovjerena je kod imenica koje znace neživo: u grádu, u stánu, a kod imenica koje znace živo izostaje: . bogu, . sinu. Kapovic (2010: 80) zakljucuje da se ta razlika izvrsno ocituje kod imenice vr.g; kada se imenica rabi u znacenju sotona L. jd. je vr.gu, a kad oznacava neku nesrecu uvijek se izgovara: ko po vrágu. Takva se razlika cuva i u istraženim slivanjskim govorima. Ipak, postoje primjeri u kojima dolazi do odstupanja. Primjeri iz slivanjskih govora potvrduju da je L. jd. uzlazan (D. jd. mr.vu/c.vu // L. jd. mrávu/c.vu), a isto je zabilježeno i u govoru Komazina (zažapski govor; o naglasku imenica muškoga roda u govoru Komazina više u Vukša Nahod 2013), u kojemu je potvrdeno i L. jd. múžu (Vukša Nahod 2013: 180). Vidovic (2014: 32) u zažapskim govorima takoder bilježi da se u nekih imenica muškoga roda koje oznacuju živo analogijom može ostvariti uzlazni naglasak: sňkolu, jastrébu. Dativni je naglasak uglavnom poopcen prema lokativu: brňdu, dánu, dáru, dúgu, grádu, klásu, mňzgu, mráku, nňsu, práhu, rňgu, stánu, stňgu, zvúku itd. Jedan od arhaizama bilježimo u dvosložnih imenica s nepostojanim a. Uglavnom se u štokavskim govorima u tim imenicama gubi uzlaznost lokativnoga nastavka. Medutim, u govoru Slivna Ravnoga razlika je ocuvana: N. jd. l.kat – L. jd. láktu, N. jd. m.zak – L. jd. mňzgu. Iako je staro stanje ovjereno u svim oblicima, G. i D./L./I. mn. ipak su podložni inovacijama. U govoru Slivna Ravnoga u G. mn. bilježimo stari naglasak: gradóva, grebenóva, rogóva, sinóva, stanóva, sokolóva, vragóva, zubóva i mladi naglasak: b.bneva, d.rova, gr.mova, kl.sova, .bicaja, pr.hova. Zabilježen je i dvostruki ostvaraj: golubóva/g.lubova, glasóva/gl.sova, koráka/k.raka, laktóva/ l.ktova, stogóva/st.gova, vukóva/v.kova. U D./L./I. mn. stari je naglasak potvrden u primjerima: sinňvima(n), stanňvima(n), rogňvima(n), vragňvima(n), zubňvima(n), a mladi u: d.rovima(n), d.govima(n), gl.sovima(n), n.sovima(n). Dvostruki je ostvaraj zabilježen u: golubňvima(n)/g.lubovima(n), gradňvima(n)/ gr.dovima(n), korácima(n)/k.racima(n). U govoru Mihalja u G. mn. stari je naglasak zabilježen u: ..veróva, galebóva, gradóva, koráka, sinóva, vragóva, dvostruki ostvaraj: daróva/d.rova, golubóva/ g.lubova, m.deža/madežóva, slucajéva/sl.cajeva te mladi: gl.sova, gr.mova, r.gova i sl. I u D./L./I. mn. takoder je ovjeren stari naglasak: .everňvima(n), sinňvima(n), vragňvima(n), slucajčvima(n), dvostruki ostvaraj: golubňvima(n)/ g.lubovima(n), korácima(n)/k.racima(n), m.dežima(n)/madežňvima(n) te mladi: d.rovima(n), g.lebovima(n), st.novima(n). U govoru Blaca stari je naglasak u G. mn. zabilježen u primjerima: gradóva, koráka, sinóva, vragóva, dvostruki u: d.verova/diveróva, golubóva/g.lubova, m.deža/madežóva, slucajéva/sl.cajeva te mladi naglasak u: d.rova, g.lebova, s.kolova i sl. U D./L./I. mn stari je naglasak zabilježen samo u primjeru: sinňvima( n), dvostruki u: gradňvima(n)/gr.dovima(n), korácima(n)/k.racima(n), a mladi u: d.verovima(n), g.lubovima(n), m.dežima(n), sl.cajevima(n), vr.govima(n). U govoru Podgradine u G. mn. stari je naglasak ovjeren u: koráka, sinóva, slu.ajéva, dvostruki u: d.verova/diveróva, golubóva/g.lubova, vragóva/vr.gova te mladi u: g.lebova, gr.dova, m.deža, st.nova i sl. U D./L./I. mn., kao i u govoru Blaca, samo kod imenice s.n nalazimo stari naglasak: sinňvima(n). Dvostruki je ostvaraj potvrden samo u jednome primjeru: korácima(n)/k.racima(n), a u ostalima je prevladao noviji naglasak: d.verovima(n), g.lubovima(n), gr.dovima(n), sl..ajevima(n), st.novima(n), vr.govima(n) itd. Analogija prema nominativu rijetka je pojava u kratkoj množini: N. mn. c.vi – D./L./I. mn. c.vima, i to samo u govoru Slivna Ravnoga. Izvorni oblici s pokracenim korijenom potvrdeni su u N. mn. z.bi – D./L./I. mn. zůbima(n) u svim istraživanim govorima, u N. mn. mr.vi – D./L./I. mn. mrŕvima(n) u govorima Slivna Ravnoga i Mihalja, dok se u govorima Blaca i Podgradine ujednacilo duljenje: u N. mn. mr.vi – D./L./I. mn. mrávima(n). Starije stanje potvrdeno je u dugoj množini: br.dovi, gl.sovi, st.govi, kl.novi, r.govi, stoga možemo zakljuciti da ne dolazi do ujednacavanja imenica n. p. c i n. p. b, tj. u n. p. c ne postoji mladi naglasak tipa brňdovi, a u n. p. A izrazito je rijedak. Dio imenica u slivanjskim je govorima u potpunosti sacuvao stanje iz n. p. c. Imenice n. p. C d.n, ..ver (SR, Mi), mr.v, r.g (SR), s.n, st.n (SR), vr.g (SR, Mi), z.b Kod nekih je imenica zabilježeno preskakanje naglaska i pomicnost u jednini, ali nedosljednost, odnosno kolebanje izmedu n. p. C i n. p. A u množini; množinski se oblici ujednacuju prema N./A./V. mn. (tj. u G. i u D./L./I. mn. postoji kolebanje). Imenice n. p. C/A b.ban (SR), d.r (SR, Mi), d.ver (Bl, Po), g.leb (SR, Mi), gl.s (SR), g.lub (Po), gr.d (SR, Mi, Bl), gr.ben (SR), k.rak, l.kat (SR), m.dež (SR, Mi, Bl), mj.sec (SR, Mi)/m.sec (Bl, Po), m.ž (SR), sl.caj, s.ko (SR), st.g (SR), v.k (SR), vr.g (Bl, Po) Neke imenice vecinom cuvaju preskakanje naglaska i pomicnost u jednini, no množinski su se oblici potpuno ujednacili prema N./A./V. mn. Imenice n. p. C-A b.g, br.d, c.v, cvj.t (SR)/cv.j.t (cvijet) (Mi)/cv.t (Bl, Po), d.r (Bl, Po), d.g, gr.m (SR), g.leb (Bl, Po), gl.s (Mi, Bl, Po), gr.d (Po), gr.m (Mi, Bl, Po), kl.s, kl.n (SR, Mi, Bl)/kj.n (Po), l.kat (Mi, Bl, Po), l.v, m.dež (Po), m.s, m.zak, mr.k, m.ž (Mi, Bl, Po), n.s, pl.s, pr.h (SR), r.g (Mi, Bl, Po), s.k, s.ko (Mi, Bl, Po), st.n, st.g, v.l, v.k (Mi, Bl, Po), z.c, zv.k 3.2 Imenice a-vrste srednjega roda Prema a-vrsti sklanjaju se imenice sr. r. koje u N. jd. imaju gramaticki morf -o i -e: rčbro, sčdlo, súkno, k.rzo, k.ple (SR, Mi, Bl)/k.pje (Po), p.le (SR, Mi, Bl)/ p.je (Po), m.re, imenice srednjega roda koje u N. jd. imaju gramaticki morf -.: .me, jáje, n.bo, imenice singularia tanutum: tčle, p.le, gňvece (SR, Mi, Bl)/gňve.e (Po), j.ne, j.re, djéte (SR)/dijéte (Mi)/díte (Bl, Po), celáde (SR, Mi, Bl)/.ejáde (Po), kl.se (SR, Mi, Bl)/kj.se (Po), píce (SR, Mi, Bl)/pí.e (Po), vňce (SR, Mi, Bl)/ vň.e (Po), imenice pluralia tantum: plúca, p.sa, ústa, kléšta (SR)/klijéšta (Mi)/ klíšta (Bl, Po), vráta, k.la, imenice .ko, .vo te imenica d.ba. Pregled nastavaka u sklonidbi imenica a-vrste sr. r.: sr. r. jd. -o/-e/-./-a16a N. G. -a D. -u A. -o/-e/-./-a V. -o/-e/-./-a L. -u I. -on/-en sr. r. mn. -a -a/-ija -ima(n) -a -a -ima(n) -ima(n) U jedninskim padežima ne bilježimo posebnosti ni iznimke. U instrumentalu jednine u osnovama s palatalnim završetkom dolaze nastavaci -on/-en: k.plon/ k.plen (SR, Mi, Bl)/k.pjon/k.pjen (Po), p.len (SR, Mi, Bl)/p.jen (Po), .lon/.len (SR, Mi, Bl)/.jon/.jen (Po), a kod onih s nepalatalnim nastavak -on: kňpiton, k.znon (SR, Mi, Bl)/k.znon (Po), m.slon, mjékon (SR, Mi)/mlíkon (Bl, Po), v.menon. U genitivu množine prevladao je nastavak -a: kl.ka, kríla, g.vana, a samo kod imenica b.do i bl.to bilježimo i nastavak -ija: b.díja i blatíja.17 Morfem -iju – 16a Samo imenica d.ba. 17 Rijec je o nekad vrlo cestome tvorbenome modelu u Dubrovackome primorju koji je gotovo išceznuo. Halilovic (1996: 165) takav oblik bilježi i u Mliništu: p.na brdíja i Brijesti: brdíja na poluotoku Pelješcu, mjestu najbližem slivanjskome kraju, dok je u Opuzenu zabilježio g.ri su blatíja (‘mocvara’). Vjerojatno je zbog cestotnosti uporabe tih imenica nastavak ostao sacuvan i dandanas. iz ústiju – zabilježio je Halilovic u Slivnu Ravnome, no tijekom našega istraživanja nije potvrden. U D./L./I. mn. bilježimo nastavak -ima(n): j.tima(n), kňlinima(n), k.lima(n), a Halilovic (1996: 166) u instrumentalu uz -iman: s k.liman bilježi i nastavak -in: sad .du k.lin, koji nije potvrden za ovoga istraživanja. Imenice .me, plčme, prčzime, r.me, tj.me (SR, Mi, Bl)/t.me (Po), v.me, vrjéme (SR)/vrijéme (Mi)/vríme (Bl, Po) u svim padežima (osim u N./A./V. jd.) imaju osnovu proširenu infiksom -n-: G. jd. .mena, pl.mena, pr.zimena, r.mena, tj.mena (SR, Mi, Bl)/t.mena (Po), v.mena, vr.mena, D. jd. .menu, pl.menu, pr.zimenu, r.menu, tj.menu (SR, Mi, Bl)/t.menu (Po), v.menu, vr.menu, N. mn. imčna, plemčna, pr.zimena, ramčna, tjemčna (SR, Mi, Bl)/timčna (Po), vimčna, vremčna... Imenice crj.vo (SR)/crij.vo (Mi)/cr.vo (Bl, Po), djéte (SR)/dijéte (Mi)/díte (Bl, Po), d.vo, gňvece (SR, Mi, Bl)/gňve.e (Po), jáje, kl.se (SR, Mi, Bl)/kj.se (Po), j.ne, j.re, p.le, tčle, úže, z.no, ždrj.be (SR)/ždrij.be (Mi)/ždr.be (Bl, Po), u svim padežima (osim u N./A./V. jd.) imaju osnovu proširenu infiksom -t-: G. jd. crj.veta (SR, Mi)/cr.veta (Bl, Po), djčteta (SR, Mi)/děteta (Bl, Po), d.veta, gňveceta (SR, Mi, Bl)/gňve.eta (Po), j.jeta, kl.seta (SR, Mi, Bl)/kj.seta (Po), j.neta, j.reta, p.leta, .žeta, z.neta (SR), ždrj.beta (SR, Mi)/ždr.beta (Bl, Po). Jedino imenice n.bo i c.do ima osnovu proširenu infiksom -s-: N. jd. n.bo, c.do : N. mn. nebčsa, cudčsa. Imenice koje oznacavaju mlado životinja ubrajaju se u imenice singularia tantum te se sklanjaju po nejednakosložnoj promjeni: N. jd. j.re : D. jd. jŕretu, N. jd. kl.se (SR, Mi, Bl)/kj.se (Po) : D. jd. kl.setu (SR, Mi, Bl)/kj.setu (Po), N. jd. tčle : D. jd. tčletu, N. jd. ždrj.be (SR)/ždrij.be (Mi)/ždr.be (Bl, Po) : D. jd. ždrj.betu (SR, Mi)/ždr.betu (Bl, Po). Množinske oblike nadoknaduju uporabom zbirnih imenica ženskoga roda koje su takoder singularia tantum:18 j.rad, kl.sad (SR, Mi), t.lad, ždrj.bad (SR, Mi). Imenica p.le za množinu nema zbirnu imenicu p.lad, nego množinski oblik imenice p.lic (SR, Mi, Bl)/p.li. (Po) : p.lici (SR, Mi, Bl)/p.li.i (Po). Imenice djéte (SR)/dijéte (Mi)/díte (Bl, Po) i celáde (SR, Mi, Bl)/.ejáde (Po) takoder pripadaju skupini singularia tantum, a za iskazivanje znacenjskoga mnoštva služe im zbirne imenica .čca (SR, Mi)/děca (Bl, Po), koja se sklanja kao imenica e-vrste i c.lad (SR, Mi, Bl)/..jad (Po), koja se sklanja kao imenica i-vrste. Kod imenica .ko i .vo bilježimo morfološki supletivizam jer se u množini ukljucuju u paradigmu imenica i-vrste. U G. mn. umetnuto je -a-: gúvno : g.vana, j.dro : jedára, j.tro : jutára, k.zno : k.zana, léglo : légala, m.slo : masála, písmo : p.sama, rčbro : rebára, sčdlo : sedála, súkno : s.kana, včslo : vesála, vlákno : vl.kana. 18 O problematici broja i roda imenica koje oznacavaju mlado od životinja v. Tafra 2007: 221. 3.2.1 Naglasna paradigma A Slivno Ravno n.p. A n.p. A/B-C n.p. A/B klupko zrno jedro jd. N. kl.ko z.no j.dro G. kl.ka z.na/z.neta j.dra/jčdra D. kl.ku z.nu/z.netu j.dru A. kl.ko z.no j.dro V. kl.ko z.no j.dro L. kl.ku z.nu/z.netu j.dru I. kl.kon z.non/z.neton jčdron mn. N. kl.ka z.na j.dra/jčdra G. kl.ka z.na jedára D. kl.kima(n) z.nima(n) j.drima(n)/jčdrima(n) A. kl.ka z.na j.dra V. kl.ka z.na j.dra L. kl.kima(n) z.nima(n) j.drima(n)/jčdrima(n) I. kl.kima(n) z.nima(n) j.drima(n)/jčdrima(n) Mihalj n.p. A n.p. A-C n.p. A-C blato mjesto tjeme jd. N. bl.to mj.sto tj.me G. bl.ta mj.sta tj.mena D. bl.tu mj.stu tj.menu A. bl.to/ů blato mj.sto tj.me V. bl.to mj.sto tj.me L. bl.tu mj.stu tj.menu I. bl.ton mj.ston tj.menon mn. N. bl.ta mjčsta j.dra/jčdra G. bla.ta/blatíja mjésta jedára D. bl.tima(n) mjčstima(n) j.drima(n)/jčdrima(n) A. bl.ta mjčsta j.dra V. bl.ta mjčsta j.dra L. bl.tima(n) mjčstima(n) j.drima(n)/jčdrima(n) I. bl.tima(n) mjčstima(n) j.drima(n)/jčdrima(n) Blace n.p. A n.p. A-C n.p. A-C jato vime rame jd. N. j.to v.me r.me G. j.ta v.mena r.mena D. j.tu v.menu r.menu A. j.to v.me r.me V. j.to v.me r.me L. j.tu v.menu r.menu I. j.ton v.menon r.menon mn. N. j.ta vimčna ramčna G. ja.ta viména raména D. j.tima(n) vimčnima(n) ramčnima(n) A. j.ta vimčna ramčna V. j.ta vimčna ramčna L. j.tima(n) vimčnima(n) ramčnima(n) I. j.tima(n) vimčnima(n) ramčnima(n) Podgradina n.p. A n.p. A n.p. A-C stado koljeno mjesto jd. N. st.do kňlino m.sto G. st.da kňlina m.sta D. st.du kňlinu m.stu A. st.do kňlino m.sto V. st.do kňlino m.sto L. st.du kňlinu m.stu I. st.don kňlinon m.ston mn. N. st.da kňlina města G. sta.da k.lina místa D. st.dima(n) kňlinima(n) městima(n) A. st.da kňlina města V. st.da kňlina města L. st.dima(n) kňlinima(n) městima(n) I. st.dima(n) kňlinima(n) městima(n) Kao i u ostalim štokavskim govorima, u slivanjskim je govorima u n. p. A zabilježen ., kao odraz psl. akuta (bl.to < *bolto, s.me < *s.m.) ili ` (kňleno < *kol.no, kňpito < *kop.to, kňrito < *kor.to), ako je akut posvjedocen na drugom slogu osnove. Iznimno zbog duljenja dugosilazni naglasak bilježimo u imenici s.nce. Neocirkumfleks se u genitivu množine odražava kao . (npr. j.ta, r.la), dok kod višesložnih rijeci bilježimo pomak (npr. k.lena (SR, Mi)/k.lina (Bl, Po)). U svim je istraživanim govorima kod imenice j.dro zabilježeno paradigmatsko kolebanje izmedu n. p. A i n. p. B i u jednini i u množini. U govoru Slivna Ravnoga uzlazni naglasak iz n. p. B zabilježen je u G. jd. j.dra/jčdra, I. jd. jčdron, N. mn. j.dra/jčdra i D./L./I. mn. j.drima(n)/jčdrima(n), u govoru Mihalja u N. mn. j.dra/jčdra i D./L./I. mn. j.drima(n)/jčdrima(n), u govoru Blaca u G. jd. j.dra/jčdra, N. mn. j.dra/jčdra i D./L./I. mn. j.drima(n)/jčdrima(n) te u govoru Podgradine u G. jd. j.dra/jčdra, I. jd. j.dron/jčdron, N. mn. j.dra/jčdra i D./L./I. mn. j.drima(n)/jčdrima(n). Imenice koje su pripadale n. p. a katkad djelomicno, ako je došlo samo do preskakanja naglaska ili pomicanja naglaska u množini, ili potpuno, ako su se dogodile obje promjene, prelaze u n. p. C.19 U slivanjskim govorima preskakanje naglaska nalazimo samo kod imenice b.do: .n je ko .d b.da ňdvalen (SR), bíli smo . b.du (Mi), a u drugim je primjerima ovjereno pomicanje naglaska, tipicno za n. p. A: ..emo ů blato (Mi), m.lo s.li ů brašno (Po), ..emo ůjutru (SR), izá.i malo nŕ sunce (Bl), ů leto (Mi), skňcila je nŕ rame (Bl). Buduci da je kod imenice b.do, uz preskakanje, u svim množinskim padežima u svim slivanjskim govorima zabilježen i pomicni naglasak, možemo zakljuciti da je imenica potpuno prešla u n. p. C. Kod imenice mj.sto (SR, Mi)/m.sto (Bl, Po) nema preskakanja naglasaka, no u množini su ovjereni pomicni naglasci: G. mn. mjésta (SR, Mi)/místa (Bl, Po), D./L./I. mn. mjčstima(n) (SR, Mi)/městima(n) (Bl, Po) te tu imenicu svrstavamo u tip n. p. A-C. Kod starih se n-osnova u svim istraženim govorima u množini ujednacio naglasak n. p. C: semčna (SR), tjemčna (SR), ramčna, vimčna, no nema preskakanja naglaska, te smo te imenice svrstali u tip n. p. A-C. Imenice bl.to, j.tro, k.ple (SR, Mi, Bl)/k.pje (Po) u G. mn., analogijom pre- ma oblicima n. p. C, u Slivnu Ravnome glase: blatíja (uz bl.ta), jutára, kopála, u Mihalju: blatíja (uz bl.ta), j.tara, kopála, u Blacama: bl.ta, j.tara, kopála te u Podgradini: bl.ta, j.tara, kopája (uz k.pja). Buduci da nije ovjereno preskakanje naglaska, ni ostali pomicni naglasci u množini, imenice ostaju dijelom n. p. A. U govoru Slivna Ravnoga imenice j.nje, j.re, j.to, koje su pripadale n. p. A, danas su dijelom n. p. B-C. Kod imenice g.lo, koja je takoder pripadala n. p. a, u jednini se iz D./L. jd. B-naglasak proširio na I. jd., a zatim i na G. jd. te predstavlja miješanu n. p. B-C jer je zabilježeno i preskakanje naglaska: m.tni rŕkiju n. grlo i pomicnost: g.la. Te su imenice u govorima Mihalja, Blaca i Podgradine ostale dijelom n. p. A. 19 U takvim se rijecima jednostavno vidi da je rijec o sekundarnoj n. p. C jer na nekoc dugim slogovima ne možemo imati izvoran .. Da je rijec o izvornoj n. p. c, tu bi bilo . (Kapovic 2011: 113). Imenice n. p. A bl.to, br.šno, gňvece, g.lo, j.ne (Mi, Bl, Po), j.re (Mi, Bl, Po), j.to (Mi, Bl, Po), j.tro, kl.ko, kňleno (SR, Mi)/kňlino (Bl, Po), kňpito, k.ple (SR, Mi, Bl)/k.pje (Po), kňrito, l.to (SR, Mi)/l.to (Bl, Po), m.slo, oglčdalo, p.le, r.lo, s.lo, s.dro, s.to, st.do, s.nce, z.no (Mi, Bl, Po), ž.to Imenice n. p. A-C mj.sto (SR, Mi)/m.sto(Bl, Po), ramčna, semčna (SR), tjemčna (SR), vimčna Imenice n. p. A/B-C z.no (SR) Imenice n. p. A/B j.nje, j.re, j.to, j.dro Tablica 1: Pregled imenica koje su pripadale n. p. a prema kriterijima za razvrstavanje u miješane paradigme u mjesnome govoru Slivna Ravnoga Preskakanjenaglaska Pomi- canjenaglaska B-nagl. u G. jd. B-nagl. uD./L. jd. B-nagl. u I. jd. C-nagl. u N. jd. C-nagl. u G. mn. C-nagl. u D./ L./I. mn. n. p. bl.to - - - - - - + - A br.šno - - - - - - - - A b.do + + - - - + + + C kňleno - - - - - - - - A gňvece - - - - - - - - A r.me - + - - - + + + A-C j.dro - - -/+ - -/+ - - - A/B g.lo + + + + + + + + B/C j.ne - - + + + - - - A/B j.re - - + + + - - - A/B j.to - - + + + - - - A/B j.tro - - - - - - + - A kl.ko - - - - - - - - A kňpito - - - - - - - - A k.ple - - - - - - + - A kňrito - - - - - - - - A mj.sto - + - - - + + + A-C oglčdalo - - - - - - - - A p.le - - - - - - - - A s.me - + - - - + + + A-C tj.me - + - - - + + + A-C v.me - + - - - + + + A-C z.no + + -/+ -/+ -/+ + + + A/B-C ž.to - - - - - - - - A 3.2.2 Naglasna paradigma B Slivno Ravno n. p. B n. p. B n. p. B n. p. B selo celo krilo sukno jd. N. sčlo cčlo krílo súkno G. sčla cčla kríla súkna D. sčlu cčlu krílu súknu A. sčlo cčlo krílo súkno V. s.lo c.lo kr.lo s.kno L. sčlu cčlu krílu súknu I. sčlon cčlon krílon súknon mn. N. s.la19a cčla kríla súkna G. s.la céla kríla s.kana D. s.lima(n) cčlima(n) krílima(n) sůknima(n)/súknima(n) A. s.la cčla kríla súkna V. s.la c.la kríla súkna L. s.lima(n) cčlima(n) krílima(n) sůknima(n)/súknima(n) I. s.lima(n) cčlima(n) krílima(n) sůknima(n)/súknima(n) Mihalj Blace Podgradina n.p. B n.p. B n.p. B selo guvno rešeto jd. N. sčlo gúvno reščto G. sčla gúvna reščta D. sčlu gúvnu reščtu A. sčlo gúvno reščto V. s.lo g.vno reščto L. sčlu gúvnu reščtu I. sčlon gúvnon reščton mn. N. sčla gúvna reščta G. s.la g.vana rešéta D. sčlima(n) gúvnima(n) reščtima(n) A. sčla gúvna reščta V. s.la gúvna reščta L. sčlima(n) gúvnima(n) reščtima(n) I. sčlima(n) gúvnima(n) reščtima(n) 19a Toponim u okolici Metkovica izgovara se N.va S.la. U jednini su potvrdeni ` i ´ naglasak, dok u množini nalazimo raznovrsnosti.20 U govoru Slivna Ravnoga u rijetkim je slucajevima naglasak vezan za korijen u množini i to vecinom kod imenica kratke osnove, tocnije samo kod imenica N. jd. sčlo : N./A./V. mn. s.la, N. jd. rčbro : N./A./V. mn. r.bra i N. jd. sčdlo : N./A./V. mn. s.dla, a kod imenica N. jd. pčro i N. jd. včslo potvrdeni su samo N./A./V. mn. pčra, včsla. U mjesnim govorima Mihalja, Blaca i Podgradine ovjereni su samo primjeri s kratkouzlaznim naglaskom u N./A./V. mn.: sčla, rčbra, sčdla, pčra, včsla. U dugim osnovama u svim govorima uvijek dolaze primjeri s ´ u N./A./V. mn.: gúvna, gnézda (SR, Mi)/gnízda (Bl, Po), líca, súkna, vína, ždrjéla (SR)/ždrijéla (Mi)/ždríla (Bl, Po). Kapovic (2011: 121) smatra da bi nacelno u svim štokavskim govorima u kojima se pojavljuju barem neki tragovi stare vezanosti naglaska u množini u n. p. B trebalo pretpostaviti stari obrazac tipa s.la, p.ra u množini, a oblike poput sčla, pčra treba smatrati inovacijama (analogija prema jednini ili unutarparadigmatsko ujednacavanje). S druge strane, kad je rijec o dugim osnovama, dosad nisu zabilježeni množinski oblici s ., odnosno pojavljuju se samo nominativi tipa reščta, vretčna. Kod imenica s nepostojanim a razlikujemo tri naglasna tipa u G. mn.: bez promjene naglaska (légala), s promjenom naglaska (g.vana, k.zana, p.sama) te s pomakom naglaska na nastavak (vesála, rebára, sedála). Kracenja u D./L./I. mn. uobicajenija su u imenica e-vrste (više u Vukša Nahod 2015a: 175), no u govoru Slivna Ravnoga potvrdena su i u imenica a-vrste, pa tako i u n. p. B bilježimo ždrjčlima(n) te dvostruki ostvaraj sůknima( n)/súknima(n). U govorima Mihalja, Blaca i Podgradine usustavljeni su dugi oblici u D./L./I. mn.: súknima(n) (Mi, Bl, Po), ždrijélima(n) (Mi)/ždrílima( n) (Bl, Po). Imenice n. p. B cčlo (SR, Mi, Bl)/.člo (Po), djéte (SR)/dijéte (Mi)/díte (Bl, Po), gnézdo (SR)/ gnijézdo (Mi)/gnízdo (Bl, Po), gúvno, kléšta (SR)/klijéšta (Mi)/klíšta (Bl, Po), krílo, k.zno (SR, Mi, Bl)/k.zno (Po), léglo, líce, mjéko (SR, Mi)/mlíko (Bl, Po), odjélo (SR)/odijélo (Mi), pčro, písmo, plúca (SR, Mi, Bl)/plú.a (Po), rčbro, reščto, sčdlo, sčlo, súkno, ústa, úže, včslo, víno, vráta, ždrjélo (SR)/ždrijélo (Mi)/ždrílo (Bl, Po) 20 Više o situaciji u množini u novoštokavskim govorima vidi u Kapovic 2011: 120-123. 3.2.3 Naglasna paradigma C Slivno Ravno n. p. C n. p. C n. p. C n. p. B-C polje tijelo more kolo jd. N. p.le tj.lo m.re kňlo G. p.la tj.la m.ra k.la D. p.lu tj.lu mňru kňlu A. p.le/. pole tj.lo m.re k.lo/. kolo V. p.le tj.lo m.re k.lo L. p.lu tj.lu mňru kňlu I. p.len tj.lon m.ren kňlon mn. N. p.la tj.la mňra k.la G. p.la tj.la m.ra k.la D. p.lima(n) tjčlima(n) mňrima(n) k.lima(n) A. p.la tj.la mňra k.la V. p.la tj.la mňra k.la L. p.lima(n) tjčlima(n) mňrima(n) k.lima(n) I. p.lima(n) tjčlima(n) mňrima(n) k.lima(n) Mihalj Blace Podgradina n.p. C n.p. C n.p. C brdo zvono jezero jd. N. b.do zv.no j.zero G. b.da zv.na j.zera D. b.du zvňnu j.zeru A. b.do zv.no j.zero V. b.do zv.no j.zero L. b.du zvňnu j.zeru I. b.don zv.non j.zeron mn. N. b.da zvňna jezčra G. b.da/b.díja zvóna jezéra D. b.dima(n) zvňnima(n) jezčrima(n) A. b.da zvňna jezčra V. b.da zvňna jezčra L. b.dima(n) zvňnima(n) jezčrima(n) I. b.dima(n) zvňnima(n) jezčrima(n) U istraženim je govorima u jedninskim padežima kod imenica b.do, d.vo, .me, j.zero, .ko, .lovo, p.le (SR, Mi, Bl)/p.je (Po), s.ce, .vo zabilježen ceoni naglasak, a iznimke poput imenica k.lo, n.bo i pr.so u govoru Slivna Ravnoga upucuju na širenje B-naglaska iz D./L. jd. u I. jd., a zatim i u G. jd. (v. tablicu 2). Tablica 2: Pregled imenica kolo, nebo, proso prema kriterijima za razvrstavanje u miješane paradigme u mjesnome govoru Slivna Ravnoga Preskakanje Pomicnost B-nagl. u B-nagl. u B-nagl. u n. p. naglaska naglaska G. jd. D./L. jd. I. jd. k.lo + – – + + B-C n.bo + – – + + B-C pr.so – – + + – B-C Kod imenice k.lo u jednini bilježimo preskakanje: . kolu te B-naglasak u D./L./I. jd., dok je u množini naglasak nepomican. Stoga je ubrajamo u miješani tip n. p. B-C. Kod imenice n.bo u jednini takoder bilježimo preskakanje . nebo te B-naglasak u D./L./I. jd., pa se uvrštava u miješani tip n. p. B-C. Kod imenice pr.so ne bilježimo ni pomicnost ni preskakanje nego B-naglasak u G. i D./L. jd. te je takoder tip n. p. B-C. Preskakanje naglaska u slivanjskim se govorima redovito ostvaruje u akuzativu jednine: n. more, . oko, . pole (SR, Mi, Bl)/. poje (Po), z. s.ce, . uvo, n. zvono ili lokativu jednine: n. b.du, . kolu, n. nebu. Uzlaznost,21 koju uglavnom nalazimo u imenica muškoga roda n. p. C, u govoru Slivna Ravnoga u n. p. B bilježimo u nekolicini primjera u D./L. jd.: mésu, zlátu, sjénu, plemčnu, zvňnu, prňsu, vjerojatno analogijom prema imenicama muškoga roda. Za razliku od primjerice ostalih štokavskih govora u kojima se uzlaznost pojavljuje gotovo iskljucivo u dugim osnovama, u govoru Slivna Ravnoga pronalazimo je i u dugim i u kratkim osnovama. U govoru Mihalja bilježimo mésu, sijénu, plemčnu, ali zv.nu, u govoru Blaca: zvňnu, plemčnu, ali m.su, s.nu, dok je u govoru Podgradine zabilježeno samo m.su, zv.nu, s.nu, pl.menu. Stara promjenjivost naglaska u N./A./V. mn. potvrdena je u primjerima kod kratkih osnova: d.vo – d.va, m.re – mňra, sl.vo – slňva, zv.no – zvňna, a ujednacenje se javlja kod dugih osnova: sj.no – sj.na (SR), sij.no – sij.na (Mi); tj.lo – tj.la (SR)/tij.lo – tij.la (Mi)/t.lo – t.la (Bl, Po). U nekim se primjerima sekundarno naglasak ujednacuje prema . naglasku, koji je potvrden u jednini: k.lo – k.la, s.ce – s.ca. Stari naglasak n. p. C ocuvan je u višesložnicama j.zero – jezčra, pl.me – plemčna. Bitno je istaknuti da imenica m.re cuva izvornu kracinu u svim slivanjskim govorima: m.re, tj. staro stanje u svim oblicima: A. jd. n. more, N. mn. mňra. Kracenje u D./L./I. mn. zabilježeno je samo u govoru Slivna Ravnoga, i to u jednome primjeru: tjčlima(n). U ostalim je govorima ujednacen dugi naglasak: tij.lima(n) (Mi)/t.lima(n) (Bl, Po). 21 Više o uzlaznosti, odnosno visnosti u štokavskim govorima vidi u Kapovic 2011: 127-128. Imenice n. p. C bl.go, b.do, crj.vo (SR)/crij.vo (Mi)/cr.vo (Po), d.vo, .me, jáje, j.zero, k.lo (Mi, Bl, Po), m.so, m.re, n.bo, .ko, .lovo, pl.me, p.le, sj.no (SR), sl.vo, s.civo, .vo, vrjéme (SR)/vrijéme (Mi)/vríme (Bl, Po), zv.no, ždrj.be (SR)/ždrij.be (Mi)/ždr.be (Bl, Po) Imenice n. p. B-C g.lo, k.lo, n.bo, pr.so (SR) 4 zakljucak Kod imenica muškoga i srednjega roda u svim smo slivanjskim govorima zabilježili mnoge arhaizme, ali i inovacije, posebice u govoru Blaca i Podgradine. N. p. A imenica muškoga roda uglavnom ne zahvacaju promjene, odnosno rijetki su prijelazi u n. p. B. U govoru Podgradine uobicajeno je cuvanje naglasne paradigme B u oblicima kratke množine, dok u govorima Slivna Ravnoga, Mihalja i Blaca imenice uglavnom imaju dugu množinu koju ujednacavaju prema n. p. A. U n. p. C bilježimo tipicne znacajke te paradigme: preskakanje naglaska na proklitiku i pomicnost u L. jd. te G./D./L./I. mn. u svim govorima, s tim da može doci do miješanih paradigma prodiranjem nepomicnoga naglaska iz n. p. A. U n. p. A. kod imenica srednjega roda u slivanjskim govorima može doci do nekoliko sinkronijskih promjena: preskakanja naglaska ili prodiranja naglaska iz n. p. B i n. p. C pa kod takvih imenica oznacujemo miješanu paradigmu. U govoru Slivna Ravnoga zabilježeno je kracenje u n. p. B u D./L./I. mn.: ždrjčlima(n), sůknima( n)/súknima(n), kao i u n. p. C: tjčlima(n). Uzlaznost u L. jd. karakteristicnu za imenice m. r. n. p. C pronašli smo i u imenica sr. r.: mésu, zlátu, plemčnu, zvňnu, prňsu. liteRatuRa Benic 2007 = Mislav Benic, Osnovni podaci o osjeckoj akcentuaciji, Filologija (Zagreb) 48 (2007), 1–18. Curkovic 2014 = Dijana Curkovic, Govor Bitelica, doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveucilišta u Rijeci, Rijeka, 2014. – Umnoženo. Halilovic 1996 = Senahid Halilovic, Govorni tipovi u medurijecju Neretve i Rijeke dubrovacke = Bosanskohercegovacki dijalektološki zbornik 7, Sarajevo: Institut za jezik, 1996. Ligorio – Kapovic 2011 = Orsat Ligorio – Mate Kapovic, O naglasku dvosložnih o-osnova s kratkosilaznim naglaskom u Dubrovniku, Croatica et Slavica Iadertina (Zadar) 7 (2011), br. 2, 327–366. Lisac 2003 = Josip Lisac, Hrvatska dijalektologija 1: hrvatski dijalekti i govori štokavskoga narjecja i hrvatski govori torlackoga narjecja, Zagreb: Golden marketing - Tehnicka knjiga, 2003. Kapovic 2006 = Mate Kapovic, Naglasne paradigme o-osnova muškoga roda u hrvatskom, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 32 (2006), 159–173. Kapovic 2008 = Mate Kapovic, Razvoj hrvatske akcentuacije, Filologija (Zagreb) 51 (2008), 1–39. Kapovic 2010 = Mate Kapovic, Naglasak o-osnova muškoga roda u hrvatskom – povijesni razvoj, Filologija (Zagreb) 54 (2010), 51–109. Kapovic 2011 = Mate Kapovic, Naglasak imenica srednjeg roda u hrvatskom – povijesni razvoj, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 17 (2011), 109–146. Kurtovic Budja 2009 = Ivana Kurtovic Budja, Govori Makarskoga primorja (fonologija i morfologija), doktorska disertacija, Filozofski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, Zagreb, 2009. – Umnoženo. Tafra 2007 = Branka Tafra, Broj i rod ispocetka, Filologija (Zagreb) 49 (2007), 211–233. Vidovic 2014 = Domagoj Vidovic, Zažapska onomastika, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2014. Vukša Nahod 2013 = Perina Vukša Nahod, Naglasak o-osnova muškoga roda u govoru Komazina, Rasprave: casopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 39 (2013), br. 1, 175–186. Vukša Nahod 2014 = Perina Vukša Nahod, O slivanjskome podrucju i o slivanjskim govorima, u: Petar Tutavac Bilic: hrvatski publicist, književnik, jezikoslovac i prevoditelj, ur. Stjepan Šešelj, Zagreb: Neretvanska riznica umjetnina i inih vrijednosti i dr., 2014, 13–27. Vukša Nahod 2015a = Perina Vukša Nahod, Naglasak imenica e-vrste i i-vrste u slivanjskim govorima, Rasprave: casopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 41 (2015), br. 1, 163–186. Vukša Nahod 2015b = Perina Vukša Nahod. Valja nama preko rijeke/rike – iz fonologije mjesnoga govora Podgradine u Neretvanskoj dolini, Rasprave: casopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 41 (2015), br. 2, 393–423. povzetek Naglas samostalnikov ajevske vrste v govorih obcine Slivno na Hrvaškem Delo temelji na terenskih raziskavah v štirih tockah podrocja ob Neretvi v obcini Slivno na Hrvaškem: Slivno Ravno, Mihalj, Blace in Podgradina. Ti govori spadajo v vzhodnohercegovsko mejno narecje in v podnarecje, kot se govori na podrocju krajev Slivno in Zažablje. Gradivo je bilo zbrano s pomocjo izpopolnjene vprašalnice za raziskovanje naglasnih paradigem samostalnikov ajevske vrste, pa tudi iz prosto govorjenih besedil. Pred stavljena je sklanjatev samostalnikov ajevske vrste moškega in srednjega spola, osnovni cilj pa je navesti naglasne paradigme ajevske vrste in ugotoviti, ali obstajajo omahovanja v posamezni paradigmi ali med vec paradigmami. Zato je bila pri vseh samostalnikih raziskana in opazovana celotna paradigma. Ob sinhronih paradigmah, ki so zapisane kot naglasna paradigma (n. p.) A, n. p. B in n. p. C, so v glavnem zapisane tudi paradigme, v katerih prihaja do soobstoja ali mešanja oblik dveh paradigem (npr. n. p. B-A, n. p. A/C). .... ........ ......... ............ .... . ....... ..... ............. ........ Cobiss: 1.01 Kodno preklapljanje v ruskem jeziku starovercev Latgalije (Latvija) Prispevek obravnava strategije kodnega preklapljanja v ruskem jeziku starovercev v Latgaliji (Latvija). Ta pojav v korpusu govorjenih besedil, ki je bil zbran v casu terenske raziskave leta 2016, ni prav razširjen. Kodno preklapljanje se najpogosteje uporablja pri navajanju tujega ali lastnega govora v latvijšcini. Pri citiranju se pojavljajo razlicne jezikovnopragmaticne strategije. Kodno preklapljanje je povezano z identiteto govorcev. V prispevku je predstavljena primerjava kodnega preklapljanja v jeziku starovercev Latgalije s kodnim preklapljanjem Slovencev na Tržaškem. Kljucne besede: ruski jezik, staroverci, kodno preklapljanje, identiteta, slovenski jezik Code-Switching in Russian by Old Believers in Latgale (Latvia) This article presents code-switching strategies in Russian among Old Believers in Latgale (Latvia). This phenomenon is not very widespread in the corpus of spoken texts that was collected during field research in 2016. The most often registered case of code-switching occurs when quoting other speakers or one’s own speech in Latvian. Various linguistic and pragmatic strategies appear in such quotations. Code-switching is linked with speakers’ identity. The article compares code-switching in the language of Old Believers in Latgale with code-switching among Slovenians living in the Trieste area. Keywords: Russian, Old Believers, code-switching, identity, Slovenian 1 ........ ............ .... . ................ ........... ...... ........... . ........... ............1 . ......... ...... ............... ........ ............ .... ... ....... ...... .... . ............. ........ (......), .................... ......, ............. ....... ......... . ....... . ..... XVII .... (......... .. ....... .. ......... ... ........ 1986). ........ – ............ ...... ......, ............ ....... .......... . ................ ........ ........., ... ............ .............. .........: ..... ......... ............. .......... (........, .........) . .......... (......., ........, ......) ........ . ................ ..... ...... ............ ............, ........, ............, . ....... ....... ........, .. ...... ....... .......... ............ . ...... ....... ... . 16-18-02080 «....... .... ... ...... .......... ............ ............. ........... . ...-......... ......». 1 ..... ........ .. ....... ........ ............ .... (code-switching) ... Lüdi 2004; Auer 1999. ..... – ..... ...... . ......... ......... ........... ............. ........., ...... . ....... .. ......... .......... .......... .......... ....... ..... ......... ..... . . ........ .......... ............ ..... .............. ........., ........ . ........ ............ ......., .......... ............. .......... ........... ....... ............ ... ............ .......: ........ .... ...... ......... ........... – .... .......... – ....... ........... ............ ......... .......... .........., . ....... .. ......... ..... ......, ... ...... .............. ............ ................ ............ . ...... ......... . ........... .......... ......... 1.1 ........ ........ . ........ ............. ...... ........ ......... 2011 ..2 .. .... ...... .... ....... . .... .......... 46 % (.. ...... 62,1 %). . ......... . .............. ....., ........... . ........ (............ .... . ....... . ........... ..............), .... ....... .... .. ..... ...... .. ...... – 25,3 % . 34,7 %. .. ...... .......... ... ............. ..... . ........ ....... .... ........ ..... . ........ .......... 60,3 %, .......... (............) – 39 %. ... ........ .......... ............... . .............. ...... – ...... ..... .........., ............ ....., ............3 . ........, .. ........ ............ ........ .......... ....... ........ ........ . ...... . ......... . ......... ......... ...... (Metuzale-Kangere – Ozolins 2005). . ....... (Klave 2011; Priedite 2005; ...... 2016) ............. ..... . ........ ........, ... .... ...... ...... .. ............ ............ ........... 1.2 ............ .......... . .......... .......... ............ ...... ......... ....,4 ................ ...... ...... .........., . ... ..... ...... .. .............. ......... .... – .. ...... .......... ......... ......... .... ............. – ........, .......... ............ ...... ........... ...... ...... ............. ........ .......... ...... ......., ....... ....... .......... .. ...... .............5 ...... . ... ....... ............. .............. (. ... ..... .. .....: ......... (...........) – ....... ....) ........ ............ .......2 ......... ...... .. Iedzivotaju 2016: 94–118. 3 . ...... .......... .......... . ..... (Valsts valodas likums) (3.4.) ......., ... ........... .......... .... ........ ............ .............. .......... ..... (Valsts nodrošina latgaliešu rakstu valodas ka vesturiska latviešu valodas paveida saglabašanu, aizsardzibu un attistibu) (http://likumi.lv/doc.php?id=14740 (14.07.2016)). ..... ........ . ....... ............ ..... ... ....... 2006. 4 ......... . 1935 .... .......... 13,85 % ..... ......... ........ (Skrujenieks 1938: 8). 5 ... ...... ..... ...... ........ – ........ – ......... 1963; Cekmonas 2001; ........ 1998; 2006. ........ ..., .. ........ .........., ... . ....... ........ ......... ... ..... ...., ....... ..... .. ............... ... ...... ............. .. ........ ....., . ......... ........ ........ ............. ........... ....... ..... ...... .. ....... ....... ......... ..... (Cekmonas 2001: 131). .. .... ........., ... ........... ..., ... .......... .. ... .......... ............. . ................ ..... (Cekmonas 2001: 130), ... ............... ......... ......... .... .................... ......: ............ ........... ............, ........ .... . ...., . .. ........... . ....... ........... ........, ... ............ .......... ......... . .......... ....... ..........., ... .. ......... ..... ........ ........ ...... .......... . ............... ............. .......... ............ 1.3 ........ .. .... ........ ... ...., ... .. ........-........ ............ .... ............ .... ............, ... ........ ....... .. .... ..... ........ ......6 .......... ....... ...... ........ ............ .. .. ......., ..., . ........., ........ . ...... (Hogan-Brun . ... 2008). ......... ............ ........ .. ...... (Porina 2001), . ... .......... ...... ...... ....... ............. ... ............. (...... – ...... 2004), .......... .......... ......... ....... . ..... ............ . .... – . ...... . ........-.... (Nau 2003), ... .. ......... ........... ................ ... .......... ........ ........ .............. ............... ...... .. .... ............. ......, ..... ... ......... .... ............. . ..... ...... ............ .... .. ..............., ... ... ........, ........, . ...... . ............ .... . ..... ........ ............. (Gluszkowski 2015). ......... ...... .......... ....... . ...... ............. 1.4 .......... ... ...... ......... ...... ..................... ........, .......... .. ..... .......... ..... 2016 .. ....... .............. ........ .. ........... ......... .............. ... .. .. ..........., .. .. .......... . .. .. .......... ....... .............. .... ........ ......... .. ................... . .................... ..... ..... ........ 45 ........... . ........ .. 23 .. 95 ..., ...... ....... .....-, .....-. .............7 ......... .. .......... ... ......... (. ......); 6 ..., ..... ...... .. ......-.......... ........ ............: Verschik 2005; Zabrodskaja 2009; ........ – ....... 2013. 7 ............. .. .......... .......... ............. ........ ......... ............. .......... ............... ............ ... ..... .........., ......... ........ .......... .............. ..... .......... ......., ......... ........... ..... ....... . ........... ......... ..... ......, ........... ........... ..... ....... . ........... ......... ...... ........., . ..... ............ ........... .........-................. ........ ........... .... ....... .......... ......... 2016; .......... 2016. . ......... ...... ............. ......... .. ............... .... . ...... ...........8 ........ ........ .... ....... ........ .... ................. ........., ... .. ..... ..... ........... .... ..... ......... .......... .............. ...... ............... . ..............., ......... ..-...... (....., ......, . ..... .......... .. ......... .......-....... (................) ....., .......-......... . ....). .... ........ ...... ............ .... . ...... .... ............., ..., .. ...... ....., ...... .............. . ......... ......... ........., ........ – . ............ ....... . ...... ............... ...... ... ............ .... – ......., .... ...... ........ ..... ... ........... ..... 2 ............ .......... ......... . ............ .... – ............ ....... ... ..... ........ ........... (.... 1980: 189). ....... ............ .... ..... ....... . ...... .......... ... ............., ............., ..........,9 ... .... .. ...... ..... .... ....... ....... ............. .. ...... .......... ........ ............. ........., ... ............ .... ........ .. ............ ............... (Lüdi 2004: 341). ... ............ .... .......... .......... ........... ............: «.., .... .......... .........., ........ ...... ./... ........., ... ....... ....... ...., ........ .......... ... ...... ............ ....» (Zentella 1997: 293). ... ....... ......... ... . ...... ...... ..........., ... . . ...... ................. .. .... .........., ... ....... ............ ............ ....... .........., . ........ ......... ................., ....... ..... .... ......... ............ ........... ............... ........ (Auer 1999: 329). . ..... . ............. .... ...... ........ ........ .. ..... ..... ................ ........ . ............. (Petrovic 2009: 145; Lüdi 2004: 345). ......... ....... .. ....... ..... .......... ... ......... ..... «.....», .. ... .. ............. .......... ............ ........... ............, ....... ........ ...... ...... ...... . ......... ... .............. ...... .......... ......, ... . ................. .. .......... ... .. ...... ...... ...... ............ ............ .. ...... ............ ......... ........ ........ ............ ......... ..... .............., ......... ......... ......... ........ .......... .. ......... ........, ... . ............ ....... ............ .... .... ..... .......... ...... ... ........... (Beregszászi 2004: 36–37). .. .... ......., ... ....... ...... .... ........ ............. .... 8 ..... .............. ............ ........ 183.720 ...., ... ............... . .................. .............. ........ ......, ....... ............ . ...... ......, .............. ......... .......... .. .. ......... . .. .. .......... 9 ..... ........ .. .... ... Lüdi 2004; ......... 2010. . ...... ... .............. . ............. ............ (Ilic 2014: 185). . ..... ............ ........ ...... . ....... ..... ....., ... ....... .. .......... ..... ...........-...... ...... .............. ......... .. ......... .. .. ......, ........, ............ ........ .....-........ ........., .........., ... .......... ......., ....... .... ... ..., ... .. ....... ..-......., .... ..... .......... .. ........ ... ........ (Dorian 1997: 41), . .......... .... . .......... .......... ........... ........ ............. .......... .. .....-......... ......... .. .. ......... ..... . «......» ......... ......... .... ......... . .... (2012: 219): .......... ...., ..... – ... . ......... ..... ...., ........... . ..... ..........., .......... ................ ..... ............, ..........., ... ......... ... ......... (......... 2012: 232) 3 ... ....... .. ....... ..................... ........, ........... .. .............. .. ....- . .................... ...., ............ .... . .... ........... ........ ........10 ... ....... ........ ........... ........ ........ .. ...... ......... ... .......... ....... (........, .... ........., ........... . ......, .... .........., ........ . .......... ............ . ........., .... ........., ........... . ...... . ........... . ....).11 .........., ...... ....... .. ..... .................... .......... ... .......... ........., .... ........, 10 .. ......... ........ ....., . ....... .......... ......... .. ....... ..... .. ......, ....... ......... ....... «.......... .........» (....... 2013). ....... ..... ..... ....... .. ........... ........, ........... .............. ......... . ........, ... .... ...... ...... ........ .. .......... .......... ........., . ..... ........... .... ..... ............. . .... ...... .... .... .......... ..... ......... ....... ............ .... . ........ .. ........., . ... ..... ...... ....... (..... [3]): [1] ....: ... ... . ... ..... ... [.......... .....], ... ...... ........ ...., . . .... ...... ... ........, . ....... . ..... ....: . .....? ....: .... .. ........ ..... ... kur tas dzelžu veilkals (... .... ....... ........ .......) (....... 2013: 108); [2] ....: ........ ...... ..... .. ......, ........ . .... ....... ...... Pašlaik domaju, ka ir poteri (...... ....., ... ..... poteri) (....... 2013: 188); [3] ....: ... ..., ..... .... ........ ......., .. ... ., ..... .... ....... .. . ..... – ..... ......., cik maksa (....... .....) – 10 ... (....... 2013: 293). ...... .......... ........, ... ... ........ ............ ............ .... ..... ......, ..........., ............ ....... ............. ... .......... ......., ......... .......... ...... ......... ............, .......... ....... ..... .... ......... ........... .. ...... ........ ... ......... .......... ...... . ..............., .... .......... ......... ......... . .......... ........ .. .............. ............... ...., ...... ............ ..... ....... ........-.................. ... ........ ....... ........... ............, .., . ...... ....... .. ....., ... ..... ........... ............ .... .............. .. ...... . .... .. ......, ....... ....... ............ ..... .... .... .......... .. ..., ... ....... .......... ...... ..... ......... ...... ......... .. .... ........... ......... 11 ... ........... ...... ......... ....... ...... . ....... ......... .......... ........... ............. ...... . ....... .... .................. ........... .......... ....... ............... ........... ........., ........ .. ....... ........ ............ ...... ...... . ............ .... . .......... ..... ...., ...... ........ ....... ........ ..... . ... ................... ........... . ........ .. ........... ....., ........., ... .... ........ ...., 60,3 % .......... ....... .... ... ........ ........ .. ..... ...... ........ . .............. ............ ........ .. ....... . ....... (......... .......) . ........... (......... .......). ........, ... ... ....... .. ............ . ...... .. .......... ....... ........ ..... . ........ ... .. ..... .... ................ ..... . ...... ......... ........... ... .......... . ...... .... . ......... ...... ........ ... ............. ....., . ..... . .......... .......... ..... ............ .. ......... . ....... ......, ... ..... . .......... ...... .......... ..... ..... ........ (Hogan-Brun . ... 2008: 136–137). ........, . ... ............... ......... ...... ................ ....., ... ........ ......... ........ ......... ... ... ......... 3.1 ... ........ ........ . ........ ........., .. ....... ........ ......... ...... . ...... ........ ......,12 ... . ..... ........ ........ ........ ...... ........ .. ..... .... ........... ............... ........... ........ ........... ......... ........ ........ ............, .......... . .............. ....:13 [1] .. ......., .. ............. . .. ...., ........ . ....... ..., . ............. . .. ... . ... ..., ... ....... .... ......, ... ......., . ..... ......., . ...... ...... ... .... . ......, .......... ... . ..... .... ..-......, ... ... ..-...... ... (..........) [2] ... ............. .. ......., ........... .... .. ....., .. . ... ... ....? ... ...? ............. ....... ... .....-.. . ........., .. ......... ... .. ........., ... (............. .......)14 [3] . .., ., ....., . .......... ...... ..... ......... ...., .. .. ...... (........... .......) [4] . ..... ......... ...., ..... ......... ...., . ......., ..., ......., . .... ...., ..... ...... ... ........ ...... . ....., . . ..... . ..., ..... ..´.. ... ... ....., ...., ...... .... ....., . .... . ... ....., . ... ... .... ...., ., . ......, ... ... ..... ......? .. . ... ....., ... ...., ... . ...... .... .... ......, ..., ... 12 ...... ........... ...... ........ ........... ..... ..... .. ......... . .......... .............., .... . ... ......, ..... ......... ........, ... .. ..... ........ .. ...... ... ..... ......... 2004: 79–80. 13 ... ........... ......... ............ .. ............ ..... ............ ............, .. ........... ....... ......... .......... ........ ............ ..... ....... ....... .......: ....... . – ............. w, ......, ....... ............ . . . .......... .............. .... ., .. 14 ....... (...... pagasts) – ........... ....... ...............-................ ....... ....... ....... ......, . .... .... ...... ......., . ...-.. .... ........ (.............. .......) [5] ........., .., .. ... .... ..... ..., ..., ... . ......, ... . . .. ..... ... .., ... . ......... ..... .... ... .. ....... . ....., .... .., . ... ... ......... ...., . . ......... ....... .... . .......... ......., .. ... ..... .......... . ... ....... ... ..... ..... ... .......... .... ........, ., ., .. ...., . .... ....... ..... (........ .......) .. ...... .......... ....., ... ......... .... (......... – . .... .............. ........ .........) .. ........ . ...... .. ....... ...... (...... ...... ... .... . ...... [1], . ... ... .... ...., ., . ...... [4]) ....... ...... ....... ............ . .......... ....... .......... ........ . ..... .........15 .............. ........ ........ ................... ........ . .............. ....: ........... ........... ....... . ............... ....... .......... ........ ............. ....... ..... . (Klave 2011: 55). ... ........., ........ .... ...... ........... ...... ....... (...-.. .... ....... [4], .. .. ..... [3], ............. . .. .... [1], ........... .... .. ..... [2]), .... . ........ . ........ ......, .. .... ..... .............. ............ ....... ........ ........... (......, .........), . .. ............... ... ........ ............ ....... ....... .... ......... . ...... .......... ..., .. ........ 2011 .... ....... .... . ........ ..... ......... ....... . ........... ............ 78,9 % ......., . ....... – 56,8 %. ............. ......... ......... ......... ..... . ........ ........., ....... ............ ....... ..... .......... (............) .......... ..... ......., ........ ........ . ........ ..... .............. ......... .. .............. ........ ............ ... .. ....., ........ .. ........... ....... ........ ..... . ......., . ....... ......... .... ....... .......... ......., ................. . ........ ..........16 3.1.1 ...... ... ....... . ....... ........, .......... ........ .... ............ ....... .............., ... ..... ............ .... ........ ..... ........... . ............ ........., ..... ........... ............. ....... . ................ ...... ............... ........ . .., ... ............. .. ........... . ......... ......, ........ .......... ............. ....... ......., ...... ....... – ........ .......... ...... ....... . ..... ........ .............. ......... 15 ............ .. ........ ........... . ......... ..... ............. ........, ... .... ..... ............ ........... ........... ......, ... .............. ....... – ........., ..., .. ...... ......., ........ ........, . ....... .... ........ ...... . ......, ... . ........ ......... ....... (Hogan-Brun . ... 2008: 138). 16 .........., .. ....... ........ ....... ........ ............, ......... . ............. ......... (. ............. ......... .. .....). «....-.....», ....... ..... ........... ... . ............. .......... ........., ... . . ............ .............17 3.2 ........ ........ ........ ............ .... . ....... .... ............. ........, ........... .. ..... ...................... ........, ........ «.......». ...... .......... ...... .... ....... ... .... .......... ..... .........., ..... .. ... ....... ..-......... .... ............... ...... ............ .... ... ........... .. ......... ....... ......., .......... . .... ........ ............. ...... .... .......... ........ ............ ...... .. ....., ....... ........., ... .......... ...... .......... ........ .......... ......, ..................... ...... ... ........... ....... ......... ....... (Auer 1998: 154). ..... ...., .. ........ . ............ .. ............, .............. ...... .... ............. . ......, ... ....... ............ ..... ..........., ............... . .............. ........ (Gluszkowski 2015: 168). ....... ...... ........ ............. ......... 3.2.1 ........ ....... ............, .......... ............ ....: [6] . .. .... ......, ., . ..., . . ......... .. ..... ......., . ...: – ... ......... ....... ......... ... ........? – Es nezinu,18 . . ...: – A kapec tu nezinu? Ludzu, pastasti man, kur atrodas veikals,19.., ..........! ..... ....... ... . ... ....., ..., ... ..... ..., ., ......, ........ ... .. ........, .. ........, .., ...... ... . . .... .. .... ....., . .. ...., ..-......, .. ..... ....... ....... ....., .. .... . .... .......... .. ......., .. .... .. .....-.. ....... .....: – Es ne varu Jums ee ... pareizi, teikt,20 ..., .. ., . .... (....), ......, ...... ....... . .... ...... (....). (.............. .......) ..... ... ... .......... ... ......., ......... ....... . ..... ........ ........... . ......... ..... . .. ............. ...... . ...... ...... ........ . .......... ............ ....... ........ ..........., ............... ....... ..... ........... . ........, ....... .. ........ ...... .. ........ ..-....... ..... ......... ......... .. ......... . ......... .... ......, ... ........ ............. ....... ..........., ....... ........ ..... ....... .......... ..... ............ ....... ....... ........... .......... .... 17 . ........... .. ...., ..... ... ..... ... ........... ........ ............., ..... ............. ......... ........, .......... . ........ ............ ....... (........ 2003: VII). 18 . .. .... (......). 19 . ...... .., .. ....? .........., ........ ..., ... ......... .......? (......) .. .... ........., ...... ..... nezinu (1 .. .....) ......... .......... ..... nezini (2 .. .....). ..... ..... .... .... ...... ....... ........... ... ........ ....... ........... ..... ........, .... ........... ........ ......... ......, ..... .......... ........ .............. ..... 20 . .. .... ... .. ... ......... ....... (......). ........ ........, .......... ........... ......... .......... ......... .. ....... ..... . .......... ..... ... ...... .......... . ........... ..... ........ ........... ........, ...... . .......... ...... ... ......... ....... ......... ............ ... .. ....., ......... .. .......... . ....... .. .......... ... ...., ......... .............. ........ ......., .. ............. .............. ..... ........... ..... ..-......... ... .. ...... ........ ..... ........ ......., ....... ........ .......... .. ... ....., .. ....... ... .... ........... . ... ........, . ........... ..... ......... ........ ..-...... (. ...). .........., ... . ... ......., ....... ... .. .......... .........., . ....... .......... ........., ....... ........... ........ ......, ......... ......... .. ..... .......... ..... pareizi (.........), .... ............ .......... . .......... ...... ..... ......... ............... ......... ........ .... .......: «.....» ..... .......... .. ......... ...... ...... ............ .... ..... .. ......... .. ............. ........ ........., .... ......... ...... .. .. ........... ..... .. ....... ....., . ... . ........ .. ............ .... (.... . .... .......... .. ......., .. .... .. .....-.. ....... .....). . ..... ... ........ ........... ......, ....... ..... ............ ... ............ ............ ............. .......... ......, .... ..... ......... .. ............. . ......, ..... .... .... . ........ ........ . ..............., .. .............. . ... ........ ....., . ....... ..... .......... ....... ....... ....... . ...... ............. ...... ......... .. ........... . ........ .. modelowa ilustracja sytuacji cytatu (Gluszkowski 2015: 167). 3.2.2 . ...... ....... ... .......... .......... ........ ....... . ........., ........ ...... . ........-........ .. .......: [7] .... ........ ..., .-, ... . ......, . ..... . ......... ..... ...... ..., . .... ..... . ......... ......, ., . ........: – ..... ......., la-lab-, labrit, labdien, labvakar, busim pazistami, nu, ka Jus sauc? mus sauc (...) un talak, i talak i talak,21 . .... .. ....... ........, ... ... .. ....., ...., .. .....-, .. ..-, . ......, .. ......., ... ....... .. ........., . ........, . .. ... ............, . ... . ... .... ....... ........... (.............. .......) ... ...... ........... ............, . ....... ........... ........ ........ .......... ...... . ....... ....., ..... ............ 21 ..- ...- ...... ...., ...... ...., ...... ....., ..... ......., .., ... ... .....? ... ..... (...) . ... ..... . ... ..... . ... ..... (......). ........, ...... ..... mus sauc (...... ... .....) ......... .......... ...... ........... ....... .... ............. ..... . ........... ...... – mani sauc (...... .... .....) (.... ... ......... ........, ... .... .... . ......... . ..... .........), ... ............... . ............ .... . ........... ........ ......... ....... ......... ..... . .......... ....... .. ......... .... .......... ........ . ........... ... ............ ....... ..... (la-, lab-, labrit), ..... ........ ....... ..... ........., ....... .... ..... ............ . ........ ........ ........ . ....... .. ........... ....... .. ...... ......., .... ......... .. .......... ....... ..... ....... ............ .......... ........... ..... ...., ........... ... ........ .......... . ... ..... ............ ... ...... .........., ............... ... ......., ... . ... ............. ............ ........ .. .... ........, ... ... ..... .......... ............ ...... .......... ............... ..... un .......... ....... ...... – . (i talak i talak),22 ... ............... . ......... ......... ......... ....... . .. ....... .......... ........ ....., . ... . ......... ... ......... (... ... .. ....., ...., .. .....-, .. ..-, . ......, .. ......., ... ....... .. ........., . ........). 3.2.3 . ......... ......... ..... ....... ...... ......., ...... ... ... ........... ....: ............ ........... ...... ...... ......... ... ........., .............. ....... .. .... ....... ........, .... ..... ..........., ... .... . ......... ............ ...... ... .. ...., .. ........ ... ........... .... ........... ........ ...... ........ ... ....... .. ........... 1921 .... ........, ....... ......... ..... ......... ....... ............. . 40–50-. ... .. .. .... .... . ........, ..... ......, .......... ... . ......, .......... ........ ......, ..... ... ...... ... .. .......... .....: [8] .. ....... ....., ., ........ ... ..... ......., ....... ...., ., .. . .......... ... ..... ......, ..... ..., . ..........., ........... ......, .. ....... .... ......., ... ......., ..! ... .... .. ...., ..., . .......: – papa, dod, dod maizi, papa, dod maizi,23 ..... .... ........... ..., ......, ..... ... ........., ... ......, .... ............, .......... .... ...., ......., . ...... . ....... ...., ... .. ...... ..... (........... .......) ..... ............. .. ........ . ......... ... «............», ........... ..... ..... ..-........ (......, .. ......... .. ...... ...., ... ......... .. .........., ..... ............, ... ... ......, ..... ... ..... .......... . .....). ..... ........., ... .......... ....... ........... . ............... ............... ...... ...... ..... ........ ... .....-.... ................... ........, ......... .. ......... . ......... .. .... ............, . ...... .......... .... 22 ............. ........ ..... . ..... ..... ........... ... ................ ... . ........ .. ....... ...., ... ..... ... .. .. . ............ . ...... ........ ............ (. .... .. ....... ...). 23 ...., ..., ... ....., ...., ... ..... (......). ..........24 .............., ... ........ ...... .... ........ ............... ..... ... .. .......... . . ............. .... ........: ............ .... .. .............. ............. .... . ............ [6] ..... .... .. ......... ........ ........... .. ....... .........., ......... ..... .. ......... ....., .. ...., ........ ......... ..... .............. ........ ........... (... ......... ....... ...), .. . ........... ........ ... ....... ............ ............ .. ..... ....... 3.2.4 . .......... .... ......... ... ...... ...... ..., ..... .. ......... ..... ........... ...... .........., .... ..... .... ........ . ............ [9] .., . ..... .. ....., ... .. ..., .. ... ......, .., ... .... ... ......., .. ... ........ .- ..., .. ....... ...... ........ ........, .. ...... ......... ........, ......... . ....... . ... .... ........: – Ludzu skolotaj, e, ., es pazaudeju savu karandašs/........25 (......), .. . ... ... ....., ..., ... .... ........... ..... ......., .. ... ..... ...... .........., ..., ..., . ..... ........ ..´.. .... ..., ... .... ..... .... ..... .................., ... ..., .. ...... ... . ...... ..´.., ...... ........... (..........) ... .......... ............ . ..... ........ ....., ........ .. . ......... .....; ......... ..... ............. – 30 ... .. .., .... ..... .............. ...... ............ . ..... ....... ......., .......... ........ ............ ..... ... ..... ......... . .......... ......... ..-......, ... ......... ........., ..... ................. ......, ....... ........... ... ......... ......... ...... ......, ......... .. ..... .............. ...... .......... ..... zimulis ......... ............ ....... ...... – ........ (karandašs). . .... ........... – .............. ........... ........ .... savs 24 .......... ........, ... ............ ..... .......... ......... ............ .. ............. ........... ............. ............. . 6 . 7 .......... ........... ...... ............ ......., .....: kapec, ...... [kaapeec] ............ [kapec], pastasti, ...... [pastaasti] ............ [pastasti] [6]; busim ...... [buusim] ............ [bus’im], talak ...... [talaak] ............ [talak] [7] . .... . 8 ......... . ..... dod ........... .............. ........ ............ ........ . [dot]. ..... ...., ....... ............. ......... ..... i [maiz’i]. ....... ........ ......, ... ........ ............. ............ . ........... ......... (...... ........... ...... ............. .......... maize – [mŕiz’ä] (....... 2006: 200)), ... . ........., .......... . .......... ........... .... .............. ..... .......: . ........... ........, ..... ........ ........... ...., ... ..-...... ....... ....., ... ......... (............. .......). 25 ....... (......), ., . (....), . ....... .... (......) ........ (....). .......... ... ...... ..... karandašs ... ...... ......... ......., ..... .. .... .., ... ... ... ............ ......... ...... ........ .. ...... ..... ... .. ....., .. .. ..... .. ............. ............ ....... ... ....... . ......... ........ ......., ....... ........ ... ........ ....... (....) – ........... . ........... ...... ............. ....., .. ............ – karandašs/........ – ........ ... ........., .... .. ........... ...... ......... ..... (. ...... ...... ...... .... ....: es pazaudeju sav-uACC.SG. karandaš-uACC.SG.). ........ ......, ..... .. ......... ........... ..... ....... ... . .............. .............. ...... ............, .... .. ......... ..... ................. ............ ... ....... .........? .. .... ........., . ...... ... ........ ... ... ......., ....... ..... ........ .............. . ....... . ......... ..... ......... .... ............ ..... (.............. ............... ........ ...., ....... ....... .......... ... ........: . ....... .... ........-řACC.SG.), ... .... .. ............. . ....... ............26 ..-......, . .......... ..... ............., ..... ......... ......., .......... ............. ....... ..... ....... ........... ....... .... (.), ...... ..... .. ........... ......... ............., ..... ..... .......... ......... ...... – ...... ........... es. . .............. ......... ......... ............ ............... .......... ..... .........., ............ ..........., ............ ......... ......: .. ......... .................. ............. ........ ..... ........ . ......... ....., . ...... ........... .. .... .. ....... ....... .-......., ..... ............ ......... ..... .. ........ ....... ...... ......... ......... .............. .. ........ ........ ......... ...... .......... ............ .., ... ...... ... ........., .......... ............... ........ ...... .... ............. .. ........... . .... ....... .. ..... .. ..... ......... .............. ............ .. ....., .. ...., .. ....., ......... .. ....... .......... ... .... .... ......... .. .., ... ....... ....... .. ............. ... .. ....., . ........ ....... . ............... .. ......, ....... ...... ..... ..... .... .. ....... . ......... ......, ........ ........... ... ..... ......... .. ........ ...... ..... . ..., ...... ... .. ..........? .. .... ........., . ........ ....... ..... ......... ....... ......... .. .......... ......... ............, ....... ............... ....... ........, ..... . .............., ........ ............... ....... ..... ......., ...... ........... ..... ........ ........, ................. . ........... ......... ............. 3.3 ........ ...... ............. ....... .. ......... ..... ....... . ..... .......... ........., ... .......... ...... ........... ..26 . ....... ....... .......... ............ . ........ ......-.......... ........... ..... Zabrodskaja 2009: 369; ........ ... . . ........ .........-........., .........- ........... . .........-........... ......... (Pilipenko 2016). .......... .......... .... .. ..... ... ...... ..... ... ........ ........... ........ ......27 ......... ......... ......... ..... ......., ......... ........ ....... ........... ......., ......... ..... ............ ......, .......... ..-........ . ..-....... ...... ......... ........ ........... ..... ..... ..... ......., ... .... . ........ ......... ...... .... . ............ .......... ........ ......... . ....... .......... ......... . ......... ................., ................ . ................ ...... (Lytra 2007: 382). 3.3.1 ........ ...... .......... . ...... ........, ............. ..... ...........: [10] .. ........ .. ... .- ... ........., .... ......., ......, ....., ..... ...-.. ... ......, .. ........ ......, . .......: – krievs, padod naglu, .. ......., ., .. ... ..........., ... ..- «krievs» ... ......., «padod naglu» – ..... ......, . .. ..... .......: – ... .. ..... ......, . ..... ....., ... ..... ....., ...... ....!28(......... .......) . ...... ...... ............ ........ ........... ..... ...........: .. ....... ...... ...... ......, ....... ......... .........., ......... ............ ......... ..... ... ............ ... ....... ..... ........ ......... ........ ...... ........, ....... ...........: ........ ........, ............ . ...... .......... ....., ...... ........ – .............. ....... .... . ............. .. ............. ......: nagluACC.SG.(......) – ....... ..... ........ ..... .... ....... ...... ..., ... ....... ..... ......., ....... ..... ....... ........ ........... .........., ....... .......... ... 27 ......... ........... ........., . ....... ............ ...... ........ ....... ......, ............. . ...... Klavinska 2012a: 29–30. . ........., ..... ........ ......., . ....... ..-.. ........ ........ ........ ............: «.......-........ .......... . ......... ..-......: Ješ, ješ, Miška! Paidzjoš v sarai i zdochniš! (...... «.........»)» (Klavinska 2012a: 30). ..... .............. ........ ......... ..... ..-.. ........ ........ ............ ..... (Klavinska 2012b: 570). 28 . ....... ........ .... . ......... ......, . ....... ..... .......... ............ ...., .. ... . ...... .......: . .......... .. ....... ..... ... .... ....... ............ .. ...... ....... ..... .. ........ (.......... ......... .........): Jaunbuve strada divi namdari, viens latvietis otrs krievs. Latvietis krievam: «Ei, krievs, padod naglu». Krievs bridi padoma un draudoša balsi atbild: «Nu, padla naglij, eto ja ponjal, a kogda uznaju chto oznachajet krievs – ubju»; http://www.petitions247.com/forum/ post/616511 (19.12.2016) (.. ........... ........ ... ........, .... ....., ...... ........ ..... – ........: «.., ......., ..... ......». ....... ....... ...... . .......... ....... ........: «.., ..... ......, ... . ....., . ..... ..... ... ........ ...... – ....»). ... ... ... ............, ... ........ ....... ..... .... .......... . ...... ...... . ........., ... ..... ... ...... .............. ........, .... ....... ......... .....29 . .... ..... ..... ......... .......... ......... ............, ......... .... .. ........ ........... .......... . ....., . ....... ......... .......... ..... ......., ............ .... . ..... .......... ......... ......... ........ ........ ........ . .............. ...... 4 ............. ....... ....... ... ........... ...... ...., ... ........ ...... ......., .... ........ . .......... ........., ........... . ......... ...... ....... ......-.......-...... . ....... .... ..... ............ ... ........., .......... . ............ ....... ......... – ...... ......: . ....... .....-........-.....-......... (Duino-Aurisina – Devin-Nabrežina) .. ..... . . ....... ...... – ...-.......- .....-..... (Dolina – San Dorligo della Valle) . .......30 . ...... ....... ........ ...... ........ ........... ............ ........., .. ...... – ................, ...... .... ........ .... ....... . .......... ......., . ............. ..... ................. .......... .... ...... .. ...... .................... ................ ...... . ................ ........ ........: ... ....... ........ ............ .. ......., .......... ........... ... ............ .......... ......, ............. ............. ........... ......... ......... .. .......... ..... ...... (.........),31 .. ............ ..... ....... ............ . ....... ........... ..... ...., ........ .. .............. ........ ..... ............ ......: ....... . .......... ..... ............. . ............ ......... (......... . ........... ..............). ...... ........ ....... ....... . ..., ... ............. ......... ..... ......... . ....... .. ....... ............ ...... . ....... .. ........ . ........, ... ........... ...... ............ ....... ........ . ............. .. ..... ...... ........ .......... 29 ........ ...... ........, ..., ......, ............... ........., ............... . ..... (....... 2013) (......... . ....... ...... .. .......). ....: ... ....... ..... ..., ......, ..... ..... ..............., ..., ., ......, ......, ... . .... .... Aizsargu ....., ......, ......, ........ Sarkanarmijas iela (............... ....., ....), ..., .. . .... . “Jaunakas Zinas“, . ......, .... .... ........ – “Kungu nav – ir biedri” (...... ... – .... ........), ..., “Jaunkudzes nav – ir biedrenes” (........ ... – ............), ..., “Židu nav – ir ebreji” (..... ... – .... .....), .... .. . ...... ......., ......, .., ..... .. ............., ... ... .. ... ... ........ .. . .... ... ..... ...... .......: “Bijuša jaunkundze, tagad biedrene, apturiet mani bijuša Aizsargu iela, ne bijuša židu” (...... ......., ...... ......., ......... .... .. ...... ..... ........, ..., ...... .... ... ....) ..., ... ......, .. ... ...... ...... – ... ..... .! “Bijuša židiene” (...... ......., ....), – .. .. ......: “Bijuša židiene, tagad – ebrejiete” (...... ....... – ...... ......., ....), ..-..-.. ... (....... – ...... 2013: 295). ....... ..... ..., .......... ..... .........., ..... ........... . . ......... ........... ..... 30 ......... . ...... . ......... ...... ... ......... 2015. 31 ... ... .......... ... ......... .........., ... . ........... ............ ........... ............... ........ 4.1 . .......... .... ......... .. ............ .., ... ... ..... ....... .. ......... . ........ ............ ..... ............. . ...... ........... .. ..........., ... .. .......... ............ ..... ......... ....... ....... .. ......... ...... ... ............... .......... .. ........... .....,32 ........ ..... ........ ......... .. .........., . ... ..... ........... . ........... .....: [11] Pol sem rekla: – per andarme a ... che numero devo prender.? ne, a ona: – va venticinque e va ventisei, e, ciň di venticinque, o! jebem ti vra.a! ma pelje .or! po, po Via Rossetti! potem prišel osemindvajsti in je rekla, ne, piše, deposito via Broletto al kaj? Kaj jaz znan, kam? kej je deposito, pol pride dru.a, fuori servizio, pol pride petindvajsti, – ma ciň di venticinque! ne, una, a! dol, po, Via Mazzini, na Piazza della Borsa, pol po Corso Ital[ia]!, jaz sem se zgubila, sen rekla, ma jaz ce, ce ne, mi rece: – no son de quŕ, eno, – no so, e, ma, kaku ti moreš enga cloveka poslat kako ce ne znaš?! – scusi, bi rekla, ne, – no so! bi prav bilo, in sem vprašala, autista.33 (....... .....-........) ...... ...... ........... .. ........... ..... .......... .............. .......... – ........ .... ...... (.....: Via Rossetti, Piazza della Borsa . ....), . ..... .........., ............. .. ....... . ........ (.....: fuori servizio). ... . . ........ .. ........, .. ......... ............ .... ... ............ ........ (......... ... .......) (... ...... [6]). ... ....... ...... ....... . ....... ...... ........., ......... ... .. .... ........... . ................, . ............ ..... ........ ........ ....... . ..... ...... ........... ............, ... ........ .......... . ...... ......... .......... .. ....... ..........., ...... ......... ........... ....... ........, .. .... ....... .. ........ ........... ... ............., . ....... ........ ... ..... ....... ..-.......... 4.2 . ...... ....... .. ..... ......... ........ .........: [12] Tisti ki s. p.ršl., stano- bivat, ki s. c.pl’e te hiše, to, mi ne znam. n. kdu je n. n.c, jaz znan, anda sen šla p. cest., s.n rekla, do, e: – buon giorno, s.n re-, mi re-: – ah chi la conosce 32 ... .... ....... ....... ....... ........... ........... ....: ...... ............ .......... s . ....... ........., ......... ........ ......... no so ...... non so, ....... – no(n) son(o). 33 . ..... . .......: – ..... ... ....... . ..., .. ..... ....... ... ..... ..... (.....)? .., . ...: – .... ........ ..... . .... ........ ......, ., . ... ........ ..... (.....), .! ...... .....! .. .. .... ......! .., .. ... ........! ..... ...... ........ ....... . ... ......., .., [.. ...] ........, . ..... ..... ........ (.....) ... ... ...? . ...., .... ...? ... ......... ..... (.....), ..... ........ ......, [.. ... ........] ....... ... (.....), ..... ........ ........ ....., – .., .... ........ ..... (.....)! .., ..., .! ...., .., ... ......., .. ......-.....-....., ..... .. ..... ....[..]-!, . .........., ... . ......., .. .... ., .... .., ... ... .......: – . .. ...... (.....), ..., – . .. .... (.....), ., .., ... .. ...... ....... ........ .... .. ......?! – ........ (.....), ... .. ......., .., – . .. .... (.....)! ... .... .. ........., . . ........ ........ (.....). signora? – lo me scusi, s.n rekla, – buon giorno, ne, s.n mislila da biva .or, – e chi la conosce? je rekla (.......), – signora lo me scusi, s.n rekla.34 (....... ......) ........ ....... ...... .......... ....... . ........... ......., .........., ....... ...... .... ......... . ...........: .. ........... .. ....... .......... ............. .......... ..... ..... ............... .......... ............. ..... . ........ ....... ........ .........., ......... ........, .. ...., ............. ... .... . ... .... ....... ........ ... .......... ....., ... ......... ..... .. ...... ............ ............, .. .... ........., ......, ... .......... ......... ........, ............ .... ............, . ....... .... ............. ............., ......... .. ... ...... .. .... ...... ........ 4.3 ....... ........, ... . ....., . ....... .......... ....... .. ......... ...... ........ ...... ...... ............ ...., ....... . ............., ... . ....... ....... ...., ......... . ......... ........... ..., .. .... ........., ....... ..... ............ ..... . ..... ...... ... .............., ... ........ – . ........ ........ . ........, . ........., . .............. ..... ... .... ...... ........., ... . ............. ............... ..... ........ ......... .... .. ........... ....... .. .... ........ ............... .... ..........: [13] . .... ............ ....., . .... ....., . ......, ... ......., .. ... ..........., ... ...... ... ... ..... . ......... ....., . ..., ..., ., ... .. .... ......., ......., ., .. ......., .. . ...... ... . . ... .... . .. .......... (.............. .......) ... ........ ...... ......... ........ . ..... ..... ......... .......... ..... «...........», . ..... ........, ... . .............. .......... ....... . ... ..... . .. ......... ...... ....... ....... . ..., ... ... ......... . ....... ......., . ...... ....., . ....... .............. ......... .... ...... 10 %. ... ........ ........ .. ...... ........., ........... ....... ............, .......... ........ ............ .......... ....... ............., ............. . ......... ......... .......... ........ ....... .......... ...... ........ ............ .......... . ........., ..... .......... ............. ...... ......... . ......... ............. ..... . ..... .... .... . ...... ..... (..., ........, . ...... . ....... . ..... ...... (Petrovic 2009) ... . ...... .. .............. . 34 .. ... ........, ...-, ... ........., ... ...... ... ...., ..., .. .. ..... .. ... ..., .. ......, . ...., ....... . ... .. ......, . ......., ., .: – ...... .... (.....), . ...-, ... ... ...-: . ... ... ....., ....... (.....)? – ..... .... ........ (.....), . ......., – ...... .... (.....), .., . ......, ... ... ..... ......., – . ... ... ..... (.....)? ... ....... (.......), – ....... ..... .... ........ (.....), . ........ ......, ..... .......... .. ........ ......... ....... ............ .. ....... ....., ... ........ . ........... ............ (Gluszkowski 2015: 167)). 5 ..... ......., ....... ............ . ....... ...... ....... ............. ............... .... ......, ......... . .......... .......... ................... . .................... ........, ........... . ........ ..........., ........ ..... . ..... .... .. ......... ....., .... ........... ........... ........ . ........ ........ . ....... . .................... ...... .......... ....., ......... ..... ............... . ....... .......... .......... ... ..... ... ..... ........... . ................ ........, ... ........ . ........ ........... ........ .... ........, ... . ...... .......... .........-............ ......... .......... ............. ....... ............ .... (..., ........, . ........ .........-............ ......... . ......... ...... . ......). ....... .. ........... . ...... . ........... ..... ................ ........: . ......... . ...... ... ........... ....... ..... ...... .............. . ............... ........ (...... .... ........ ............. – ........ ...... – ...... ............. ........), ....... ............ ............ . ........... .. .......... ......... .........., ........ ........, ......... ...... . ........... .......... ....... ...... .......... ... ....... ........ ............ ........ ... ..... . ............. .......... . .......... ... ............ . ............... ....... ...... ............ .... . ....... .... ............. ........ ........ .. .. .... ................. .. ...... ...... .......... ....... 2013 = .......... .........: ..... . .......... ...... ....... ........: ......... .......... 2011–2012 ....., .... .... .. ......., ......: ....., 2013. .... 1980 = .. .. ...., ................, ......: ............. ........., 1980. ....... 2006 = .. .. ......., ........... ...., .: ..... ....: .......... ....., ......: Academia, 2006, 193–213. ...... 2016 = .. .. ......, ............ .......... .......... ... ...... ....... . ...... . 1991–2014 ..., .: ...... .......... – ........... . ......: .............., ........... . ........ ......, .... .... . ........... .. .. ........ – .. .. ........., ......: ... ..., 2016, 9–42. ....... – ...... 2013 = .. ....... – .. ......, ... ..... .........., ..... ......... . ....... ........ ........: ........ . ...... . ........, .: .......... .........: ..... . .......... ...... ....... ........: ......... .......... 2011–2012 ....., .... .... .. ......., ......: ....., 2013, 285–296. ......... (. ......) = .. .. ........., ....... ....... . ..... ............. ........, Staroobrzedowcy za granica III: historia, religia, jezyk, kultura, Torun (. ......). ........ 2003 = .. .. ........, ...... .. ....... ........... ........... ....... ......., .: .. ...... – .. ......, .......... ...... .......: ......... ......, ........ – ..... – ...-.... – ......., 2003, I–XVI. ........ 1986 = .. .. ........, ....... ......... ......... ...... .. ...... ........ XIX – ...... XX .., ....: ......., 1986. ...... – ...... 2004 = .. .. ...... – .. .. ......, ....... .... . ......: .................... ....... ........, .: ....... ......... 17 (2004), . 2, 101–108. ........ 1998 = .. .. ........, .......... ..... .......... ........... .. ..........., .: Valoda: humanitaras fakultates VIII zinatniskie lasijumi: leksikologija, fonetika, gramatika, Daugavpils: DPU, 1998, 14–24. ........ 2006 = .. .. ........, ....... .......... ....... .......... (........... .........), .: Latvijas Universitates raksti: 707. sejums: valodnieciba, Riga, 2006, 7–13. ........ – ....... 2013 = .. .. ........ – .. .. ......., . ....... ..... ........... ......., .: ....... .... ........., .....-........., 2013, 85–106. ........ – ........ – ......... 1963 = .. .. ........ – .. .. ........ – .. .. ........., ......... ... ....... ....... ............... ....... .........., ...., 1963. ......... 2012 = .. .. ........., . ... ............ ... ......?, ......: ..., 2012. ......... 2010 = .. .. ........., .......... ........ ............. . ............. . ............... .........., .: .............. 2010, . 1, 63–74. ......... 2015 = .. .. ........., ........ . ......... ......: .................... . .............. ........, .: .......... ........ 2015, . 3–4, 383–401. ......... 2016 = .. .. ........., ....... ............ ............. . ......, .: .......... ........ 2016, . 3–4, 504–509. .......... 2016 = .. .. .........., .. .......... . ........... .........., .: ..... ....... 2016, . 4, 50–54. ......... 2004 = .. ........., ............ .....: ......... ........ ........, .: Slavica Helsingensia 24: ............. ....... . .......... ........., ... .... .. ......... – .. .........., Helsinki, 2004, 67–81. Auer 1998 = Peter Auer, Introduction to chapter 7, in: Codeswitching in Conversation, ed. Peter Auer, London: Routledge, 1998, 153–355. Auer 1999 = Peter Auer, From codeswitching via language mixing to fused lects: toward a dynamic typology of bilingual speech, International Journal of Bilingualism 3 (1999), no. 4, 309–332. Beregszászi 2004 = Anikó Beregszászi, A kárpátaljai magyarok kódváltási szokásairól, in: Tanulmányok a kárpátaljai magyar nyelvhasználatáról, szerk. A. Beregszászi – I. Csernicskó, Ungvár: PoliPrint, 2004, 36–44. Cekmonas 2001 = Valeriy Cekmonas, Russian varieties in the southeastern Baltic area: rural dialects, in: The Circum-Baltic Languages: Typology and Contact 54, no.1: Past and Present, ed. Ö. Dahl – M. Koptjevskaja-Tamm, 2001, 101–136. Dorian 1997 = Nancy C. Dorian, Telling the Monolinguals from the Bilinguals: Unrealistic Code Choices in Direct Quotations within Scottish Gaelic Narratives, International Journal of Bilingualism 7 (1997), no. 7, 41–54. Gluszkowski 2015 = Michal Gluszkowski, Uwagi teoretyczne na temat zmiany kodu w monologach starowierców mieszkajacych w Polsce, Acta Baltico-Slavica 39 (2015), Warszawa, 159–173. Hogan-Brun . ... 2008 = Gabrielle Hogan-Brun – Uldis Ozolins – Meilute Ramoniene – Mark Rannut, Language Politics and Practice in the Baltic States, in: Language Planning and Policy in Europe 3: The Baltic States, Ireland and Italy, ed. by Robert B. Kaplan – Richard B. Baldauf Jr., Clevedon – Buffalo – Toronto: Multilingual Matters Ltd., 2008, 31–192. Iedzivotaju 2016 = Iedzivotaju kulturetniskie un migracijas raditaji, Latvijas 2011. gada tautas skaitišanas rezultati, Riga, 2016, 94–118. Ilic 2014 = Marija Ilic, Discourse and Ethnic Identity: The Case of the Serbs from Hungary, Berlin – Munich: Otto Sagner Verlag, 2014. Klave 2011 = Evija Klave, Language choice and usage in social interaction in Latvia: discourse and practice, Etniškumo studijos = Ethnicity Studies 2011, no. 1–2, 42–79. Klavinska 2012a = Antra Klavinska, Latgaliešu anekdotes: lingvistisko kontaktu izpausmes, Via Latgalica Humanitaro zinatnu žurnals 2012, no. 4, 25–32. Klavinska 2012b = Antra Klavinska, Polaki = ......, Latgales lingvoteritoriala vardnica = ..................... ....... ........ I, Rezekne: Rezeknes augstskola, 2012, 570–572. Lüdi 2004 = Georges Lüdi, Code-Switching, in: Sociolinguistics = Soziolinguistik: An International Handbook of the Science of Language and Society = Ein internationales Handbuch zur Wissenschaft von Sprache und Gesellschaft 1, ed. by Ulrich Ammon – Norbert Dittmar – Klaus J. Mattheier – Peter Trudgill, Berlin – New York: Walter de Gruyter, 2004, 341–350. Lytra 2007 = Vally Lytra, Teasing in contact encounters: frames, participant positions and responses, Multilingua 26 (2007), 381–408. Metuzale-Kangere – Ozolins 2005 = Baiba Metuzale-Kangere – Uldis Ozolins, The language situation in Latvia 1850–2004, Journal of Baltic Studies 36 (2005), no. 3, 317–344. Nau 2003 = Nicole Nau, Forms of bilingual talk in present-day Riga (21.01.2017). Petrovic 2009 = Tanja Petrovic, Srbi u Beloj Krajini: jezicka ideologija u procesu zamene jezika, Beograd: Balkanološki institut, 2009. Pilipenko 2016 = Gleb Pilipenko, Hungarian-Slavic Bilingualism in Transcarpathia, Vojvodina and Prekmurje, ......... .....-........ ............ 10 (2016), ...... 4, ......: ............ ..... «.......... ...........», 20–30. Porina 2001 = Vineta Porina, Code switching between bilinguals in Latvia, International conference on Language Development «Estonian in Europe», Tallinn, 12–14 March, 2001, 69–71. Priedite 2005 = Aija Priedite, Surveying Language Attitudes and Practices in Latvia, Journal of multilingual and multicultural development 26 (2005), no. 5, 409–424. Skrujenieks 1938 = Margers Skrujenieks, Latvijas statistikas atlass: valsts statiskiska parvalde, Riga, 1938. Verschik 2005 = Anna Verschik, Russian-Estonian language contacts, linguistic creativity, and convergence: new rules in the making, Multilingua – Journal of Cross-Cultural and Interlanguage Communication 24 (2005), no. 4, 413–429. Zabrodskaja 2009 = Anastassia Zabrodskaja, Evaluating the Matrix Language Frame model on the basis of a Russian-Estonian codeswitching corpus, International Journal of Biligualism 13 (2009), no. 3, 357–377. Zentella 1997 = Ana Celia Zentella, Growing up bilingual, Oxford: OUP, 1997. povzetek Kodno preklapljanje v ruskem jeziku starovercev Latgalije (Latvija) Prispevek obravnava kodno preklapljanje v ruskem jeziku starovercev v Latgaliji (Latvija). Ta pojav v korpusu govorjenih besedil, ki je bil zbran v casu terenske raziskave leta 2016 v Daugavpilsu in v daugavpilški pokrajini, ni prav razširjen. Kodno preklapljanje se najpogosteje uporablja pri citiranju tujega ali lastnega govora v latvijšcini, ceprav vecina sogovornikov meni, da imajo v latvijskem jeziku nizko jezikovno kompetenco, saj živijo v ruskem okolju. Pri citiranju so opazne razlicne lingvopragmaticne strategije. Kodno preklapljanje je znacilno tudi za jezikovne šale (vice), v katerih povzroca komicni ucinek. Podobni pojavi so evidentirani v drugih sticnih slovansko-neslovanskih situacijah kodnega preklapljanja, npr. v primeru slovensko-italijanske dvojezicnosti v Trstu. Razlika med situacijama je v obsegu in pogostnosti tega jezikovnega pojava: pri Slovencih v Italiji je kodno preklapljanje pogostejše. To ni samo jezikoslovni, ampak tudi individualni in kontekstualni jezikovni pojav. Vsako kodno preklapljanje je treba analizirati posebej, pomembna je tudi vloga raziskovalca, ki mora biti med pogovorom nujno prisoten, da bi kasneje lahko analiziral gradivo. Kodno preklapljanje se uporablja odvisno od notranje usmerjenosti govorcev, jezikovne situacije in konteksta pogovora. Avtor tudi meni, da je povezano z identiteto govorcev in raziskovalcev. Prisotnost prvin iz latvijšcine v obliki kodnega preklapljanja v ruskem jeziku starovercev v Latgaliji ga loci od ruskega jezika v drugih regijah in državah. 172 .... ........ ......... . ............ .... . ....... ..... ............. ....... ........ ......... . ............ .... . ....... ..... ............. ... Pawel JanCzulewiCz akcentuacja tematów na *-et- w kOntekscie pOlskich danych GwaROwych i histoRyCznyCh Cobiss: 1.01 Naglaševanje praslovanskih *-et-osnov v luci poljskih zgodovinskih in narecnih podatkov Prispevek opisuje razporeditev samoglasniške kvalitete nemotiviranih *-et-osnov v poljskih narecjih. Rezultati analize so predstavljeni primerjalno z refleksi praslovanskih ak centskih paradigem v drugih slovanskih jezikih, še posebej v drugih zahodnih slovanskih jezikih, kjer so skladnosti še posebno trdne. Kljucne besede: akcentologija, dialektologija, praslovanske soglasniške osnove, zahodni slovanski jeziki The Accentuation of Proto-Slavic *-et Stems in Light of Polish Historical and Dialect Data This article describes the distribution of vowel quality in unmotivated *-et stems in Polish dialects. The results of the analysis are compared to the reflexes of the Proto-Slavic accen tual paradigms in other Slavic languages, in particular the other West Slavic languages, where the correspondences are remarkably consistent. Keywords: accentology, dialectology, Proto-Slavic consonant stems, West Slavic lan guages 0 Celem artykulu jest konfrontacja danych (glównie dialektalnych) jezyków zachodnioslowianskich z rekonstrukcjami paradygmatów akcentowych tematów na *-et-, znanymi z opublikowanych dotychczas prac akcentologicznych. Podstawa dla rewizji rekonstrukcji pierwotnego miejsca i charakteru akcentu dla poszczególnych wyrazów w omawianej klasie sa przede wszystkim dane dialektalne z polskiego obszaru jezykowego1 ekscerpowane z kartotek Slownika gwar polskich (kartSGP), Ogólnoslowianskiego atlasu jezykowego2 (kartOLA), Malego atlasu gwar polskich (kartMAGP), Atlasu jezykowego Slaska (kartAJS), Atlasu jezykowego polskiego Podkarpacia (kartAJPP) oraz sygnalizowane we wczesniejszej literaturze zjawiska, które – jak sie wydaje – nie znalazly nalezytego odbicia w pózniejszych rekonstrukcjach. 1 Odwolywanie sie do materialu polskiego w badaniach akcentologicznych nie nalezy do standardowych procedur. 2 Kartoteki w formacie cyfrowym sa dostepne w Instytucie Jezyka Polskiego PAN w Krakowie. 1 WpRoWadzenie WpRoWadzenie Wiekszosc badaczy akcentu praslowianskiego przyjmuje istnienie trzech paradygmatów akcentowych (dalej: p.a.) w tematach na *-et-: barytonicznego (a), oksytonicznego (b) oraz ruchomego (c).3 Powazniejszy problem badawczy stanowi rekonstrukcja krzywej akcentowej w paradygmacie ruchomym, gdzie rekonstruuje sie ruchomosc lateralna (alternacja miedzy sylaba inicjalna a koncowa) – Nsg. *p.rse, Gsg. *p.rsete, Npl. *porset. (Stang 1957: 94; Dybo 1981: 142) lub alternacje miedzy pierwsza i kolejna sylaba – Nsg. *pors., Gsg. *pors.te, Asg. *p.rse, Npl. *pors.ta (Sklârenko 1998: 133). Niemniej trudnosci przysparza przyporzadkowanie poszczególnych wyrazów do okreslonych p.a. (najwiecej watpliwosci budzi wybór miedzy paradygmatem blub c), a takze ustalenie zwiazku miedzy akcentuacja derywatu i podstawy. O ostatnim zagadnieniu najszerzej traktuje klasyczna praca V. A. Dybo (1981: 141–143), gdzie autor, na podstawie danych z jezyków poludniowoslowianskich i przekazy z akcentowanych zabytków staroruskich, próbuje udowodnic calkowita zgodnosc miedzy p.a. derywatu a akcentuacja podstawy. Takie ujecie ogranicza zasób wyrazów z dlugim wokalizmem rdzennym w typie oksytonicznym tylko do *byc.,4 co znaczaco komplikuje objasnienie poswiadczonej w jezykach zachodnioslowianskich dlugosci samogloski rdzennej kontynuantów psl. *dete, *gose, *zvere i in. Brak oksytonów dlugowokalicznych w koncepcji V. A. Dybo utrudnia sformulowanie hipotezy o ewentualnym zmieszaniu sie paradygmatów; mobilia z dlugim wokalizmem rdzennym musialyby nasladowac akcentuacje oksytonów krótkowokalicznych, co nie wydaje sie prawdopodobnym scenariuszem. W takim ujeciu jedyna alternatywa wydaje sie hipoteza o ksztaltowaniu sie akcentu kategorialnego, której uzasadnienie napotyka powazne przeszkody (zob. nizej). Mozna podejrzewac, ze najlepszym (najbezpieczniejszym) materialem do badan nad kategoria beda – z jednej strony – kontynuanty psl. *žerbe, *porse, jako wyrazów pozbawionych motywacji na gruncie slowianskim,5 z drugiej – derywaty o znaczeniu syngulatywnym od kolektiwów: *dete, *zvere. Wyrazy te charakteryzuja sie szerokim zasiegiem w obrebie arealu slowianskiego i zostaly uksztaltowane w epoce przedhistorycznej, co eliminuje podejrzenia o potencjalnym odnowieniu formy w ramach produktywnego modelu derywacyjnego. Naturalnie trzeba sie liczyc z mozliwoscia ujednolicenia barwy/iloczasu/tonu w obrebie rodziny wyrazowej i ewentualnym formowaniem sie akcentuacji kategorialnej na gruncie poszczególnych dialektów. 3 Po szczególy odsylam do pracy V. H. Sklarenki (1998: 131–134). Brak wiarygodnych hipotez odnosnie formowania sie tematów na *-et-nie daje mozliwosci porównania zewnetrznego (przeglad dotychczasowych koncepcji ze wskazaniem literatury, np. Arumaa 1985: 33–36; Olander 2015: 86–87). 4 Pomimo lemmatyzowania wyrazu w slownikach zestawiajacych leksyke slowianska (SP I: 473; ČSS 3: 146), jego praslowianska metryka nie jest bezsporna. 5 Wylaczam z rozwazan psl. *(j).gne, *(j).gnete jak i inne wyrazy ze starym akutem rdzennym. Rekonstrukcja krzywej akcentowej i skladu p.a. a nie wzbudza kontrowersji. 2 dystRybucja ilOczasu/baRwy samOGlOski RdzennedystRybucja ilOczasu/baRwy samOGlOski Rdzennej w jezykach zachOdniOslOwianskich 2.1 Material czeski i slowacki W czeskim i slowackim jezyku literackim czesc wyrazów kontinuujacych tematy na *-et-charakteryzuje sie dlugim wokalizmem, np. cz. díte, hríbe, zvíre wobec jehne, kure,6 prase; sla. dieta, žriebä, zviera wobec jahna, kura, prasa. Materialy gwarowe w przewazajacej wiekszosci jednoznacznie potwierdzaja taka dystrybucje (dla kontynuantów *žerbe, *(j)agne, *porse, *kure zob. OLA-ls II: 80, 84, 88, 91; *zvere – OLA-ls I: 132; *dete – SSN I: 312). Dlugosc wokalizmu najlepiej interpretowac w nawiazaniu do paradygmatu oksytonicznego: utrzymanie dlugosci przed oksytoneza w formie dwusylabowej (*že.rb.), skrót w trójsylabowej przed wewnetrznym starym akutem (*žerb.te – paralela w typie *mal.na) i pózniejsze uogólnienie dlugosci nom.-acc. sg. na pozostale formy paradygmatu (Nonnenmacher-Pribic 1961: 153). Odbiciem pierwotnej dystrybucji moze byc alternacja d’ífce, d’efcete pojawiajaca sie w gwarach hanackich, która – ze wzgledu na geografie – trudno interpretowac jako odwzorowanie alternacji, mogacej powstac w oparciu o skrót starego akutu w formach dluzszych niz dwusylabowe w p.a. a7 (Babik 2012: 464p). Relikty pierwotnych stosunków iloczasowych prawdopodobnie zachowuja gwary pólnocno- wschodnio-czeskie, zwlaszcza w najbardziej na pólnoc wysunietej czesci, skad pochodza przekazy z alternacja iloczasowa miedzy odmiana sg. i pl.: ríbe, ríbete : rebata, rebat (Hujer 1926: 123). W tym samym zródle wzmiankowana jest jeszcze alternacja kúre,8 kúrete : kurata, jednak wyglada ona na uksztaltowana wtórnie pod wplywem starych oksytonów (na tym obszarze oczekiwana postacia w derywacie od akutowego psl. *kura byloby *koure : *kurata), a nawet krótkowokaliczne kute : kutata.9 Przypomina to wtórne wprowadzenie dlugiego wokalizmu w tej kategorii spotykane w sla. rýbä, žiabä, medvieda (Nonnenmacher-Pribic 1961: 153) i barwy w slowin. rďb´a, ž.b´a (zob. nizej), chociaz nalezy pamietac, ze kúre i kute sa na gruncie czeskim niemotywowane (podstawy derywacyjne wyparte przez slepice i kocka). 6 W derywacie od podstawy barytonicznej oczekiwana postacia byloby *koure. Wariant z dluga samogloska poswiadczony jest w staroczeskim, krótkosc w nom.-acc. sg. wynika prawdopodobnie z uogólnienia wokalizmu przypadków zaleznych. Krótkosc jehne niektórzy objasniaja zamknieta sylaba inicjalna (Verweij 1994: 554). 7 Mimo wszystko niepokoi jednolity kierunek uogólnienia wokalizmu. Mozna by sie spodziewac, ze czesc gwar uogólni wokalizm skrócony. 8 Zasieg takiej postaci nom. sg. zmapowany i opatrzony komentarzem zostal w CJA (5: 288– 289). 9 Trudniejsze w interpretacji jest poswiadczone na bardzo duzym obszarze czeskim i morawskim kuzle, objasniane przez autorów CJA jako rezultat wzdluzenia zastepczego (CJA 5: 54, 57). 2.2 Material polski, kaszubski i slowinski Analogiczne alternacje iloczasowe F. Lorentz podawal z dialektów slowinskich: zdreb´a : zdreb´ica, drev´a : drev´ica10 (Lorentz GP I: 426); pierwsza z tych alternacji notowana byla jeszcze na pólnocnych Kaszubach przez eksploratorów Atlasu jezykowego kaszubszczyzny i dialektów sasiednich (Topolinska 1964: 39). Pomimo licznych uogólnien wokalizmu (najczesciej w odwolaniu do form nom.-acc. sg.), nalezaloby zalozyc, ze alternacje w tej kategorii uksztaltowaly sie w p.a. b, poniewaz stary akut i cyrkumfleks skraca sie niezaleznie od pozycji (Babik 2012: 464). Ponizej postaram sie przedstawic mozliwie najpelniejszy zasieg i charakter alternacji11 w omawianej kategorii w dialektach polskich i kaszubskich, oraz – w miare mozliwosci – w epoce historycznej. Nalezy jednak pamietac o wypieraniu sufiksu -e przez -ak na rozleglym obszarze oraz nieprzystosowaniu kwestionariuszy do badan nad kategoria – wiekszosc z nich nie zawiera pytan o przypadki zalezne. Najkorzystniej pod tym wzgledem wypada kwestionariusz OLA, gdzie uwzgledniono odmiane kontynuantów psl. *žerbe, *porse, *dete, chociaz dla *porse uwzgledniono jedynie nom. sg. i nom. pl. Okolicznosci te znaczaco rzutuja na ilosc poswiadczonych form rzeczowników, które sa istotne dla badan akcentologicznych. Psl. *dete: .´ecae || .´yicae : nom. pl. .´ecaeta, gen. pl. .´ecuot, instr. pl. .´ecaetmy – Babice, pow. Garwolin (kartSGP); .´.ce : gen. sg. .´ecenca, dat. sg. .´ecencu – Golczowice, pow. Olkusz (kartOLA, pkt 300); .´ice : gen. sg. .´ecinca, dat. sg. .´ecincu, nom. pl. .´ecinta, gen. pl. .´econt, dat. pl. .´ecintom, instr. pl. .´ecintam´i – Kocierzowy, pow. Radomsko (kartOLA, pkt 292); .´ice : gen. sg. .´ecinca, dat. sg. .´ecincu – Kramsk, pow. Konin (kartOLA, pkt 270); .´ice : gen. sg. .´ecinca, dat. sg. .´ecincu, dat. pl. .´ecintom – Patnów, pow. Wielun (kartOLA, pkt 280); .´ice || .´ece : gen. sg. .´ececa, dat. sg. .´ececu – Ruski 10 Zwraca równiez uwage róznica wokalizmu miedzy nom. sg. .eca (gen. sg. .eca [!]) a oparta na innym temacie forma pluralis .ec. (Lorentz GP III: 913). 11 W ponizszym zestawieniu nie uwzgledniam quasi-alternacji uchwyconych w materialach OLA we wschodniej Polsce, ukazujacych sie w postaci samogloski jasnej w nom.-acc. sg. i zwezonej w pozostalych formach np.: zv´'ež. : gen. sg. zv´.ž'enca; c'eli ‘ciele’, gen. pl. c'elunt : gen. sg. cil'enca, dat. sg. cil'encu, nom.-acc. pl. cil'enta, dat. pl. cil'entam, instr. pl. cil.nt'am´i, loc. pl. cil'entax; .´'ici, ale gen. pl. .´'ecunt : gen. sg. .´ic'enca, dat. sg. .´ic'encu, nom.-acc. sg. .´ic'enta, dat. pl. .´ic'entam, instr. pl. .´icint'am´i – Wiszniów, pow. Hrubieszów (kart. OLA, pkt 324). Taka realizacja uwarunkowana jest podwyzszeniem artykulacji samoglosek srednich w sylabach nieakcentowanych i nie stanowi wlasciwej alternacji morfonologicznej. Przyklad nom. sg. .´'ici : gen. pl. .´'ecunt ewentualnie móglby wskazywac na utrzymywanie sie alternacji, której obraz zaciemnia fonetyka gwary, jednak ze wzgledu na wtórnosc formy pl. .´ic'enta i duze watpliwosci co do utrzymania róznicy miedzy staropolskim é i e bezpieczniej bedzie wylaczyc punkt spod obserwacji (wg. OF II: 121 gwara mialaby rozrózniac kontynuanty é i e, co nie zgadza sie z zasiegiem mapowanym przez K. Dejne (1973: mapa 34), por. tez žeka, mlek.; brak sladów wzdluzenia zastepczego w: snek, z.eš, gen. pl. .žef). Bród, pow. Przysucha (kartOLA, pkt 293); stosunek form ze zwezeniem do form z samogloska jasna w slowniku Maczynskiego: dziecie (19) : dziécie (15), w przypadkach zaleznych: dzieciecia (8) : dziécieciem (1) (Gonschior 1973: 206).12 Psl. *zvere: zv´i.yže || zv´iže : nom. pl. zv´i.ežynta – Dabrówka Wielkopolska, pow. Miedzyrzecz (kartOLA, pkt 254); zv´i..že : gen. sg. zv´i.ežanca – Podrózna, pow. Zlotów (kartOLA, pkt 249); zv´yže : gen. sg. zv´ežynca – Hyzne, pow. Rzeszów (kart- SGP); stosunek form z kontynuantem dlugiej do form z samogloska jasna w slowniku Maczynskiego: zwierze (31) : zwiérze (14), w przypadkach zaleznych: zwierzecia (47) : zwiérzecia (8) (Gonschior 1973: 206). Psl. *žerbe: zryb´´ae || žyb´ae || žeb´ae : gen. sg. žyb´aeca || žeb´aeca, nom. pl. žeb´eata, gen. pl. že- b´uot – Stoczek Lukowski (kartSGP); zr.b´e : gen. sg. zreb´enca, dat. sg. zreb´encu, nom.-acc. pl. zreb´enta, gen. pl. zreb´ont, dat. pl. zreb´entom, instr. pl. zreb´entamy – Trzebieszów, pow. Luków (kartOLA, pkt 305); zr.b´e : gen. sg. zreb´enca, dat. sg. zreb´encoju – Rozbity Kamien, pow. Sokolów Podlaski (kartOLA, pkt 297); hžyb´a : dat. sg. hžeb´acu, nom. pl. hžeb´ata, gen. pl. hžyb´at, dat. pl. hžyb´atum acc. pl. hžyb´ata, instr. pl. z hžyb´atam´i – Krzanowice, pow. Racibórz (kartOLA, pkt 29913); zryb´e : gen. sg. zryb´enca, nom. pl. zreb´enta – Niebieszczany, pow. Sanok (kartMAGP); zryb´. : gen. sg. zreb´.ca, nom. pl. zreb´.ta – Kasinka Mala, pow. Limanowa (kartMAGP); zryb´e : gen. sg. zryb´e´nca, nom. pl. zrebieta – Janiszów, pow. Krasnik (kartMAGP); zgžebi.a : nom. pl. zgžebi.anta – Zukowo, pow. Kartuzy (kartMAGP); stosunek form ze zwezeniem do form z samogloska jasna w slowniku Maczynskiego: zrzebie (4) : zrzébie (1), w przypadkach zaleznych: zrzebiecia (3) : zrzébiecia (0) (Gonschior 1973: 206). Psl. *gose:14 guisa : nom. pl. gasieta – Olszowa, pow. Strzelce Opolskie (kartAJS, pkt 27); g.se || gu.se : nom. pl. gy.synta || gu.synta – Komorní Lhotka, okres Mistek, Czechy (kartAJS, pkt 53); gu.sae || gusae : nom. pl. gusaeta || gaesaeta – Gonczyce, pow. Garwolin (kartSGP); gose : nom. pl. gesenta – Przysieki pow. Jaslo (kartAJPP, pkt 29); gosyn || gesyn : gen. sg. g.esenca – Istebna, pow. Cieszyn (kartAJS, pkt. 55); gase : nom. pl. geseta – Dabrówka Wielkopolska, pow. Miedzyrzecz (Topolinska 1964: 39). 12 Wedlug danych umieszczonych w SPXVI stosunek form ze zwezeniem wynosi 74 (-é-) : 71 (-e-), podany zostal jednak bez uwzglednienia poszczególnych form przypadkowych. W dem. dzieciatko ten stosunek wynosi juz zaledwie 7 (-é-) : 57 (-e-) (SPXVI 6: 335–339). 13 Jest to punkt o czeskim podlozu dialektalnym (zob. OF I: 113–117). 14 Ten material nalezy potraktowac z pewna rezerwa; wobec czestych dubletów róznice w wokalizmie moga byc wynikiem nawiazan do wokalizmu podstawy. Nosówka tylna w gasieciu jednak przewaza w materiale, por. tez postaci czeskie i slowackie (OLA-ls II: 92–93). Zgromadzony material wydaje sie potwierdzac utrzymywanie sie alternacji wokalicznych miedzy nom.-acc. sg. a pozostalymi przypadkami w dialektach polskich. Alternacje te nie tworza arealów; ich nierównomierne rozmieszczenie wskazuje raczej na archaizmy niz niezalezne innowacje. Wyrazy, w których je odnajdujemy, maja bardzo dobrze poswiadczona dlugosc w rdzeniu w pozostalych jezykach zachodnioslowianskich, podczas gdy tematy na *-et-, dla których rekonstruuje sie p.a. a w polskim ukazuja sie z jasna samogloska rdzenna i krótka w slowackim (zob. np. kontynuanty psl. *(j).gne w OLA-ls II: 84–85). Przeprowadzona kwerenda nie ujawnila alternacji kontynuant dlugiej : kontynuant krótkiej ani kontynuantu samogloski dlugiej w calym paradygmacie odmiany wyrazu prosie. W literaturze wskazuje sie zaledwie na kilka przykladów dlugosci w nom. sg.: slowin. p.rsa, pr.sa obok parsa, prosa (Lorentz GP II: 747); próse – Glówczyce, pow. Slupsk; próse – Konopiska, pow. Czestochowa (Topolinska 1964: 40). Formy slowinskie i kaszubskie powinny byc traktowane z duza ostroznoscia – dlugosc w nom. sg. odnajdujemy równiez w derywatach od wyrazów nalezacych pierwotnie do paradygmatu barytonicznego, por. slowin.: ku..ra : ku.ura; rďb´a : r.ba; ž.b´a : žaba (Lorentz GP II: 747), gdzie samogloske zwezona w derywacie przekonujaco objasnia sie jako dodatkowa ceche kategorii, wprowadzona na drodze morfologicznej (Topolinska 1964: 39). Postac próse notowana w Konopiskach nie ma oparcia w materialach z tego samego punktu zebranych dla OLA (zob. OLA-ls II: 88, pkt 291) ani w materiale szesnastowiecznym, gdzie nie poswiadczono ani jednej formy ze zwezeniem (SPXVI 30: 405). Podobnie sytuacja przedstawia sie w areale czesko- slowackim, gdzie nie odnotowuje sie postaci z dlugim wokalizmem (OLA-ls II: 88). 2.3 Material górnoluzycki Obserwacja dawnych stosunków prozodycznych w jezyku górnoluzyckim mozliwa jest na tzw. grupach przestawkowych, gdzie ó i e pojawia sie pod starym i nowym akutem oraz jako refleks dlugosci przedakcentowej. Analiza materialowa wymaga wylaczenia pozycji, gdzie ó i e znajduje sie w sylabie zamknietej po zaniku jeru, a takze pozycji, w której o uwiklane jest w prawostronny kontekst labialny lub welarny (ó w tej pozycji nie wystepuje). Wspomniane restrykcje umozliwiaja rozpatrzenie kontynuantów psl. *porse oraz *žerbe, co w swoim czasie uczynil V. A. Dybo, pokazujac, ze gluz. žrebjo nalezy wyprowadzac z oksytonicznego *žerbe., natomiast prosjo (< *p.rse) musialo pierwotnie nalezec do paradygmatu ruchomego (Dybo 1963: 68, 71). Dystrybucja ta calkowicie odpowiada stanowi obserwowanemu w pozostalych jezykach zachodnioslowianskich. 3 kORespOndencje miedzy p.a. b i c w tematach na *-et Material zachodnioslowianski wykazuje spójnosc pod wzgledem odzwierciedlenia akcentuacji dziedziczonych tematów na *-et-. Z duzym prawdopodobienstwem mozna podejrzewac, ze w dialektach, które legly u podstaw jezyków zachodnioslowianskich, odzwierciedlone sa trzy paradygmaty akcentowe dla danej kategorii: *(j).gne (a); *det., *zver., *žerb. (b); *p.rse (c).15 Dlugowokaliczne wyrazy motywowane od podstaw ruchomych16 wlaczane sa do typu kontynuujacego dawne oksytona, por. ogpol. gasie (z wariantem gesie), cz. house, sla. húsa (zob. OLA-ls II: 92–93) . *g.s.; pol. ksiaze (w SPXVI 11: 371 nie wspomina sie o ewentualnych zapisach, które moglyby wskazywac na nosówke przednia), cz. kníže . *k.ne..; kasz. i wlkp. dréve (Topolinska 1964: 39), sla. drievä . *d.rvo i in. Na uwage zasluguje róznica miedzy cz. káce, sla. káca (tak tez w dialektach, zob. OLA-ls II: 94–95) a pol. dial. kacze i kĺcze, które poza Kaszubami i Slaskiem pojawia sie z samogloska jasna17 (Topolinska 1964: 39), jednak rekonstrukcja podstawy derywacyjnej napotyka juz powazne trudnosci na poziomie segmentalnym (*kac.ka . *kaca – jak mógloby swiadczyc slowin. kaca i dluz. kaca – SEK III: 1118). Krótkosc wokalizmu rdzennego w gwarach slowackich i samogloska jasna w polskich sugeruja, ze nalezaloby unikac podejrzen o zwiazek z p.a. b lub c; zwezenie w derywacie na *-et- w kaszubskim moglo powstac na drodze morfologicznej, gwary slaskie natomiast nawiazuja arealnie do postaci czeskich i slowackich. Najwieksza zgodnosc miedzy dialektami zachodnio- a poludniowoslowianskimi19w obrebie wyrazów, dla których jako wyjsciowy mozna przyjac p.a. c, wykazuja kontynuanty psl. *p.rse. Badacze, którzy rekonstruuja dwa wyjsciowe paradygmaty, przeciwstawiajac akcent barytoniczy oksytonezie kolumnalnej nie odwoluja sie do krótkosci w zachodnioslowianskim, objasniajac alternacje typu pr.se, gen. sg. pr.seta analogia do tematów na *-men-: vr.me, gen. sg. vr.mena20 (Stankiewicz 1986: 405). Tymczasem w dialektach czakawskich, sztokawskich i kajkawskich for- my kontynuujace psl. *p.rse jednoznacznie wskazuja na wyjsciowa ruchomosc, w tych ostatnich niekiedy przeciwstawiaja sie refleksom *žerbe, wskazujacym na oksytoneze (gwary sztokawskie i czakawskie wskazuja raczej na ruchomosc): pr.:s. : ži..:b. (27 – Domagovic), prŕ:se : žre:'be, ždrie:'b. (28 – Domaslovec), prŕ:se : 15 Typ a i c w zasadzie nie jest rozrózniany (jednym z niewielu wiarygodnych przykladów, mogacym odzwierciedlac p.a. a jest stcz. kúre); paradygmat ruchomy rekonstruuje sie ze wzgledu na nieakutowy charakter pierwiastka, por. lit. pa.šas, i – przede wszystkim – s. i ch. pr.se, gen. sg. pr.seta, z regularnym skrótem cyrkumfleksu w formie trójsylabowej. Gluz. prosjo niestety nie ma wewnatrzluzyckiego porównania. 16 Malo jest w tej kategorii derywatów od oksytonów dlugowokalicznych: stcz. býce , sla. býca . *by´k.. 17 Wg kartoteki SGP formy ze zwezeniem pojawiaja sie równiez w kilku wsiach w powiecie gar- wolinskim: kocae (Brzescie, Pogorzel, Domaszew). 18 W hasle powolano sie równiez na cz. káca, ale istnienia tej postaci nie udalo sie potwierdzic (tylko jako nomen proprium Káca od imienia Katerina). 19 Celowo nie rozwazam nawiazan wschodnioslowianskich ze wzgledu na (zbyt) silna tendencje do generalizacji akcentu kategorialnego. 20 O trudnosciach z ustaleniem wyjsciowej akcentuacji *verme zob. Pronk 2009: 105. ždr.:b. (30 – Cubinec)21 (OLA-ls II: 80, 88).22 Trudniejsze w interpretacji sa dobrze znane postacie slowenskie: d.´te, gen. sg. det.ta; téle, tele´ta (Pleteršnik); ale: pras., pras.ta i prasč, pras.ta; žr.b., žr.b.ta : žr.bč, žr.b.ta (Stang 1957: 93, cyt. za Valjavcem), gdzie dwa ostatnie wyrazy wskazuja na wyjsciowa ruchomosc (z pózniejszymi przeksztalceniami). 4 Wnioski Dane jezyków zachodnioslowianskich wydaja sie potwierdzac slusznosc rekonstrukcji trzech paradygmatów akcentowych w ujeciu Chr. Stanga, zakladajaca w typie ruchomym alternacje miedzy pierwsza a ostatnia sylaba. Pomimo braku przekazów pozwalajacych empirycznie potwierdzic, ze akcent spoczywal w formach pluralis na ostatniej sylabie, to ta koncepcja najlepiej tlumaczy krótkosc sylaby rdzennej w formach kontynuujacych psl. *p.rse w jezykach zachodnioslowianskich, alternacje znana z serbskiego i chorwackiego pr.se, pr.seta, czesciowo takze sle. pras.. Niezbyt jasno przedstawia sie ewentualny sklad tego paradygmatu; wsród wyrazów niemotywowanych mogloby tu jeszcze wchodzic *ž.rbe, jednak zalozenie wlaczenia go w zachodnioslowianskim do paradygmatu oksytonicznego jest trudne do uzasadnienia.23 Postulowanie wyodrebnienia sie akcentuacji kategorialnej lub zmieszania sie paradygmatów nie objasnia, dlaczego *p.rse mialoby zostac wylaczone z uogólniania akcentu. Z kolei przyjecie koncepcji V. A. Dybo o calkowitej zgodnosci miedzy p.a. derywatu a podstawy jest trudne z powodów przedstawionych powyzej, wiec nie mozna wykluczyc, ze obserwowana w niektórych dialektach poludniowoslowianskich zgodnosc p.a. derywatu i podstawy zostala wprowadzona wtórnie. Zaskakujaca jest dobrze udokumentowana konsekwencja wlaczania do typu oksytonicznego derywatów od tematów na *-i-, w którym oksytoneza jest poswiadczona tylko szczatkowo (zob. Sklârenko 1998: 123, 126). Na poludniu Slowianszczyzny slady lub przynaleznosc do p.a. b wykazuja: *det. . *d.t. (ch. dijéte, djčteta; sle. d.te, det.ta); *zver. . *zv.r. (ch. zvijére, zvjčreta, ale w j. lit. zvij.re, zvj.reta); *gos. . *g.s. (por. wyzej material kajkawski). Oczywiscie calosc wymaga dalszych badan, uwzglednienia wyrazów krótkowokalicznych i 21 Gwary te moga w wiekszym stopniu nawiazywac akcentuacja tematów na *-et- do jezyków zachodnioslowianskich, por: g.:se (27), gu:'se (28), gu:se (30) i staroakutowe 'jai.ne (28), 'jane (30), ale niejednoznaczne j.:ne (27) (w tym punkcie tez: sl.:ma, kr.:va, or.:ti – FO: 305). 22 Por. tez akcentuacje w jezyku J. Križanicia: nom.-acc. sg. prâse : nom.-acc. pl. práseta, ale: vri:m'e, zvi:r'e, ždri:b'e (Borys 1986: 69, 109). 23 Niewykluczone, ze cz. hrebná i sla. žrebná ‘zrebna’ jest sladem po p.a. c. Trudno jednak miec pewnosc, ze jest to bezposredni derywat od *žerbe, a nie przeksztalcenie starszego *sožerba(ja), zob. Borys 1975: 135–139. Sytuacja w gwarach polskich nie rysuje sie jasno; pojawiaja sie formy zrébna i zrebna, nie tworzac wyraznych arealów (OLA-ls II: 166), ale mozliwe sa tu pewne wtórne relacje slowotwórcze. W dialektach Polski pólnocnej nalezy sie liczyc z mozliwoscia wzdluzenia zastepczego po zaniku jeru. lepszego rozpoznania sytuacji w dialektach – zwlaszcza slowenskich i bulgarskich – niz uczyniono to w niniejszym przyczynku. liteRatuRa Arumaa 1985 = Peeter Arumaa, Urslavische Grammatik III: Formenlehre, Heidelberg: Carl Winter, 1985. Babik 2012 = Zbigniew Babik, Korespondencje akcentowe miedzy slowianskim i starszymi jezykami indoeuropejskimi (pierwotne neutra tematyczne): przyczynki do krytyki akcentologii post-Illicz- Swityczowskiej, Kraków: Lexis, 2012. Borys 1975 = Wieslaw Borys, Prefiksacja imienna w jezykach slowianskich, Wroclaw i in.: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1975. Borys 1986 = Wieslaw Borys, Studia nad dialektem czakawskim Juraja Križanicia. Akcentuacja rzeczowników, Wroclaw i in.: Ossolineum, 1986. CJA 5 = Ceský jazykový atlas 5, 2., elektronické, opravené a doplnené vydání, Brno: Academia, 2016 (dostep: 27.01.2017). Dejna 1973 = Karol Dejna, Dialekty polskie, Wroclaw i in.: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1973. Dybo 1963 = ........ .. ...., .. ......... ....... .............. . ............. ......... . .............. ....., [.:] .....-........ ............... ......., .... .... .. .. ......., ......, 1963. Dybo 1981 = ........ .. ...., .......... ............: .... ............. ....... ......... ........ . ............., ......: ....., 1981. ČSS 3 = ............... ....... .......... ......: ............. ........... .... 3: *bratr.c. – *c.rky, .... .... .. .. ........, ......: ....., 1976. FO = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenackih i makedonskih govora obuhvacenih Opšteslovenskim lingvistickim atlasom, Sarajevo, 1981. Gonschior 1973 = Hannelore Gonschior, Die geneigten Vokale als Reflexe altpolnischer Längen im Wörterbuch von Jan Maczynski, München: Otto Sagner, 1973. Hujer 1926 = Oldrich Hujer, Drobnosti gramatické (k ceské kvantite), [w:] Listy filologické (Praha) 1926, 123. Lorentz GP = Friedrich Lorentz, Gramatyka pomorska I–III, Wroclaw – Warszawa – Kraków: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1958–1962. Nonnenmacher-Pribic 1961 = Elisabeth Nonnenmacher-Pribic, Die baltoslavischen Akzent- und Intonationsverhältnisse und ihr quantitativer Reflex im Slovakischen, Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1961. OF I = Zuzanna Topolinska, Opisy fonologiczne polskich punktów „Ogólnoslowianskiego atlasu jezykowego” I: Kaszuby, Wielkopolska, Slask, Wroclaw i in.: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1982. OF II = Anna Basara – Jan Basara, Opisy fonologiczne polskich punktów „Ogólnoslowianskiego atlasu jezykowego” II: Malopolska, Wroclaw i in.: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1983. OLA-ls I = .............. ............... .....: ..... .......-.................... 1: ........ ..., ......, 1988. OLA-ls II = .............. ............... .....: ..... .......-.................... 2: .............., Warszawa, 1994. Olander 2015 = Thomas Olander, Proto-Slavic Inflectional Morphology: A Comparative Handbook, Leiden – Boston: Brill, 2015. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894–1895. Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The accentuation of the Slavic n-stems, [w:] Stressing the past: papers on Baltic and Slavic accentology, ed. by T. Olander – J. H. Larsson, Amsterdam – New York: Rodopi, 2009. SEK III = Wieslaw Borys – Hanna Popowska-Taborska, Slownik etymologiczny kaszubszczyzny III, Warszawa: Slawistyczny Osrodek Wydawniczy, 1999. Sklârenko 1998 = ....... .. ........., .......’...... ............, ....: .......... ....., 1998. SP = Slownik praslowianski I, pod red. Franciszka Slawskiego, Wroclaw i in.: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1974. SPXVI = Slownik polszczyzny XVI wieku I–, pod red. M. Mayenowej [od t. XXXV pod red. K. Mrowcewicza], Wroclaw – Warszawa – Kraków, 1966–. SSN I = Slovník slovenských nárecí 1: A–K, red. I. Ripka, Bratislava: Veda, 1994. Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic accentuation, Oslo: Universitetsforlaget, 1957. Stankiewicz 1986 = Edward Stankiewicz, The Slavic Languages: Unity in Diversity, Berlin – New York – Amsterdam: de Gruyter, 1986. Topolinska 1964 = Zuzanna Topolinska, Stosunki iloczasowe polsko-pomorskie, Wroclaw – Warszawa – Kraków: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1964 (Prace jezykoznawcze 39). Verweij 1994 = Arno Verweij, Quantity patterns of substantives in Czech and Slovak, [w:] Dutch Contributions to the Eleventh International Congress of Slavists: Linguistics, Amsterdam: Rodopi, 1994 (Studies in Slavic and General Linguistics 22), 493–567. povzetek Naglaševanje praslovanskih *-et-osnov v luci poljskih zgodovinskih in narecnih podatkov Prispevek predstavlja razporeditev samoglasniške kvalitete nemotiviranih *-et-osnov v poljskih narecjih. Primerjava nemotiviranih besed kaže, da zahodni slovanski jeziki izkazujejo tri naglasne paradigme (a, b in c), nekatera poljska narecja pa še vedno ohranjajo alternacije, ki najbrž izvirajo iz naglasne paradigme b. Nobenega dejanskega dokaza ni za razdelitev, ki jo je predlagal V. A. Dybo in po kateri naj bi naglaševanje *-et-osnov sovpadalo z naglaševanjem derivacijske osnove. To stališce onemogoca razlago zahodnoslovanske razporeditve naglasnih paradigem in zveze med nekaterimi mobilnimi *-i-osnovami in izpeljanimi *-et-osnovami, naglašenimi na zadnjem zlogu. dorota krystyna reMbiszewska reMbiszewska mateRialy pOlskie dO niemieckieGO atlasu jezykOweGO jakO zRódlO dO badan XiX-WieCznej polszCzyzny Regionalnej Cobiss: 1.01 Poljsko gradivo za Nemški jezikovni atlas kot vir za raziskovanje poljskega pokrajinskega jezika 19. stoletja Zapisi za Nemški jezikovni atlas, ki so bili zbrani v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja, so pomemben vir za raziskave ne samo nemških narecij, ampak so tudi dragocena zbirka zapisov pokrajinske leksike drugih jezikov, ki so bili v rabi v nemškem cesarstvu. Vprašalnice, izpolnjene v poljšcini, razkrivajo enkratne podatke o prostorski raznovrstnosti poljskega jezika in dopolnjujejo védenje o glasoslovnih, oblikoslovnih in leksicnih posebnostih v 19. stoletju. Kljucne besede: jezikovna geografija, pokrajinski poljski jezik, zgodovinska dialektologija, poljska narecja v 19. stoletju Polish Material for the German Linguistic Atlas as a Source for Studying Nineteenth-Century Polish Regional Language The transcriptions for the German Linguistic Atlas that were collected in the 1880s and 1890s are not only an important source for studying German dialects, but also a valuable collection recording the regional vocabulary of other languages that were spoken in the German Empire. The questionnaires completed in Polish reveal unique data on the territo rial diversity of Polish, which adds to the knowledge of its phonetic, morphological, and lexicographical features in the nineteenth century. Keywords: linguistic geography, regional Polish language, historical dialectology, nineteenth- century Polish dialects 1 WpRoWadzenie Materialy do Niemieckiego atlasu jezykowego (znajduja sie w Marburgu w Forschungszentrum Deutscher Sprachatlas) stanowia bardzo istotne zródlo gwarowe dialektów niemieckich, jak i innych jezyków, którymi poslugiwali sie mieszkancy Rzeszy Niemieckiej w XIX wieku. Pomyslodawca opracowania dialektów na tym obszarze byl bibliotekarz pracujacy w Marburgu – Georg Wenker. Wyslal on do kilku tysiecy szkól, znajdujacych sie na pólnocy i w czesci srodkowej Niemiec, ankiety zawierajace 40 zdan w jezyku niemieckim, które nalezalo przetlumaczyc na miejscowa gware, np. zdanie 13. brzmialo: „Es sind schlechte Zeiten”. Wsród ponad 57 000 ankiet z tlumaczeniami tych zdan znajduja sie ankiety pisane w innych jezykach (m.in. po francusku, litewsku, slowensku, luzycku, w jidysz, a nawet jedna w cymbryjskim). Szczególnie czeste sa kwestionariusze polskie, bo zajmuja one pod wzgledem liczby drugie miejsce – po kwestionariuszach niemieckich. Jak podaje twórca pomyslu zbierania materialu ta metoda, 1257 jest zapisanych gwara polska oraz 1777 zanotowanych polszczyzna literacka (Wenker 2013), które Wenker uznal za nieprzydatne, a w istocie one tez zawieraja cechy dialektalne. Kwestionariusze wypelnione po polsku – z obszaru Slaska, Poznanskiego, Pomorza (w tym z Kaszub), Mazur, Warmii dostarczaja unikatowych danych z zakresu zróznicowania terytorialnego polszczyzny, uzupelniaja dotychczasowa wiedze o wystepowaniu cech fonetycznych, morfologicznych i slownikowych w wieku XIX i stanowia cenne zródlo do badania polszczyzny regionalnej1 (w ujeciu diachronicznym). Zdania zapisane po polsku stanowia nieprzecenione zródlo do badan leksyki dialektalnej dla gwar rozwijajacych sie w otoczeniu nieslowianskim. Tlumaczenia tych samych zdan ze wsi, gdzie mówiono po polsku, daje duze mozliwosci geograficznego przedstawienia wyrazów tlumaczonych z jezyka niemieckiego. Zastosowanie metod geografii lingwistycznej pozwala na porównania z innymi arealami gwarowymi w centrum i na wschodzie Polski. Komentarze G. Wenkera do map Niemieckiego atlasu jezykowego, wydane przed kilkoma laty przez Alfreda Lamelego (Wenker 2013), dowodza wielosci interesujacych zagadnien dotyczacych gwar polskich. Wenker, omawiajac te gwary, wyodrebnia trzy zespoly dialektalne, które wystepowaly wówczas na terenie Niemiec: Kaschubisch (jezyk kaszubski), Masurische (gwary mazurskie), Schlesien (Slask). Taki podzial jest dosc uogólniony, gdyz w grupie Kaschubisch znajda sie równiez gwary Pomorza i terenów przyleglych, a Masurische obejma takze gwary Warmii i Ostródzkiego. 2 znaCzenie ankiet geoRga WenkeRa dla polskiej dialektologii Materialy polskie do Niemieckiego atlasu jezykowego sa niejako retrospektywnym uzupelnieniem wspólczesnych atlasów. Dzieki zapisom w ankietach mozna pokazac stan wczesniejszy usytuowania kilkudziesieciu leksemów i ustalic ich zasiegi. Odwolanie sie do materialów G. Wenkera pokaze, przynajmniej czesciowo, dawniejszy stan gwar na obszarze Polski zachodniej i pólnocnej, da szanse porównania z materialem pózniejszym i ustalenie, z których obszarów wycofywaly sie konkretne nazwy. Oczywiscie trzeba zastrzec, ze takiej analizie musi towarzyszyc ostroznosc w formulowaniu ostatecznych wniosków. Zestawienie XIX-wiecznych materialów z atlasami wykonanymi w ostatnich dziesiecioleciach nie musi ilustrowac pelnego obrazu zmian, gdyz siatka punktów jest tam o wiele rzadsza niz u Wenkera, a poza tym dawne zapisy nie byly 1 Przez pojecie polszczyzna regionalna rozumiem odmiane jezyka ogólnopolskiego, uzywana w codziennej komunikacji przez mieszkanców danego regionu lub subregionu (bez wzgledu na wyksztalcenie), która wyróznia sie cechami fonetycznymi, morfologicznymi i leksykalnymi wlasciwymi dla tego regionu. sporzadzane przez profesjonalistów, a czesc z nich odzwierciedla ówczesny stan polszczyzny literackiej. Dochodzi tu jeszcze sprawa reprezentacji polskich ankiet na terenach, gdzie doszlo juz dawno do znacznej germanizacji. Stad na przyklad w zbiorze marburskim znajduja sie zaledwie dwie ankiety wypelnione po polsku z powiatu goldapskiego, o wiele mniej niz niemieckich jest ich równiez z okolic Mogilna, Inowroclawia. 3 omóWienie WyBRanyCh WyRazóW z ankiet geoRga WenkeRa Poniewaz ankiety G. Wenkera pochodza z rozleglego obszaru i maja liczna reprezentacje, na potrzeby tego tekstu wybralam kilka nazw z róznych regionów (na pólnocy i zachodzie Polski) w celu unaocznienia bogactwa omawianego rejestru. Dokladne wyznaczenie izoglos bedzie mozliwe po wyekscerpowaniu calego materialu. Wynotowalam zatem tylko wyrazy z okolo 700 ankiet spisanych na obszarze Warmii i Mazur, Ostródzkiego, wschodniej Wielkopolski, Borów Tucholskich, ziemi chelminsko-dobrzynskiej, Kujaw, które moim zdaniem w sposób wyrazny unaoczniaja zróznicowanie leksykalne oraz pokazuja wariantywnosc w obrebie danego regionu lub subregionu. Sa to odpowiedniki niemieckich wyrazów: [1] die Bauern ‘gospodarze’ (w zdaniu 37 w ankiecie Wenkera), [2] zum Dreschen ‘do mlócenia’ (w zdaniu 20), [3] ganz ‘calkowicie, zupelnie’ (w zdaniu 6), [4] die Wurst ‘kielbasa’ (w zdaniu 30), [5] durchlaufen (durchgelaufen) ‘przebiegac, sfatygowac’ (w zdaniu 8). Omówienie wszystkich ekwiwalentów wskazanych wyrazów byloby tu zbyt obszerne, ogranicze sie wiec do niektórych, najbardziej reprezentatywnych, bo z jednej strony pokazujacych przenikanie sie obu systemów jezykowych, a z drugiej mechanizmy wynikajace z potrzeb tlumaczeniowych. Jednoczesnie trzeba zastrzec, ze duzym zubozeniem dla analizy poszczególnych odpowiedników byloby dazenie do ujmowania ich w jakims schemacie – kazdy z nich stanowi swego rodzaju osobliwosc leksykalna, mniej lub bardziej bogata w poswiadczenia i nawiazania. 3.1 Die Bauern ‘gospodarze’ Geograficzne przedstawienie odpowiedników nazwy die Bauern ‘gospodarze’ pokazuje na wyraznie zróznicowanie terytorialne wyrazów gospodarz i gbur2 oraz poswiadcza kontakty jezykowe niemiecko-slowianskie, a jednoczesnie dowodzi 2 O zróznicowaniu leksykalnym nazwy ‘gospodarz’ w gwarach pólnocnopolskich szerzej w artykule Rembiszewska 2010. 186 Dorota Krystyna Rembiszewska . Materialy polskie do Niemieckiego atlasu ... przetrwania staropolskiej leksyki w gwarach rozwijajacych sie w otoczeniu jezy- ka niemieckiego. Zasieg nazwy gbur(polszczyznie znanej zreszta od dawna, bo juz od XVI w. – gbur‘wiesniak, chlop, kmiec; rolnik poddany’ SPXVI), która jest pozyczka niemiecka, ze srednio-wysoko-niemieckiego gebur, gebure‘sa- siad; chlop; prostak’ (Hinze DLP 215; SEK II 169), we wschodniej i srodkowej czesci pokrywa sie w zasadzie z wyznaczonym w MAGP obszarem, obejmu- jacym Pomorze, Kaszuby, Ostródzkie, Warmie i Mazury. XIX-wieczne zapisy dowodza, ze wyraz ten siegal nieco dalej na wschodzie Mazur az po powiat elcki. Wyrazna róznica zaznacza sie w czesci zachodniej – obejmujacej fragment dia- lektu wielkopolskiego. Trudno tu jednakze mówic o typowej niezgodnosci. Takie ulozenie nazw zgadza sie z zastrzezeniem G. Wenkera, który w swoich komen- tarzach zalecal odrzucenie ankiet z Ksiestwa Poznanskiego, bowiem zapisano je polszczyzna literacka. W tomie 4. AGP – Wielkopolska i Kaszuby nie ma map leksykalnych, stad tez nie przedstawiono zróznicowania geograficznego na tym terenie pytania 1489 o ‘gospodarza’ z kwestionariusza do tego atlasu, w zwiazku z tym nie ma moz- liwosci zestawienia na podstawie tego zródla z nowszym w stosunku do MAGP opracowaniem. Mapa 1: GospodarzeNa marginesie warto wspomniec o osobliwym renesansie wyrazu gbur w XX wieku. Mianowicie gburjako ‘bogaty chlop zatrudniajacy w gospodarstwie sily Gospodarze Dorota Krystyna Rembiszewska . Materialy polskie do Niemieckiego atlasu ... przetrwania staropolskiej leksyki w gwarach rozwijajacych sie w otoczeniu jezy- ka niemieckiego. Zasieg nazwy gbur(polszczyznie znanej zreszta od dawna, bo juz od XVI w. – gbur‘wiesniak, chlop, kmiec; rolnik poddany’ SPXVI), która jest pozyczka niemiecka, ze srednio-wysoko-niemieckiego gebur, gebure‘sa- siad; chlop; prostak’ (Hinze DLP 215; SEK II 169), we wschodniej i srodkowej czesci pokrywa sie w zasadzie z wyznaczonym w MAGP obszarem, obejmu- jacym Pomorze, Kaszuby, Ostródzkie, Warmie i Mazury. XIX-wieczne zapisy dowodza, ze wyraz ten siegal nieco dalej na wschodzie Mazur az po powiat elcki. Wyrazna róznica zaznacza sie w czesci zachodniej – obejmujacej fragment dia- lektu wielkopolskiego. Trudno tu jednakze mówic o typowej niezgodnosci. Takie ulozenie nazw zgadza sie z zastrzezeniem G. Wenkera, który w swoich komen- tarzach zalecal odrzucenie ankiet z Ksiestwa Poznanskiego, bowiem zapisano je polszczyzna literacka. W tomie 4. AGP – Wielkopolska i Kaszuby nie ma map leksykalnych, stad tez nie przedstawiono zróznicowania geograficznego na tym terenie pytania 1489 o ‘gospodarza’ z kwestionariusza do tego atlasu, w zwiazku z tym nie ma moz- liwosci zestawienia na podstawie tego zródla z nowszym w stosunku do MAGP opracowaniem. Mapa 1: GospodarzeNa marginesie warto wspomniec o osobliwym renesansie wyrazu gbur w XX wieku. Mianowicie gburjako ‘bogaty chlop zatrudniajacy w gospodarstwie sily Gospodarze najemne, wyzyskujacy biedote wiejska; kapitalista wiejski’ mial liczna frekwencje w latach 1929 i 1930 w czasopismie „Trybuna Radziecka”, wydawanym w Rosji Radzieckiej. Byl on zdaniem redaktorów „wlasciwym” zamiennikiem dla nazwy kulak (Graczykowska 2010). W jednej z ankiet wypelnianych w powiecie wagrowieckim (Wielkopolska) zanotowano wyraz chubiarze ‘gospodarze’. Nazwa, choc na tym terenie wystapila jednostkowo, to jest ona charakterystyczna dla Wielkopolski. W pózniejszych zródlach (KartSGP) odnajdziemy poswiadczenia m.in. z Koninskiego (Kramsk): .u.oš ‘majacy wlóke ziemi; bogacz’, hubiarz ‘bogaty gospodarz’ (Morzyslaw), z Kujaw: .u.ĺš ‘gospodarz zamozniejszy’, z Poznanskiego hubiarz ‘bogaty gospodarz’. W Atlasie wielkopolskim odnotowano te nazwe w komentarzach: .u..oš ‘bogaty gospodarz’, na mapie znalazla sie ona pod wspólnym znakiem dla nazw jednostkowych (AJKLW VII m. 597 s. 62). Szczególowa analize jezykowa wyrazu huba, bedacego podstawa utworzenia powyzszej nazwy, przeprowadzili Marek Kornaszewski i Wojciech Rzepka (1967). Huba w Wielkopolsce oznaczala ‘osade poza zwarta wsia’ i byla synonimem dla kolonia, wybudowanie. Z duzym nasileniem wystepuje w Wielkopolsce, szczególnie w czesci pólnocno-wschodniej (Kornaszewski – Rzepka 1967; Zajac 2016), co wiaze sie z wplywem osadnictwa olederskiego (Rutkiewicz 2002: 43; Zagórski 1974: 183). Jak wskazuja autorzy wspomnianego artykulu, huba oznaczajaca potoczne okreslenie peryferycznego polozenia jakiegos zamieszkalego obiektu i derywat atrybutywny hubiarz pojawily sie stosunkowo pózno, bo w XVIII wieku (Kornaszewski – Rzepka 1967: 69). Byc moze stad taka niewielka frekwencja w materialach Wenkera. Wyraz hubiarz, choc notowany w slownikach ogólnych, zapewne juz w XIX wieku mial regionalna metryke. Przeniknal takze do odmiany pisanej, czego dowodzi obecnosc tego wyrazu w ówczesnej prasie o zasiegu lokalnym. Tak wiec w korespondencji z Wagrowca zamieszczonej w „Gazecie W. Xiestwa Poznanskiego” mozemy przeczytac, ze „na [...] jarmark przyprowadzili dwaj chlopi krowe [...], która ukradli hubiarzowi na holendrach rabczynskich” (Wagrowiec 1852: 4). Tutaj nazwa ta zapewne odnosi sie do ‘bogatego gospodarza’, podobnie jak w komedii autorstwa Pauliny Wilkonskiej: „nie zas proste chlopy, nie wyrobnicy! mysmy hubiarze” (Wilkonska 1868: 52). Jesli chodzi o zródla atlasowe, w AJKLW w tomie VII m. 597 ‘bogaty gospodarz’ p. 68 hubiarz znalazl sie pod wspólnym znakiem dla nazw pojedynczych. W komentarzu podano jego poswiadczenie we wsi Boleszczyn gm. Przykona woj. koninskie. W materialach Wenkera najblizszy punkt Zeronice (oddalony o 5 km) ma ankiete wypelniona po niemiecku (nr 55284). W czesci zachodniej omawianego obszaru odpowiednikiem niemieckiego die Bauer okazala sie nazwa chlopi, która pojawila sie za sprawa polszczyzny literackiej. 188 Dorota Krystyna Rembiszewska . Materialy polskie do Niemieckiego atlasu ... Zum Dreschen ‘do mlócenia’ Staropolskim rezyduum, które ma niemieckie zródlo, ale zachowalo w niektórych dialektach, to draszowac ‘mlócic’, w ankietach Wenkera pojawiajace sie jako derywat tego czasownika – do draszowania. W Slowniku polszczyzny XVI wieku ilustracje materialowa dla tego czasownika stanowi cytat z Lustracji wojewódz- twa malborskiego i chelminskiego z 1565 r. (SPXVI). Ekscerpcja ankiet Wenkera pozwala stwierdzic, ze omawiany derywat od draszowac wystepowal m.in. od Kaszub przez Mazury, Warmie, Ostródzkie, po Kujawy. Taki stan potwierdza- ja pózniejsze materialy, gdzie podano jeszcze dalsze zasiegi (SGP VI 257). Na mapie pokazujacej wybrany wycinek z obszaru pólnocnopolskiego, widac, ze do draszowania tworzy zwarty areal w Ostródzkiem, na Warmii i na pólnocy srod- kowych Mazur. Mapa 2: Draszowac Ganz ‘calkowicie, zupelnie’ Regionalny zasieg ma takze wyraz dicht, dycht ‘zupelnie, calkowicie’. Na pod- stawie ankiet Wenkera mozna wyznaczyc na pólnocy geografie tej nazwy, któ- ra usytuowala sie w wielu powiatach pólnocnopolskich, m.in. w powiecie byd- goskim, chojnickim, grudziadzkim, pilskim, tczewskim, torunskim, tucholskim. Duze rozprzestrzenienie tego wyrazu potwierdzaja pózniejsze dane (SGP VII 61), zaswiadczajace jego wystepowanie na Kujawach, w Wielkopolsce (SGP VII 61) oraz na Mazurach srodkowych i w Ostródzkiem (SGOWM II 145). Ta pozyczka 3.3 3.2 ‘do mlócenia’ Dorota Krystyna Rembiszewska . Materialy polskie do Niemieckiego atlasu ... Zum Dreschen ‘do mlócenia’ Staropolskim rezyduum, które ma niemieckie zródlo, ale zachowalo w niektórych dialektach, to draszowac ‘mlócic’, w ankietach Wenkera pojawiajace sie jako derywat tego czasownika – do draszowania. W Slowniku polszczyzny XVI wieku ilustracje materialowa dla tego czasownika stanowi cytat z Lustracji wojewódz- twa malborskiego i chelminskiego z 1565 r. (SPXVI). Ekscerpcja ankiet Wenkera pozwala stwierdzic, ze omawiany derywat od draszowac wystepowal m.in. od Kaszub przez Mazury, Warmie, Ostródzkie, po Kujawy. Taki stan potwierdza- ja pózniejsze materialy, gdzie podano jeszcze dalsze zasiegi (SGP VI 257). Na mapie pokazujacej wybrany wycinek z obszaru pólnocnopolskiego, widac, ze do draszowania tworzy zwarty areal w Ostródzkiem, na Warmii i na pólnocy srod- kowych Mazur. Mapa 2: Draszowac Ganz ‘calkowicie, zupelnie’ Regionalny zasieg ma takze wyraz dicht, dycht ‘zupelnie, calkowicie’. Na pod- stawie ankiet Wenkera mozna wyznaczyc na pólnocy geografie tej nazwy, któ- ra usytuowala sie w wielu powiatach pólnocnopolskich, m.in. w powiecie byd- goskim, chojnickim, grudziadzkim, pilskim, tczewskim, torunskim, tucholskim. Duze rozprzestrzenienie tego wyrazu potwierdzaja pózniejsze dane (SGP VII 61), zaswiadczajace jego wystepowanie na Kujawach, w Wielkopolsce (SGP VII 61) oraz na Mazurach srodkowych i w Ostródzkiem (SGOWM II 145). Ta pozyczka 3.3 3.2 ‘do mlócenia’ 189 Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1niemiecka w omawianym znaczeniu znana byla takze w Leczyckiem, Lowickiem, Opoczynskiem (SGP VII 61). Die Wurst ‘kielbasa’ Na pewno ograniczony zasieg terytorialny maja niektóre odpowiedniki niemiec- kiego Wurst ‘kielbasa’. Mamy zatem nazwe wurst, która zostala zaimportowana jako typowa pozyczka formalnosemantyczna. Ankiety Wenkera obszar jej wy- stepowania wyznaczaja bardzo szeroki – od wschodnich Mazur, po pogranicze Kujaw i wschodniej Wielkopolski. Na zachód od tego jest kiszka, gdzie jak wska- zuja dane, byla znana we wschodniej Wielkopolsce, w Bydgoskiem, na ziemi chelminsko-dobrzynskiej, a takze Ostródzkiem. Mapa 3: Kielbasa Durchlaufen (durchgelaufen) ‘przebiegac, sfatygowac’ Nie wszystkie wyrazy, które pojawiaja sie w ankietach, nadaja sie do skartografo- wania, co jest zwiazane z wieloznacznoscia leksemu w jezyku zródlowym w sto- sunku do jezyka docelowego. Na taka sytuacje natrafimy przy próbie geograficz- nego przedstawienia tlumaczen wyrazu durchgelaufen (zdanie 8), który w polsz- czyznie ma kilka odpowiedników o podobnej konotacji: odbywac, przechodzic, przemierzac, przebiegac, schodzic. Przetlumaczenie tego wyrazu wprost, przy uwzglednieniu kontekstu, przynosi nieraz zaskakujace efekty. Z tego powodu 3.5 3.4 Regionalne nazwy ‘kielbasy’ Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1niemiecka w omawianym znaczeniu znana byla takze w Leczyckiem, Lowickiem, Opoczynskiem (SGP VII 61). Die Wurst ‘kielbasa’ Na pewno ograniczony zasieg terytorialny maja niektóre odpowiedniki niemiec- kiego Wurst ‘kielbasa’. Mamy zatem nazwe wurst, która zostala zaimportowana jako typowa pozyczka formalnosemantyczna. Ankiety Wenkera obszar jej wy- stepowania wyznaczaja bardzo szeroki – od wschodnich Mazur, po pogranicze Kujaw i wschodniej Wielkopolski. Na zachód od tego jest kiszka, gdzie jak wska- zuja dane, byla znana we wschodniej Wielkopolsce, w Bydgoskiem, na ziemi chelminsko-dobrzynskiej, a takze Ostródzkiem. Mapa 3: Kielbasa Durchlaufen (durchgelaufen) ‘przebiegac, sfatygowac’ Nie wszystkie wyrazy, które pojawiaja sie w ankietach, nadaja sie do skartografo- wania, co jest zwiazane z wieloznacznoscia leksemu w jezyku zródlowym w sto- sunku do jezyka docelowego. Na taka sytuacje natrafimy przy próbie geograficz- nego przedstawienia tlumaczen wyrazu durchgelaufen (zdanie 8), który w polsz- czyznie ma kilka odpowiedników o podobnej konotacji: odbywac, przechodzic, przemierzac, przebiegac, schodzic. Przetlumaczenie tego wyrazu wprost, przy uwzglednieniu kontekstu, przynosi nieraz zaskakujace efekty. Z tego powodu 3.5 3.4 Regionalne nazwy ‘kielbasy’ pojawia sie w ankietach sporo ekwiwalentów podanych na uzytek tlumaczenia, które raczej nie funkcjonowaly jako nazwy w danej gwarze na okreslenie tej konkretnej czynnosci (tj. sforsowanie nóg z powodu dlugotrwalego chodzenia). To jednak nie dyskwalifikuje ostatecznie przydatnosci tej nazwy do pokazania zróznicowania regionalnego. Posród ekwiwalentów takich jak: bardzo zlecialem, mam burchle, nadto schodzil, nadwyrezyl, namóglem, natezyl, odgniodl, odparzylem, otarlem, poprzecieralem, poscieral, przebiegal, przebralem, przedeptal, przepociól, przesadzilem, przefatigowal, sa ranione, sforsowal, sie nabiegalem, zbiegalem, sparzyl (zanotowanych w ankietach z Mazur wschodnich i z pogranicza kaszubsko-wielkopolskiego), znajdziemy takze wyrazy typu ochwacil, ochwycine, oskwycil, odlabil, pooddlabial, nadlabil, oglodal, dycht przeczochal, obcochal, oblordzil, przeordzial. Nieliczna reprezentacja w materialach Wenkera nie musi swiadczyc o bardzo waskim rozprzestrzenieniu wyrazu, a dowodzi jego obecnosci, byc moze w momencie, gdy juz mial status archaizmu. Nie mozna marginalizowac tego rodzaju zapisów. Z podobna sytuacja, kiedy w terenie podano pojedyncze nazwy, mozna sie spotkac chociazby w zbiorach do Ogólnoslowianskiego atlasu jezykowego, gdzie dla niektórych tomów az 41% calosci to nazwy sporadyczne (Basara – Basara 2002: 47). Do tych nielicznych nazw zaliczymy formacje zawierajace leksem dlabic ‘gniesc, sciskac, tloczyc’ poswiadczany w polszczyznie od XV w. (Basaj – Siatkowski 2006: 48), znany innym jezykom slowianskim, a z polszczyzny zaimportowany do ukrainskiego. Zachowal sie takze w jezyku kaszubskim, gdzie oprócz dlabic (dla.ic) funkcjonuje tez derywat odrzeczownikowy odlĺbka ‘odcisk’(SGK I 217). W kartotece Slownika XVI w. dlabic pojawia sie jako haslo poboczne do dlawic ‘powodowac zatrzymanie oddechu, dusic, gniesc, uciskac; czesto w znaczeniu zabijac’ (SPXVI, http://www.spxvi.edu.pl/indeks/haslo/48390#znaczenie- 1). W ankietach Wenkera, dla analizowanego obszaru, odnotowano go na ziemi chelminsko-dobrzynskiej oraz na Mazurach w czesci srodkowej i wschodniej. Pózniejsze dane potwierdzaja te lokalizacje (SGP V 541). 4 zakOnczenie Niektóre z wyrazów zapisanych w ankietach przetrwaly do dzisiaj jako regionalizmy. Wystarczy tu wymienic chociazby znane w Poznaniu, byc moze juz tylko najstarszemu pokoleniu, dycht ‘calkiem, dokladnie’ (a takze w Bydgoszczy), furgac ‘fruwac’, huby ‘gospodarstwo lub kilka gospodarstw poza wsia’, ‘peryferie miasta’. Wybrane przyklady pokazuja mozliwosci przedstawiania zróznicowania leksykalnego na podstawie ankiet Wenkera. Ich przydatnosc uwidacznia sie nie tylko w odniesieniu do stanu XIX-wiecznej polszczyzny, ale takze na plaszczyznie wspólczesnej, gdzie poszczególne leksemy moga stanowic punkt wyjscia do ilustrowania dyferencji jezykowej w obrebie regionów.3 Jednoczesnie zestawienie z materialami pózniejszymi, opracowywanymi przez specjalistów, wyraznie wskazuje na przydatnosc ankiet do omówien polszczyzny regionalnej. liteRatuRa AGP = Atlas gwar polskich 1: Karol Dejna, Malopolska, Warszawa, 1998; 2: Karol Dejna – Slawomir Gala – Alojzy Zdaniukiewicz – Feliks Czyzewski, Mazowsze, Warszawa, 2000; 3: Karol Dejna – Slawomir Gala, Slask, Warszawa, 2001; 4: Karol Dejna, Wielkopolska, Kaszuby, Warszawa, 2002. AJKLW = Atlas jezyka i kultury ludowej Wielkopolski I–XI, t. I–VII pod red. Zenona Sobierajskiego i Józefa Burszty, t. VIII–XI pod red. Zenona Sobierajskiego, Wroclaw – Poznan, 1979–2005. Basaj – Siatkowski 2006 = Mieczyslaw Basaj – Janusz Siatkowski, Bohemizmy w jezyku polskim: slownik, Warszawa: Wydawnictwo Uniwersytetu Warszawskiego, 2006. Basara – Basara 2002 = Anna Basara – Jan Basara, Nazwy sporadyczne w materialach Ogólnoslowianskiego atlasu jezykowego, [w:] Slawomir Gala (red.), Dialektologia jako dziedzina jezykoznawstwa i przedmiot dydaktyki, Lódz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2002, 41–47. Dunaj – Mycawka 2002 = Boguslaw Dunaj – Miroslawa Mycawka, Badania regionalizmów leksykalnych, [w:] Slawomir Gala (red.), Dialektologia jako dziedzina jezykoznawstwa i przedmiot dydaktyki, Lódz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2002, 105–110. Graczykowska 2010 = Tamara Graczykowska, Slownik Józefa Krasnego a zywy polski jezyk radziecki w dwudziestoleciu miedzywojennym (kilka uwag o konkursie ogloszonym przez „Trybune Radziecka” w 1930 r.), Acta Baltico-Slavica 34 (2010), 89–101. Hinze DLP = Friedhelm Hinze, Wörterbuch und Lautlehre der deutschen Lehnwörter im Pomoranischen (Kaschubischen), Berlin, 1965. KartSGP = Kartoteka Slownika gwar polskich, http://rcin.org.pl/dlibra/publication?id=37156&tab=3 (dostep 11. 5. 2016 r.). Kornaszewski – Rzepka 1967 = Marek Kornaszewski – Wojciech Ryszard Rzepka, Huba || Huby w wielkopolskich nazwach miejscowych i terenowych, Slavia Occidentalis 26 (1967), 61–78. Maciejewski 1969 = Jerzy Maciejewski, Slownik chelminsko-dobrzynski (Siemon, Dulsk), Torun: Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, 1969. MAGP = Maly atlas gwar polskich I–XIII, opr. przez Pracownie Atlasu i Slownika Gwar Polskich Zakladu Jezykoznawstwa PAN w Krakowie pod kier. Kazimierza Nitscha, od t. III pod kier. Mieczyslawa Karasia i Zofii Stamirowskiej, od t. IX pod kier. Mieczyslawa Karasia, Wroclaw, 1957–1970. Rembiszewska 2010 = Dorota Krystyna Rembiszewska, Sila wurstu brukuje bialka i gbur?: o niektórych wyrazach w XIX-wiecznych materialach Georga Wenkera z obszaru Mazur, Warmii i Ostródzkiego, Rozprawy Komisji Jezykowej Lódzkiego Towarzystwa Naukowego 55 (2010), 195–211. Rutkiewicz 2002 = Malgorzata Rutkiewicz, Toponimia srodkowozachodniej czesci województwa wielkopolskiego (gminy: Kuslin, Lwówek, Nowy Tomysl, Opalenica), Poznan: Wydawnictwo Poznanskie, 2002. SEK = Wieslaw Borys – Hanna Popowska-Taborska, Slownik etymologiczny kaszubszczyzny I–V, Warszawa, 1994–2006. SGK = Bernard Sychta, Slownik gwar kaszubskich I–VII, Wroclaw i in., 1967–1976. SGOWM = Slownik gwar Ostródzkiego, Warmii i Mazur I–V, t. I–II pod red. Zofii Stamirowskiej, Wroclaw – Warszawa, 1987, 1991; t. III pod red. Zofii Stamirowskiej i Henryki Perzowej, Warszawa – Kraków, 1993; t. IV–V pod red. Henryki Perzowej i Danuty Kolodziejczykowej, Warszawa – Kraków, 2002, 2006. Na potrzebe tego typu opracowan wskazywano juz dosc dawno, por. Dunaj – Mycawka 2002 z dalsza literatura. SGP = Slownik gwar polskich, opr. przez Zaklad Dialektologii Polskiej Instytutu Jezyka Polskiego PAN w Krakowie pod kierunkiem Mieczyslawa Karasia, od t. II pod kier. Jerzego Reichana, od t. VI pod kier. Joanny Okoniowej, od t. XI pod kier. Renaty Kucharzyk, Wroclaw, 1977–. SKoc = Bernard Sychta, Slownictwo kociewskie na tle kultury ludowej I–III, Wroclaw i in., 1980–1985. SPXVI = Slownik polszczyzny XVI wieku, http://www.spxvi.edu.pl/ (dostep 11. 3. 2017 r.). Wagrowiec 1852 = Wagrowiec [notka korespondencyjna], Gazeta Wielkiego Xiestwa Poznanskiego 1852, nr 158, 9 lipca, 4. Wenker 2013 = Georg Wenker, Schriften zum Sprachatlas des Deutschen Reichs: Gesamtausgabe I: Handschriften: Allgemeine Texte, Kartenkommentare 1889–1897, hrsg. und bearb. von Alfred Lameli, Hildesheim – New York – Zürich: Olms, 2013 (Deutsche Dialektgeographie 111.1). Wierzba 2013 = Waldemar Wierzba, Slownik: poznanskie slowa i ausdrucki, Poznan: Wydawnictwo Albus, 2013. Wilkonska 1868 = Paulina Wilkonska, Obrazek swiety: komedyjka w jednym akcie, Opiekun Domowy 1868, nr 7, 7/19 lutego, 51–53. Zagórski 1974 = Zygmunt Zagórski, Nazwy terenowe z kilku wsi w Bydgoskiem i Poznanskiem, Slavia Occidentalis 31 (1974), 183–192. Zajac 2016 = Ewelina Zajac, Toponimia powiatu tureckiego: slownik nazw, Lódz: Wydawnictwo Uniwersytetu Lódzkiego, 2016. povzetek Poljsko gradivo za Nemški jezikovni atlas kot vir za raziskovanje poljskega pokrajinskega jezika 19. stoletja Gradivo za Nemški jezikovni atlas (Deutscher Sprachatlas), ki je bilo zbrano ob koncu osemdesetih in v zacetku devetdesetih let 19. stoletja, je ne le pomemben vir za raziskave nemških narecij, ampak tudi dragocena zbirka zapisov pokrajinske leksike drugih jezikov, ki so se uporabljali na ozemlju nemškega cesarstva. Vprašalnice (zasnoval jih je GeorgWenker), izpolnjene v poljšcini, razkrivajo za ozemlje Šlezije, Poznanja, Pomorjanskega (vkljucno s Kašubijo), Mazurije in Varmije enkratne podatke o prostorski raznovrstnosti poljskega jezika in dopolnjujejo védenje o glasoslovnih, oblikoslovnih in leksicnih posebnostih v 19. stoletju. Poleg tega potrjujejo leksikalno porazdelitev izbranih leksemov (posebno še severnopoljskih), ki so se ohranili do 20. stoletja, npr. bialka ‘ženska’, gbur ‘kmet’. Nekateri izrazi, zapisani v vprašalnicah, so se ohranili do danes kot regionalizmi. V Poznanju jih morda pozna le najstarejša generacija: dycht ‘povsem, tocno’ (tudi v Bydgoszczu), furgac ‘leteti’, huba ‘kmetija ali nekaj kmetij zunaj vasi’, ‘obrobje mesta’. Maria waclawek – Maria wtorkowska „slOwianski austRiak” – O chaRakteRze slOwenców slów kilka Cobiss: 1.01 »Slovanski Avstrijec«: nekaj besed o znacaju Slovencev Avtorici predstavljata rezultate raziskave o znacaju kot izbrani semanticni kategoriji jezikovno-kulturnega stereotipa o Slovencih. Podatkovno zbirko tvorijo odgovori na anketo, ki je bila opravljena med izbranimi poljskimi in slovenskimi anketiranci. Primerjava med avto- in heterostereotipnimi stališci je omogocila popolnejšo sliko jezikovno- kulturnega portreta Slovencev v okviru kategorije znacaj. Kljucne besede: stereotip, Slovenci, jezikovna slika sveta A “Slavic Austrian”: A Few Words on the Character of Slovenians This article presents the results of a study on character for the selected semantic category of the linguistic and cultural stereotype of Slovenians. The database consists of responses to a survey that was conducted among selected Polish and Slovenian respondents. A com parison between autostereotypical and heterostereotypical perspectives provided a more complete picture of the linguistic and cultural image of Slovenians as part of the category character. Keywords: stereotype, Slovenians, linguistic image of the world 0 WpRoWadzenie Zagadnienia jezykowo-kulturowych stereotypów narodowych od lat leza w kregu zainteresowan badaczy wielu dyscyplin.1 Jednak na temat sposobów utrwalenia stereotypowych obrazów Slowenca do tej pory wie sie niewiele (Bednarska 2013; 2014; Skowronek 2009; Waclawek – Wtorkowska 2017a; 2017b). Niniejszy artykul jest próba przynajmniej czesciowego wypelnienia tej luki. Zgodnie z triada jezyk – myslenie – rzeczywistosc tekst nawiazuje do kategorii operacyjnych JOS, stereotypu oraz badan plci kulturowej. Termin stereotyp rozumiemy zgodnie z orientacja etnolingwistyczna jako jezykowo-kulturowe wyobrazenie obiektu ustabilizowane pod wzgledem semantycznym i/lub formalnym, bedace integralnym elementem jezyka naturalnego (Bartminski 1998: 64). Mechanizm stereotypizacji polega na symplifikacji procesu poznawczego – segregujac percypowana rzeczywistosc, pokazuje, które sposród docierajacych z otoczenia 1 Wystarczy odwolac sie do bibliografii umieszczonej w kilku waznych polskich pozycjach (np. Anusiewicz – Bartminski 1998; Bartminski 2007; 2009; Brzozowska 2008; Wyzkiewicz- Maksimow 2012; Goska 2015). informacji nalezy dostrzegac, a które ignorowac. Cechuje sie antropocentryzmem, potoczna (zdroworozsadkowa) i w okreslony sposób wartosciowana wizja swiata – przedstawia (subiektywny) punkt widzenia i (okreslona) perspektywe (Bartminski 2007; 2009). Jak podkresla Regina Wyzkiewicz-Maksimow: „Stereotypizacja jest istotna czescia kodu jezykowego, waznym elementem praktyki komunikatywnej i równoczesnie wykladnikiem zarówno odziedziczonych, jak i doraznie tworzonych schematów myslenia, wyrazonych w okreslonym kodzie kulturowym. Mieszcza sie w nim opinie, poglady, oceny i sady na temat typowych przedstawicieli poszczególnych narodów, a nawet o calych narodach” (Wyzkiewicz-Maksimow 2012: 76). Podstawe badawcza niniejszego tekstu tworza dane jezykowe pochodzace z ankiet przeprowadzonych wsród 140 respondentów – 70 Slowenców i 70 Polaków – majacych kontakt z przedstawicielami obu nacji.2 Dobór przedstawicieli dwóch narodów pozwala przedstawic ujecia auto-i heterostereotypowe.3 Omawianych badan nie mozna traktowac jako odzwierciedlajacych opinie typowa dla calej slowenskiej czy polskiej spolecznosci – w zalozeniu autorek nie mialy takich ambicji. Pomiar przeprowadzono na malej grupie, która zostala dobrana na zasadzie dostepnosci.4 Mimo to juz pierwsza lektura odpowiedzi pokazala, ze uzyskane dane sa interesujace badawczo. Wyróznilysmy nastepujace semantyczne kategorie jezykowo-kulturowego stereotypu Slowenca: definicja, wyglad, charakter, sposoby spedzania wolnego czasu, relacje rodzinne, stosunek do pieniedzy, nauki i wyksztalcenia, religii, panstwa i narodu. W niniejszym artykule przedstawimy syntetyczne ujecie wyników dotyczacych tylko kategorii charakter.5 Przyjmujemy rozumienie charakteru – na potrzeby pracy utozsamionego z osobowoscia – zaproponowane przez Krystyne Kleszczowa (1986), zgodnie z którym w jego ramy wchodza odpowiednio wartosciowane konstrukcje jezykowe opisujace wlasciwosci psychiczne, które orzekaja cos o osobie, informuja o jej zachowaniu, w tym o czynnosciach habitualnych (Kleszczowa 1986: 12).6 Kategoria charakter jest przez nas rozumiana szeroko, wspóltwo 2 Polskie dane dodatkowo zostaly wzbogacone o cytaty pochodzace z dwóch zródel – pierwsze stanowia wypowiedzi Polaków zarejestrowane na tasmie wideo nagranej przez Telewizje Pol ska w ramach programu Z Polski rodem w 2000 roku, drugie – fragmenty wywiadów opubliko wane w ksiazce pt. Polacy w Slowenii (Cmiel i in. 2008). 3 W przypadku polskich respondentów badanie heterostereotypu Slowenca dotyczy raczej tylko osób, które mialy badz maja kontakt z osobami ze Slowenii – w takim wlasnie znaczeniu be dziemy uzywac okreslenia heterostereotyp Slowenca. 4 Na temat budowy ankiety i metodologii pisalysmy wiecej we wczesniejszych artykulach; zobacz: Waclawek – Wtorkowska 2017a; 2017b. 5 Slownik jezyka polskiego definiuje charakter jako „zespól cech psychicznych wzglednie sta lych, wlasciwych danemu czlowiekowi, przejawiajacych sie w jego postepowaniu, sposobie bycia, usposobieniu i przyjetym systemie wartosci” (USJP 2008 I: 397–398). W psychologii ter min ten ma rozmyte granice, bywa róznie rozumiany – ma cechy wspólne z temperamentem oraz z osobowoscia, z którymi przez niektórych jest identyfikowany (Szewczuk 1998: 364–372). 6 Warto dodac, ze niekiedy wyodrebnia sie i analizuje – zwlaszcza w kontekscie znaczacych przemian czy zagrozen – tzw. charakter narodowy, który „jest jednym z wyrózników wspól noty kultury, przejawiajacej sie w stylu dazenia do uzyskania i zachowania wartosci waznych . rza ja wyróznione przez etnolingwistów aspekty (cechy) psychiczne, spoleczne, psycho-spoleczne, intelektualne, etyczne, czesciowo bytowe i kulturowe (Bartminski 2007; 2006; Niewiara 2010). Przy rekonstrukcji wazne jest wydzielenie (stereotypowych) cech, dlatego zebrany material jezykowy zostal podzielony na konkretyzacje, które sprowadzono do mniejszej liczby deskryptorów, mogacych laczyc sie w wiazki (syndromy). Nie ignorowalysmy cech wskazywanych jednorazowo, zakladajac zmiennosc kulturowo zaleznych stereotypów (Bartminski 2007: 90; Panasiuk 1998) oraz dystans do wykorzystanej metody badawczej i uzyskanych za jej pomoca wyników. Ankietowani wypelniali formularz w jezyku rodzimym, dlatego cytaty z ujecia autostereotypowego podajemy po slowensku, a heterostereotypowego po polsku. 1 chaRakteR slOwenca Z uzyskanego materialu jezykowego lacznie wyodrebniono 894 egzemplifikacje7 cech opisujacych szeroko rozumiane wlasciwosci psycho-spoleczne i intelektualne zaliczone do kategorii charakter. Sume te stanowi 435 konkretyzacji w ujeciu auto-oraz 459 heterostereotypowym – liczby te staly sie podstawa obliczen procentowych. Tabela 1. calosciowo zbiera dane procentowe uzyskane na podstawie analizy jakosciowej i ilosciowej materialu jezykowego uzyskanego z ankiet. Tabela 1: Kategoria charakter w stereotypie Slowenca Stereotyp Cechy i syndromy Razem Najczestsze Pozostale Pozostale Doprecyzowujace % neutralne negatywne plec i pozytywne A 54 15 10 21 100 H 65 18 5 12 100 Wyjasnienie skrótów: A – autostereotyp, H – heterostereotyp i znaczacych dla trwalosci i rozwoju narodu” (Wyzkiewicz-Maksimow 2012: 66). Recepcja literatury opisujacej charakter narodowy pokazuje potrzebe zachowania dystansu naukowego do czytanych tresci, gdyz – jak podkresla cytowana wyzej autorka – pomimo wagi tego typu badan do analizy tekstów „nalezy podchodzic niezwykle ostroznie, poniewaz sporo w niej nieuprawnionych generalizacji, etnocentrycznego spojrzenia na specyfike wlasnego narodu oraz kontrowersji zarówno merytorycznych, jak i metodologicznych” (Wyzkiewicz-Maksimow 2012: 66). Ze wzgledów stylistycznych wymiennie bedziemy uzywac okreslen konkretyzacja, egzemplifikacja czy werbalizacja na wyekscerpowane z wypowiedzi ankietowych elementy jezykowe zaklasyfikowane do danej semantycznej kategorii jezykowo-kulturowego stereotypu (w przypadku niniejszego artykulu do charakteru) i w jej obrebie analizowane. Odpowiedzi respondentów dotyczace charakteru byly rózne pod wzgledem obszernosci. Zarówno wsród polskich, jak i slowenskich badanych przewazaly wypowiedzi rozbudowane, które zawieraly kilkuzdaniowy opis przedstawicieli narodu slowenskiego. 1.1 Najczestsze cechy i ich syndromy Przyjelysmy, ze do czestszych cech i syndromów zostana zaliczone te, które pojawily sie w minimum 6% wszystkich konkretyzacji zebranych w auto- lub heterosterotypie. Na podstawie analizy danych wyrózniono 8 najczesciej pojawiajacych sie wlasnosci (cech deskryptorowych lub ich wiazek), które respondenci przypisali (stereo)typowemu Slowencowi. Ze wzgledu na to, ze atrybuty te sa powiazane „siecia wzajemnych implikacji” (Bartminski 2007: 90) z cechami podawanymi rzadziej (lub jednorazowo) opis zostal o nie wzbogacony, sila rzeczy rozszerzajac ramy tej czesci analizy o dwa dodatkowe elementy. Lacznie zaklasyfikowane tu wlasnosci stanowia ponad polowe wszystkich egzemplifikacji (A – 54%, H – 65%). Wykres 1. w ujeciu konfrontatywnym (auto- i heterostereotyp) przedstawia najczesciej podawane cechy i ich wiazki. Wykres 1: Najczestsze cechy i ich syndromy w stereotypie Slowenca Zgodnie z rekonstruowanym jezykowo-kulturowym obrazem Sloweniec tak w swoich oczach, jak i w oczach Polaków jest postrzegany jako osoba zamknieta (zdystansowana i niewylewna). Najwiekszy odsetek zarejestrowanych konkretyzacji w heterostereotypie (H – 15%) i drugi w kolejnosci w autostereotypie (A – 10%) tworza dane jezykowe dotyczace wlasnie tych cech. Sloweniec jest zatem: [a] zamkniety: zaprti ljudje; Slovenci so bolj zaprti vase kot drugi evropski narodi; težko se odpremo; v mestih zaprtost glede novih ljudi; usmerjeni vase; introvertirani; zamknieci w sobie; dosc zamkniety na nowe otoczenie; bardziej zamknieci, moze bardziej introwersyjni; zwykle mówi sie, ze Slowency sa bardziej zamknieci, nieufni w kontaktach z nowymi osobami; [b] zdystansowany: Slovenci so zadržani; zadržan znacaj; pogosto zadržani; mi- slim, da smo v primerjavi z ostalimi nekoliko zadržani; prijazni, ampak hkrati zadržani; zdystansowani; Slowency wydaja sie byc zdystansowani; wobec nowopoznanych osób zachowuja dystans; charakteryzuja sie pewna powsciagliwoscia, dystansem; sa zdystansowani do obcych, zwlaszcza na wsi; [c] niewylewny: pogosto skrivamo custva; ne izražajo custev; nie sa zbyt wylewni, nie za szybko nawiazuja bliskie relacje; bez wylewnosci i emocjonalnych zachowan; Slowency sa [...] narodem zupelnie niewylewnym; [d] nieufny: so nezaupljivi; Slowency sa nieufni w kontaktach z nowymi osobami; nie maja zaufania. Niektórzy respondenci porównywali zdystansowanie, powsciagliwosc Slowenców z innymi narodami, najczesciej Polakami i narodami balkanskimi: so bolj zaprti od prebivalcev balkanskih držav in na primer Poljakov; mniej otwarty niz reszta balkanskich braci; raczej bardziej zamknieci niz pozostala czesc Balkanów. Cecha ta jest dla Polaków – jak wynika z odpowiedzi kilkorga ankietowanych – duzym zaskoczeniem, gdyz od ludzi „z poludnia” oczekuja wiekszej otwartosci: zwykle mówi sie, ze Slowency sa bardziej zamknieci, nieufni w kontaktach z nowymi osobami, co dziwi Polaków – osoby z „pólnocy”. Nam wydaje sie, ze im bardziej na poludnie Europy, to ludzie sa bardziej otwarci, optymistyczni, bezstresowi itd.; Slowency sa zamknieci, mysle, ze ze wzgledu na góry, bo jest tu taki bardziej twardy klimat, tzn. od gór; poczatkowy chlód Slowenców wynika z historii ich narodu (zawsze byli pod czyims panowaniem, nie byli niezalezni panstwowo); stereotypowy chlód i zdystansowanie moze wynikac równiez z tego, ze maja oni troche cech Austriaków – niektórzy okreslaja ich „slowianskimi Austriakami”. Równiez przypisywana Slowencom pracowitosc (H – 11%) – sa pracowici; sa [...] pracowitym narodem; to sa ludzie pracy; dla Slowenców jest chluba i honorem duzo pracowac; Slowenców postrzegam jako ludzi pracowitych; na pewno sa pracowici, gotowi do pracy nawet w kilku instytucjach; cenia ciezka prace, po której uznaja zasluzony odpoczynek; pracowitosc – rzadko kiedy zawodza, swoje zadania wykonuja bardzo solidnie; wydaje mi sie, ze mogliby sie Polacy od Slowenców nauczyc wlasnie stosunku do pracy, do tego wlasnie, ze dobrze jest pracowac i byc zadowolonym z tego, co sie robi – tlumaczona jest przez polskich respondentów wplywem ich pólnocnych sasiadów i tamtejszego kulturowo propagowanego modelu: chyba w ten sposób uwidacznia sie wielowiekowe funkcjonowanie pod rzadami Habsburgów i wplyw germanski. Z powyzszych wzgledów wlasnie kilkunastu polskich ankietowanych expressis verbis podalo, ze Slowency w ich osadzie sa podobni do Austriaków/Niemców i nie identyfikuja sie z Balkanami (H – 3%): Slowency sami chyba tez mentalnie bardziej widza sie blizej tych pólnocnych sasiadów, odcinajac sie nieco od pozostalych Slowian Poludniowych; Slowency to naród, który przejal troche germanska mentalnosc; Slowency zawsze mówia, ze oni nie maja nic wspólnego z Balkanami. Wypieraja sie na maksa i wydaje mi sie, ze gdzies tam sie gubia w tej drodze; na bazie moich doswiadczen z innymi narodami balkanskimi (Chorwaci, Serbowie, Czarnogórcy, Bosniacy) bardzo „niemiecki” naród, ulozony i posluszny, ale tez zimny. W wypowiedziach slowenskich respondentów takie konkretyzacje zostaly odnotowane tylko symbolicznie (A – 1%): V povprecju bolj socialisticni kot Poljaki in z mnogimi karakteristikami svojih severnih sosedov Avstrijcev. Slowency sami siebie takze postrzegaja jako naród pracowity (A – 6%), czego wyraz dali w stosunkowo licznych konkretyzacjach: delovni; delaven; delavnost; marljivost; priden; pridni ljudje. Niektórzy respondenci podkreslali przy tym swoja zdolnosc do majsterkowania i umiejetnosc zrobienia, poprawienia wszystkiego w domu i okolicy: radi se sami lotimo razlicnih opravil; Slovenci so prepricani, da znajo vse sami narediti (hišo, popraviti avto, ...); spoznajo se na avtomehaniko, tehniko, pogosto skrbijo za okolico hiše, v kateri živi družina. Bardzo nieliczni ankietowani przypisywali Slowencom uzaleznienie od pracy, poswiecanie jej zbyt duzo czasu i energii, kosztem wypoczynku, zycia osobistego: deloholicnost; deloholiki. Zazwyczaj tylko polscy respondenci dostrzegli, ze Sloweniec jest mily i uprzejmy (H – 13%, A – 2%): mili; raczej mili; bardzo mili; uprzejmi; uprzejmi [...], ale powsciagliwi; uprzejmosc, ale z rezerwa; kulturalny; mysle, ze tez [Polacy mogliby sie od Slowenców nauczyc] uprzejmosci, czesto i to takiej uprzejmosci nieprzymuszonej szczerze [wynikajacej] z jakiegos charakteru; zauwazylam, ze Slowency mówia sobie „dzien dobry”, niewazne, czy sie znaja, czy nie. [...] To jest mile, bo to tworzy taka mila atmosfere; vljudni; naceloma vljudni; vljudnost; obnašamo se precej vljudno (kot tudi Poljaki), pogrešam pa vec pozdravljanja med ljudmi. Czesc ankietowanych, raczej Polaków, jezykowo przypisala rodakom Petera Prevca uczynnosc i chec pomagania. Zgodnie z tym rysem Sloweniec jest pomocny (H – 6%, A – 2%): pomocni; kiedy potrzebujemy pomocy, chetnie pomagaja; przypadkowe osoby zaczepione na ulicy sa bardzo pomocne; chetnie sluza pomoca i staraja sie unikac sytuacji konfliktowych; jesli obcokrajowiec poprosi ich o pomoc, nigdy nie odmówia; nigdy nie spotkalem sie z tym, zeby ktos sie odwrócil i nie próbowal pomóc; radi pomagajo; ce jih prosiš za pomoc na ulici pomagajo; pripravljeni pomagati ljudem v stiski; zelo radi pomagajo sosed sosedu v potrebi (na primer pri gradnji hiše) predvsem na vasi, npr. vprašajo, ali je treba posoditi denar. Pomimo wczesniej wspomnianych deklaracji na temat zamknietosci Slowenców, wsród wymienianych zalet stosunkowo wysoki byl odsetek konkretyzacji swiadczacych o cesze przeciwnej – otwartosci przedstawicieli tego narodu. Sloweniec zatem jest otwarty (H – 8%, A – 4%): otwarci; bardzo otwarci; latwo nawiazujacy kontakt z obcokrajowcami; spontanicznosc i otwartosc (u niektórych); z moich poswiadczen mieszkancy Slowenii sa bardzo otwartymi [...] ludzmi; smo odprti ljudje; odprt; odprti do najbližjih; na podeželju odprtost glede novih ljudi (npr. na podeželju te bo veliko prej kdo povabil na kosilo k sebi domov); v primerjavi s Poljaki so Slovenci bolj neposredni, hitreje si lahko oseben. Glównie slowenscy respondenci dodatkowo podkreslali, ze sa nowoczesni, postepowi i europejscy, co równiez jest przejawem otwartosci: veliko mladih Slovencev se trudi modernizirati svoje življenje in biti v toku s casom (zahoda); v mestih odprtost glede napredka; biti v koraku s casom; biti uspešen, cetudi nisi; precej bolj liberalni kot Poljaki; europejscy. Otrzymane wyniki – otwartosc versus zamknietosc – tylko z pozoru wydaja sie niekonsekwentne. Respondenci, przede wszystkim polscy, podkreslali bowiem albo poczatkowe zdystansowanie i skrytosc Slowenców (z pozoru zdystansowani; potem jednak bardzo sie otwieraja; otwieraja sie przy blizszym poznaniu drugiej osoby; ko se odprejo, so zelo prijetni in prijateljski) albo to, ze cecha ta, ze wzgledu na zmiane realiów politycznych i spoleczno-gospodarczo-kulturowych, powoli zanika: zaczynaja sie wychylac [...] otwieraja sie na zewnatrz; to sie zmienilo [stosunek do obcych] po wyjsciu Slowenii z Jugoslawii; sa bardziej otwarci niz byli dawniej; po uzyskaniu niepodleglosci, a zwlaszcza po wejsciu do UE, to sie zmienilo; przybylam do Slowenii w 2013 r., nie czuje (po przyjezdzie tez nie czulam) zamknietosci. Z otwartoscia zwiazane sa takze takie cechy jak towarzyskosc i goscinnosc, które u Slowenców w zblizonym stopniu dostrzegli zarówno polscy, jak i slowenscy ankietowani (H – 4%, A – 3%): towarzyscy; lubia towarzystwo i cale godziny spedzone z przyjaciólmi w barze; nie trzeba ich namawiac do spotkan towarzyskich, maja duzo energii i checi do interesujacych spotkan; goscinnosc; goscinni, jak pozostali Slowianie; gostoljubni; gostoljuben narod; zelo gostoljubni; gostoljubje; smo gostoljubni ljudje, ki se radi družimo ob vseh priložnostih; radi se zabavamo. Czasem cecha ta bywa ograniczona tylko do wybranych: gostoljubni do tujcev (odvisno iz katerega dela sveta ti tujci prihajajo); odnosze wrazenie, ze równiez goscinnosc jest jedna z cech wyrózniajacych Slowenców, ale trudno mi opiniowac w tej kwestii, poniewaz moze to byc równiez powodowane kontaktem z osoba z innego kraju (ze mna jako Polakiem). Slowenscy respondenci okazali sie wyjatkowo krytycznymi obserwatorami samych siebie. W autocharakterystyce – która zwyczajowo (stereotypowo) uwaza sie za bardziej pozytywna niz ujecie z perspektywy innego narodu (Bartminski 2007: 99) – najczesciej podawane byly takie negatywne cechy jak zawisc, zazdrosc i klótliwosc, przede wszystkim w relacjach z sasiadami (A – 12%). Zgodnie z tym syndromem Sloweniec jest: [a] zawistny: Slovenci so zavistni; stereotipno se jih oznacuje kot zavistne; ce nismo zavistni, nismo Slovenci; zavistni do oseb v njihovi okolici, predvsem do sosedov; menim, da stereotip o zavisti in privošcljivosti drži, ceprav seveda ne za vse; nevošcljivi in zavistni, ni važno, ce njemu krava umre, važno, da sosedu umreta dve; Slovenec vedno skuša preseci uspeh npr. soseda, kolega, in ce sam doživi neuspeh, ga privošci tudi drugemu; [b] zazdrosny: nevošcljivost; veliko je slišati o slovenski nevošcljivosti, ki pa je sicer znacilna tudi za vse druge narode; zavidljivi, ce pa govorimo o stereotipih pa Slovenci veljamo za nevošcljive; menim, da stereotip o privošcljivosti drži, ceprav seveda ne za vse; neprivošcljiv in velikokrat egoisticen; ljubosumni smo na naše sosede; [c] klótliwy: radi se kregamo s sosedi; velikokrat se s sosedi prepirajo glede meje parcele; hitro smo užaljeni; [d] obgadujacy i krytykujacy: za hrbtom pa opravljamo; radi kritiziramo druge (za hrbtom); najlažje ocenjujemo druge – zato veliko damo na „fasado” – prvi vtis, kaj bodo pa ljudje rekli; [e] materialistyczny i zyjacy „na pokaz”: veliko dajo na avte, hiše ali stanovanja; preveliko poudarjanje pomena dobre znamke avtomobila, pa ceprav v nasprotju s splošnim financnim stanjem; necimrnost; mislim, da imajo Slovenci radi nove stvari, ne marajo rabljenih. Na tego typu cechy zwrócili uwage tylko nieliczni polscy ankietowani (H – 2%): podobno bywaja zawistni (chca miec lepszy samochód, lepiej urzadzony dom itd. w porównaniu z sasiadem); slyszalam tez, ze Slowency do siebie (w znaczeniu do sasiadów) nie zawsze bywaja przychylni – staraja sie miec dobrosasiedzkie kontakty, ale jesli to nie wychodzi, to klóca sie o kawalek ziemi, czesto maja sprawy w sadzie; sa tez chyba zazdrosni; maja obsesje na punkcie [...] dobrych samochodów (beda jesc tylko ziemniaki – oczywiscie eko-bio ziemniaki, ale woza sie super audi albo VW). Sami Slowency przyznaja, ze to zachowanie czeste; kiedys byla nawet taka reklama w telewizji, bardzo fajna [...]. Samochody reklamowali i chodzilo o to, ze samochód ma byc taki, zeby sasiadowi szczeka opadla! Ma byc domek wypieszczony taki, zeby wlasnie sasiedzi widzieli, jak nam sie dobrze powodzi. Krytyczne spojrzenie odnajdujemy równiez w werbalizacjach dotyczacych takich cech jak pesymizm, narzekanie (a nawet sklonnosc do samobójstw) oraz melancholijnosc i sentymentalnosc (A – 8%, H – 3%). Glównie to Slowency postrzegaja samych siebie jako: [a] pesymistów i czarnowidzów: smo crnogledi, vecno nezadovoljni (pa naj bo s politiko, vremenom, placo ...); Slovenci so zelo destruktivni, kar se kaže na vec nivojih – od stopnje samomorov do splošnega vzdušja v razlicnih strokah; stereotipno se jih oznacuje za dokaj crnoglede; odgovor na »kako si« ni nikoli dobro. Ker nikoli ni dobro, nagnjeni smo k temu, da bolj vidimo temno plat življenja; pogrešam vec optimizma ter strasti do življenja; pesimisticnost; pesymistyczny; [b] ludzi sklonnych do samobójstw: veliko je samomorov; to, da ne cenimo lastnega dela, truda – visoka stopnja samomorilnosti; smo nagnjeni k samomorilstvu; tam [w regionie Prekmurje] jest duzo samobójstw; [c] czesto narzekajacych: precej jamrajo; jamranje je nacionalni šport; jamramo izredno veliko, ampak nic ne naredimo; vsaj jamramo pa lahko; Slovenci se radi pritožujejo; ogromno se tudi pritožujemo; Slovenci se pogosto pritožujejo; redko so popolnoma pomirjeni in zadovoljni; marudni; marudzacy; z tendencja do narzekania; [d] zbyt powaznych i zamartwiajacych sie: smo prevec resni; rad bi vcasih bil bolj sprošcen, ampak ne zna; vcasih zelo sprošceni in veseli, ampak se potem hitro vrnejo v resno stanje; navzven so zelo prijazni, navznoter polni skrbi in težav. Tak polscy, jak i w mniejszym stopniu slowenscy respondenci postrzegaja Slowenców jako ludzi melancholijnych i sentymentalnych, np. sentymentalni, byc moze romantyczni; melancholijny i sentymentalny; [z duzym poczuciem humoru] i jednoczesni spora dawka melancholii; Slovenci so pogosto melanholicni. Cecha, która znacznie wysunela sie na prowadzenie w autostereotypowym obrazie charakterologicznym Slowenca, a której w ogóle nie dostrzegli polscy respondenci, bylo podporzadkowanie i sluzalczosc, unizenie w powiazaniu z kompleksem nizszosci i brakiem pewnosci siebie (A – 8%). Zgodnie z tym obrazem Sloweniec jest przede wszystkim podporzadkowany, sluzalczy: vsem se stereotipno ocita t. i. cankarjansko hlapcevstvo, torej neodlocnost in sledenje pravilom drugih; hlapcevski; hlapec in ovca; znacaj podložnika; še iz preteklosti znajo biti (in se morda bolje pocutijo) v podrejenem položaju; poslušnost; „sindrom podrejenega/hlapcevskega naroda”, kar vidimo skozi zgodovino in kulturo Slovencev; preveliko podrejanja na žalost; podrejenost Slovenca se vidi v njegovem deloholizmu ter zgodovinskem razvoju; po drugi strani pa hlapcevstvo, ponižnost. Slowency – jak wynika z analizy ich poszczególnych wypowiedzi – zelo pogosto so samokriticni, co przejawia sie w dostrzeganiu w przedstawicielach swojego narodu braku pewnosci siebie: se podcenjujejo; ce pa govorimo o stereotipih pa Slovenci veljamo za nesamozavestne; moti me pomanjkanje samozavesti; oraz kompleksu nizszosci: v vecini z manjvrednostnim kompeksom; Slovenci se pocutijo manj vredne od velikih narodov; obcutek manjvrednosti; to, da ne cenimo lastnega dela, truda; ponavadi precej podvrženi primerjanju z drugimi in dokazovanju; preobremenjeni z drugimi. 1.2 Pozostale pozytywne i neutralne cechy Oprócz wspomnianych wlasciwosci, które mozna uznac za godne pochwaly (pracowitosc, uprzejmosc, towarzyskosc i goscinnosc), badani chetnie jezykowo dookreslali równiez inne waloryzowane pozytywnie czy neutralnie cechy przedstawicieli opisywanego narodu (H – 18%, A –15%) (wykres 2.). Zgodnie z (re)konstruowanym na bazie polskich i slowenskich werbalizacji obrazem Sloweniec jest: [a] uporzadkowany i praktyczny (H – 5%, A – 2%): porzadny i poukladany; poukladanie, porzadek, harmonia; szanuja porzadek; Slowency wydaja mi sie przede wszystkim praktyczni, pragmatyczni; mysle, ze polskie szalenstwa, powstania podejmowane bez szans powodzenia, zrujnowanie doszczetnie Warszawy sa dla nich czesto niezrozumiale; preudarnost; vse pretehtajo in vnaprej premislijo; Slovenci so pogosto usmerjeni na prakticno; veliko ljudi ima rado prakticne stvari; Wykres 2: Pozostale neutralne i pozytywne cechy i ich syndromy w stereotypie Slowenca [b] przyjazny (H – 3%, A – 2%): przyjazni; spotkalam sie z przyjaznym przyjeciem; choc brak im wyrafinowania w byciu i obyciu, przyjaznie nastawieni; przyjacielscy; sa bardzo przyjacielscy; wierni i oddani przyjaciele; prijazni; na splošno prijazni ljudje; po obnašanju smo prijazni; ko pa nekoga spoznajo in mu zaupajo, ga toplo sprejmejo kot svojega; ko se odprejo, so zelo prijetni in prijateljski; prijazni do tujcev; navzven so zelo prijazni; [c] utalenowany, szczególnie jezykowo (A – 3%, H – 1%): sposobni; velika sposobnost; v družbi se želi izpostaviti kot vodja, inteligenten in sposoben posameznik; smo zelo dobri pri ucenju tujih jezikov; precej talentirani za ucenje tujih jezikov, predvsem slovanskih; med pogovorom s tujcem se velikokrat trudijo govoriti v jeziku tujca; zdolni; inteligentni; zdolnosci: bardzo dobra, nadprzecietna znajomosc jezyków obcych. Niewielka grupa konkretyzacji wspóltworzy inne pozytywne cechy osobowosciowe Slowenca, które sporadycznie bywaly wyrazane przez respondentów (H – 4%, A – 3%). Z tych okazjonalnie zarejestrowanych konkretyzacji wynika, ze Sloweniec moze byc postrzegany jako osoba spokojna, cicha: cichy, spokojny; [sa narodem] spokojnym; na wszystko jest czas, a ludzie sa przez to szczesliwsi; tih; miroljubni; zrelaksowana: do wszystkiego podchodza na luzie; manj izobraženi so bolj sprošceni in vec zaupajo drugim ljudem; sprošceni; opiekuncza: zašcitniški; zašcitništvo; uczciwa: pošteni; oszczedna: šparoven; a takze pewna siebie: pewnosc siebie; zachowanie pewne siebie; zasadniczy i energiczna: energicni. Dodatkowo symbolicznie slowenscy ankietowani dostrzegli w sobie czlowieka wesolego, usmiechnietego: veseli ljudje; menim sicer, da se Slovenci pogosteje smejijo kot Poljaki. Niewielka czesc werbalizacji wskazywala na to, ze Sloweniec nie ma szczególnych cech charakterologicznych lub moze byc rózny, co z kolei uwarunkowane jest regionem, z którego pochodzi (A – 3%, H – 2%). W przypadku autocharakterystyki odnotowano raczej wypowiedzi kreslace pierwszy obraz – brak u Slowenców szczególnych cech charakteru, wyrózniajacych ich sposród innych nacji: nimajo nekih posebnih lastnosti; nimajo izrazitih razlik; ne vidim posebnih lastnosti; mislim, da nimajo nobenih posebnih lastnosti; ewentualnie brak zróznicowania charakteru ze wzgledu na plec: po mojem mnenju so si Slovenci in Slovenke sicer precej podobni; menim, da je sploh generacija ljudi od 20 do 40 let precej „unisex”, tako da se mi zdijo tipicno moške ali tipicno ženske lastnosti v današnjem casu presežene in neutemeljene, ce pa že, pa te po mojem mnenju izvirajo predvsem iz drugacne vzgoje in družbenih pricakovanj; v enih in drugih [pri moških in ženskah] je zasidran obcutek enakosti med spoloma, ki se zdi kar malce prirojen. Polscy respondenci zas odmiennosc natury slowenskiej stereotypowo uzalezniali od pochodze nia z danego regionu: Slowency sa zróznicowani; róznorodnosc charakterów Slowenców w zaleznosci od regionu, w którym zyja; na Krasie – twardzi, ale przyzwoici; ciekawe jest, jak Slowency postrzegaja Slowenców z innych regionów, np. w Lublanie tych z Primorskiej jeszcze sie lubi, ale nie umieja sie dogadac z tymi z Murskiej Soboty. 1.3 Pozostale negatywne cechy Badani okazali sie krytycznymi obserwatorami, przypisujac Slowencom kilka wczesniej niewspomnianych narodowych przywar (lacznie stanowiacych 10% wszystkich zebranych w tej kategorii przykladów w autostereotypie i 5% w heterostereotypie). Wykres 3. prezentuje uzyskane wyniki. Wykres 3: Pozostale negatywne cechy i ich syndromy w stereotypie Slowenca Zarówno w auto-, jak i heterostereotypie odnotowano nieliczne werbalizacje swiadczace o braku kultury wsród Slowenców, w zwiazku z czym Sloweniec jest niekulturalny, arogancki, grubianski: arogantno obnašanje; ob popustitvi živcev vec kricanja („balkanski nacin”) in manj dostojanstveno prepiranje kot pri Poljakih; v vsakodnevnem obnašanju zelo sprošcen odnos do etikete in bontona; brakuje im kultury osobistej; obie plcie czesto przeklinajace. Podobnie symbolicznie, tylko w kilku polskich i slowenskich wypowiedziach zostala wyrazona tendencja Slowenców do interesownosci, hipokryzji i konformizmu: prilagaja se razlicnim okolišcinam, ki vplivajo nanj na razlicne nacine; vcasih spreminja svoje mnenje, odvisno od ljudi, ki ga obkrožajo; egoisci, dbajacy glównie o wlasne interesy; stawiaja siebie w centrum; nie sa sklonni do poswiecen; nie lubia, a nawet unikaja, konfrontacji. Sporadycznie w heterostereotypie zanegowano stereotypowo przypisywana Slowencom pracowitosc (i inne zwiazane z tym zalety): leniwy; nierzadko leniwi; nieco leniwi (ale nie az tak jak Chorwaci); lubia o sobie mówic i myslec, ze sa pracowici, wydaje mi sie jednak, ze sa mniej pracowici niz chcieliby, aby tak o nich stereotypowo myslano; spóznianie sie i luzny stosunek do obowiazków. Wypowiedzi ujawniajace inne slowenskie slabosci zarejestrowano tylko w autostereotypie. Zgodnie z tym krytycznym spojrzeniem Slowency postrzegaja siebie jako ludzi zarozumialych: vzvišenost; pogosto se važijo; svoje sposobnosti velikokrat precenimo; v Sloveniji imamo obcutek, da smo nekaj vec (npr. kot turisti); necimrnost; pogosto opažam tudi pretirano samozavest; vcasih se delajo pametnejše kot so; zacofanych i ograniczonych: bili naj bi tudi nazadnjaški; na podeželju pa zaprtost glede napredka; zapeckarski; je veliko Slovencev še vedno zaplankanih, ki ne vidijo dlje od svojega nosu; razlika je seveda med prebivalci mest in vasi, pa tudi regij; ozkoglednost; mentalna konzervativnost starejših prebivalcev, w tym nietolerancyjnych: ne skrivajo sovražnosti do nekaterih narodov; vcasih tudi ne sprejemamo drugih ljudi najbolje (tujcev, ampak se mi zdi da se pocasi spreminja, ker mladina je bolj odprta glede tega); i sklonnych do alkoholu:8 pogosto prekomerno pijejo; radi popivamo in sedamo za volan; veseli ljudje, ki radi kdaj pa kdaj kaj spijejo; smo gostoljubni ljudje, ki se radi družimo, kjer tudi vedno obvezno vkljucimo alkohol; veliko je alkoholizma; deloholiki, ki radi ob priložnostih precej popijejo. Jednostkowo odnotowalysmy równiez inne wypowiedzi swiadczace o wadach Slowenców, którzy moga byc skapi, uparci, skomplikowani i nudni. 1.4 Doprecyzowanie konkretnej plci Pomimo sygnalizowanego w wypowiedziach autostereotypowych braku szczególnych cech charakterologicznych Slowenców i/lub Slowenek, material jezykowy pozwolil na symboliczne wyekscerpowanie wybranych przymiotów, które respondenci przypisali wlasnie przedstawicielom konkretnej plci. Kilka atrybutów powtórzylo sie w porównaniu z omówionym juz zestawem cech wszystkich reprezentantów narodu slowenskiego, czesc jednak jest nowych. Pozornie dane te stanowia nie najmniejsza grupe (A – 21%, H – 12%), jednak po „rozlozeniu” ich na konkretna plec daja niewielkie wyniki procentowe. Uzyskane dane – ze wzgledu na mala liczbe i takiz odsetek – nalezy rozpatrywac jedynie jako wypowiedzi jednostkowe. 8 Byc moze przypisywana sobie tendencja do spozycia alkoholu z punktu widzenia polskich respondentów nie byla nadmierna (a wiec niegodna uwagi i jezykowego wyrazenia). O slowenskim przywiazaniu do trunków (oraz raczej pozytywnym do tego stosunku Polaków) wspomnialysmy w innym artykule (Waclawek – Wtorkowska [w recenzji]). 205 Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1Cechy charakteru Slowenki Niewielki odsetek konkretyzacji wspóltworzy fragmentaryczny obraz cech cha- rakteru Slowenki (A – 10%, H – 6%), ich udzial procentowy obrazuje wykres 4. Wykres 4: Wybrane cechy charakteru Slowenki Badani ograniczyli sie do podkreslenia samodzielnosci, sily i determinacji oraz równouprawnienia (stereo)typowej Slowenki (A i H – 5%): ženske precej samozavestne in samostojne; ženske emancipirane; Slovenke so zelo uspešne na vseh podrocjih; ženske: gospodovalnost; ženske: ukazovalnost; silna, samodziel- na, wiele zawdziecza samej sobie i swojej determinacji w dzialaniu; Slowenki zrobily na mnie wrazenie kobiet silnych, zdecydowanych; z ambicjami eman- cypacyjnymi; kobiety sa bardziej równouprawnione niz w Polsce. W autoste- reotypowych konkretyzacjach jednostkowo podkreslono, ze sila i „wladczosc” slowenskich kobiet moze wiazac sie równiez z ich nadopiekunczoscia wobec mezczyzn – synów i partnerów: matere so patološko navezane na sinove, a si tega niso sposobne priznati, zato sinovo partnerko vidijo kot grožnjo, ki jo je treba premagati. Partnerke želijo „osvoboditi” partnerja s tem, da premagajo tašco, v resnici pa jo v najboljšem primeru le nadomestijo in kasneje same pos- tanejo enake tašce. Inne cechy trudno bylo jednoznacznie zaklasyfikowac, stanowia mala grupe okazjów, zwlaszcza w heretostereotypie (A – 5%, H – 1%). Pojawily sie sygnaly przeciwstawne do wczesniej opisanych przymiotów, sugerujace cichosc, skrom- nosc i podporzadkowanie przedstawicielek plci pieknej: ženske bolj tihe; ona – podredljiva; cicha, skromna. Jednostkowo wymieniono zalety: ženske – prijazne; z poczuciem humoru, naturalna, równiez sympatyczna; kobiety sa pracowite. W konkretyzacjach autostereotypowych zarejestrowano równiez elementy negatyw- nie nacechowane: ženske rade opravljajo; niso kulturne; so tudi vulgarne; zlasti mlajše ženske so v zadnjih desetletjih zelo prevzele zahodni „sprošceni” nacin vedenja skoraj brez vsake zadržanosti. Cechy charakteru Slowenca (mezczyzny) Niewielki byl równiez odsetek egzemplifikacji dookreslajacych usposobienie slo- wenskiego mezczyzny (A – 11% , H – 6%). Prezentuje je wykres 5. 1.4.1 1.4.2 Slowenka Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1Cechy charakteru Slowenki Niewielki odsetek konkretyzacji wspóltworzy fragmentaryczny obraz cech cha- rakteru Slowenki (A – 10%, H – 6%), ich udzial procentowy obrazuje wykres 4. Wykres 4: Wybrane cechy charakteru Slowenki Badani ograniczyli sie do podkreslenia samodzielnosci, sily i determinacji oraz równouprawnienia (stereo)typowej Slowenki (A i H – 5%): ženske precej samozavestne in samostojne; ženske emancipirane; Slovenke so zelo uspešne na vseh podrocjih; ženske: gospodovalnost; ženske: ukazovalnost; silna, samodziel- na, wiele zawdziecza samej sobie i swojej determinacji w dzialaniu; Slowenki zrobily na mnie wrazenie kobiet silnych, zdecydowanych; z ambicjami eman- cypacyjnymi; kobiety sa bardziej równouprawnione niz w Polsce. W autoste- reotypowych konkretyzacjach jednostkowo podkreslono, ze sila i „wladczosc” slowenskich kobiet moze wiazac sie równiez z ich nadopiekunczoscia wobec mezczyzn – synów i partnerów: matere so patološko navezane na sinove, a si tega niso sposobne priznati, zato sinovo partnerko vidijo kot grožnjo, ki jo je treba premagati. Partnerke želijo „osvoboditi” partnerja s tem, da premagajo tašco, v resnici pa jo v najboljšem primeru le nadomestijo in kasneje same pos- tanejo enake tašce. Inne cechy trudno bylo jednoznacznie zaklasyfikowac, stanowia mala grupe okazjów, zwlaszcza w heretostereotypie (A – 5%, H – 1%). Pojawily sie sygnaly przeciwstawne do wczesniej opisanych przymiotów, sugerujace cichosc, skrom- nosc i podporzadkowanie przedstawicielek plci pieknej: ženske bolj tihe; ona – podredljiva; cicha, skromna. Jednostkowo wymieniono zalety: ženske – prijazne; z poczuciem humoru, naturalna, równiez sympatyczna; kobiety sa pracowite. W konkretyzacjach autostereotypowych zarejestrowano równiez elementy negatyw- nie nacechowane: ženske rade opravljajo; niso kulturne; so tudi vulgarne; zlasti mlajše ženske so v zadnjih desetletjih zelo prevzele zahodni „sprošceni” nacin vedenja skoraj brez vsake zadržanosti. Cechy charakteru Slowenca (mezczyzny) Niewielki byl równiez odsetek egzemplifikacji dookreslajacych usposobienie slo- wenskiego mezczyzny (A – 11% , H – 6%). Prezentuje je wykres 5. 1.4.1 1.4.2 Slowenka 206 Maria Waclawek – Maria Wtorkowska . „Slowianski Austriak” – o charakterze ... Wykres 5: Wybrane cechy charakteru Slowenca (mezczyzny) Nieco zaskakujace jest to, ze znaczna czesc tego typu konkretyzacji dotyczy cech waloryzowanych negatywnie (A – 6%, H – 4%). Zdaniem respondentów Sloweniec jest przede wszystkim niedzentelmenski: Slovenec ni gentleman; niso kulturni; ne spoštujejo žensk; niso tako zašcitniški do žensk kot Poljaki; v bontonu ni priucenega džentelmenstva kot na Poljskem; w Slowenii nie ma gentlemanów... no po porostu nie ma facetów z kindersztuba; mezczyzni raczej nie sa szarmanccy, nie wykazuja tzw. „manier” wobec kobiet, nie przepuszczaja w drzwiach itp.; w porównaniu z Pola- kami [mezczyznami], Slowency to 70% mniej kultury. Obraz niedzentelmena moze laczyc sie z wczesniej zasygnalizowanym portretem Slowenki, która jest lub sila rze- czy musi byc bardziej niezalezna i samodzielna, co z kolei moze wiazac sie z meskim podporzadkowaniem sie kobietom: moški so podrejeni ženskam, saj niso odlocni; moški so patološko navezani na matere, a si tega niso sposobni priznati, kar vodi v konflikt med tašco in partnerko; mezczyzn szczególnie wyróznia bardzo szeroko poje- te rozpieszczenie i „mamisynstwo”. Inne ujemne cechy pojawialy sie jednostkowo i tylko w autostereotypie: on – rad odneha; on – koruptiven; moški so preprosti; moški se hitro ujezijo; moški so vulgarni; moški pogosto nagnjeni h kapljici rujnega prevec. Dodatkowo sporadycznie ankietowani wskazali stereotypowe cechy o am- biwalentnym wartosciowaniu, potwierdzajace zamknietosc Slowenców jako narodu w ogóle i/lub „meska” niechec do okazywania uczuc: moški so zadržani; zaprti; ne izražajo custev; Slowency [mezczyzni] wydawali mi sie dosc zamknieci, moze nieco wstydliwi. Dwukrotnie odnotowano równiez tendencje do homoseksu- alizmu: moški so v vecini geji. Oprócz niechlubnych i niejednoznaczych pod wzgledem ewaluacji cech przy- pisywanych slowenskim przedstawicielom plci meskiej respondenci w jednostko- wych konkretyzacjach wskazali równiez zalety: moški so prijazni; moški želijo osnovati družino; moški – veseli; moški so pridni; sympatyczni; troskliwy; praco- wity; odpowiedzialny. Wiekszosc Polaków i znaczna grupa Slowenców bioracych udzial w badaniu to kobiety,9 przy dookreslaniu cech konkretnej plci ujawnila sie ich perspektywa 9 W przypadku Polek to zarówno te, które mialy krótki kontakt ze Slowenia, np. w ramach pro- gramu Erasmus+, jak i te, które na stale w kraju sa nad Socza, Sawa i Drawa; w przypadku Slowenek to dawne i obecne studentki uczace sie polskiego. Sloweniec (mezczyzna) Maria Waclawek – Maria Wtorkowska . „Slowianski Austriak” – o charakterze ... Wykres 5: Wybrane cechy charakteru Slowenca (mezczyzny) Nieco zaskakujace jest to, ze znaczna czesc tego typu konkretyzacji dotyczy cech waloryzowanych negatywnie (A – 6%, H – 4%). Zdaniem respondentów Sloweniec jest przede wszystkim niedzentelmenski: Slovenec ni gentleman; niso kulturni; ne spoštujejo žensk; niso tako zašcitniški do žensk kot Poljaki; v bontonu ni priucenega džentelmenstva kot na Poljskem; w Slowenii nie ma gentlemanów... no po porostu nie ma facetów z kindersztuba; mezczyzni raczej nie sa szarmanccy, nie wykazuja tzw. „manier” wobec kobiet, nie przepuszczaja w drzwiach itp.; w porównaniu z Pola- kami [mezczyznami], Slowency to 70% mniej kultury. Obraz niedzentelmena moze laczyc sie z wczesniej zasygnalizowanym portretem Slowenki, która jest lub sila rze- czy musi byc bardziej niezalezna i samodzielna, co z kolei moze wiazac sie z meskim podporzadkowaniem sie kobietom: moški so podrejeni ženskam, saj niso odlocni; moški so patološko navezani na matere, a si tega niso sposobni priznati, kar vodi v konflikt med tašco in partnerko; mezczyzn szczególnie wyróznia bardzo szeroko poje- te rozpieszczenie i „mamisynstwo”. Inne ujemne cechy pojawialy sie jednostkowo i tylko w autostereotypie: on – rad odneha; on – koruptiven; moški so preprosti; moški se hitro ujezijo; moški so vulgarni; moški pogosto nagnjeni h kapljici rujnega prevec. Dodatkowo sporadycznie ankietowani wskazali stereotypowe cechy o am- biwalentnym wartosciowaniu, potwierdzajace zamknietosc Slowenców jako narodu w ogóle i/lub „meska” niechec do okazywania uczuc: moški so zadržani; zaprti; ne izražajo custev; Slowency [mezczyzni] wydawali mi sie dosc zamknieci, moze nieco wstydliwi. Dwukrotnie odnotowano równiez tendencje do homoseksu- alizmu: moški so v vecini geji. Oprócz niechlubnych i niejednoznaczych pod wzgledem ewaluacji cech przy- pisywanych slowenskim przedstawicielom plci meskiej respondenci w jednostko- wych konkretyzacjach wskazali równiez zalety: moški so prijazni; moški želijo osnovati družino; moški – veseli; moški so pridni; sympatyczni; troskliwy; praco- wity; odpowiedzialny. Wiekszosc Polaków i znaczna grupa Slowenców bioracych udzial w badaniu to kobiety,9 przy dookreslaniu cech konkretnej plci ujawnila sie ich perspektywa 9 W przypadku Polek to zarówno te, które mialy krótki kontakt ze Slowenia, np. w ramach pro- gramu Erasmus+, jak i te, które na stale w kraju sa nad Socza, Sawa i Drawa; w przypadku Slowenek to dawne i obecne studentki uczace sie polskiego. Sloweniec (mezczyzna) i punkt widzenia. Uderza – równiez poprzez porównanie z szarmanckim Polakiem – systematycznie pojawiajaca sie cecha niedzentelmenskosci slowenskich mezczyzn. Byc moze wspomniane przy atrybutach Slowenki emancypacja i tendencja do równouprawnienia byly zarazem przyczyna tej regularnie odnotowywanej krytycznej uwagi wobec panów. 2 Wnioski Wykorzystanie danych z róznych zródel (ankiety, wywiady) daje mozliwosc pelniejszego uchwycenia stereotypowego jezykowo-kulturowego wyobrazenia Slowenca wsród Polaków majacych kontakt z przedstawicielami tego kraju oraz wsród Slowenców. Nalezy zdawac sobie sprawe, ze spoleczne (mentalne, kulturowe) funkcjonowanie stereotypów wiaze sie z wzglednoscia: „co dla jednej osoby jest sluszne, dla innej osoby takim byc nie musi. Stereotypy zatem, choc znane wszystkim uczestnikom danej kultury, nie musza byc przez nich w calosci podzielane i najczesciej nie sa” (Habrajska 2000: 14). Przedstawiona rekonstrukcja jezykowo- kulturowych obrazów Slowenca sila rzeczy okazala sie fragmentaryczna (bo ograniczona czasem historycznym, wielkoscia i rodzajem badanej grupy oraz mozliwoscia przedstawienia tylko wybranej kategorii semantycznej zarysowanego portretu). Mimo deklarowanych trudnosci ze stereotypizacja zarówno polscy, jak i slowenscy ankietowani okazali sie wnikliwymi obserwatorami, jezykowo dookreslajac ogólne i szczególowe cechy charakteru. Analiza materialu pozwolila na rekonstruowanie obrazu Slowenca, który widzi siebie w krytycznym swietle jako otwartego introwertyka, narzekajacego pesymiste, sklonnego do samobójstw, podporzadkowanego, sluzalczego, z kompleksem nizszosci, czlowieka zawistnego, zazdrosnego, sklonnego do klótni z sasiadami. W ujeciu autostereotypowym Sloweniec to tez czlowiek pracowity i zdolny, majacy talent do jezyków obcych, który potrafi byc mily i uprzejmy, czesto pomocny, uporzadkowany i praktyczny, towarzyski i goscinny. Mieszkancy Slowenii zdaja sobie sprawe ze swojej postawy samokrytycznej, co odzwierciedla jedna z wypowiedzi: tujci Slovenca vidijo v lepši luci, kot Slovenec vidi sam sebe. Zgodnie z odtwarzanym obrazem Sloweniec w oczach Polaków okreslany jest jako „slowianski Austriak”, poniewaz jest zamkniety, pracowity, porzadny, poukladany i spokojny. Jego zachowanie swiadczy o tym, ze jest podobny do Austriaków, nie identyfikuje sie z Balkanami. Coraz czesciej jezykowo wyraza sie sygnaly zwiekszajacej sie otwartosci. Wsród pozytywów nalezy podkreslic, ze Slowency postrzegani sa jako mili, uprzejmi, przyjazni i pomocni, a takze towarzyscy i goscinni. Mimo wspomnianych zalet maja jednak tendencje do zazdrosci, zawisci wzgledem sasiadów oraz do zycia na pokaz. Bywaja sentymentalni i melancholijni, co w opinii badanych ma wartosc neutralna. Polacy dostrzegli róznorodnosc charakterologiczna Slowenców, która mialaby wynikac z regionalnego pochodzenia Slowenców i zróznicowania Slowenii: róznorodnosc szkiców sylwetek mieszkanców Slowenii bylaby zapewne tak wyrazista jak zróznicowanie dialektalne wystepujace na terytorium tego niewielkiego kraju. Wlasciwie slowem róznorodnosc mozna by podsumowac obraz Slowenii. Jednego dnia mozna byc w górach, drugiego nad morzem, a trzeciego na imprezie na Metelkovej, a w kazdym z tych miejsc mozesz poznac wyjatkowych ludzi polaczonych ze soba wiezami krwi narodu slowenskiego. Slowenska kobieta w oczach polskich i slowenskich respondentów (a raczej respondentek) jawi sie jako zdeterminowana i wyemancypowana, bywa jednak i odwrotnie, jest cicha i skromna – to slabo zasygnalizowany profil stereotypu. Slowenski mezczyzna nierzadko jest postrzegany jako niedzentelmenski, przypisuje mu sie jednak pracowitosc oraz inne cechy stereotypowo postrzegane jako typowe dla Austriaka albo Niemca. Tak polscy, jak slowenscy respondenci zdawali sobie sprawe z trudnosci wynikajacej z generalizowania, dlatego starali sie czasem oslabiac swoje sady: le-to je odvisno od vsakega posameznika in njegove družinske vzgoje; seveda to ne velja za vse, ampak na žalost je precej razširjeno; jesli mialabym generalizowac to... Na koniec warto tez zacytowac dluzszy fragment jednej z wypowiedzi charakteryzujacych Slowenców: jako nacja sa z jednej strony ciekawa mieszanka genetycznych i kulturowych wplywów sasiednich krajów, a z drugiej dosc zamknietym i wsobnym „plemieniem” zapatrzonym w „swoje” wartosci, zyjacym w leku przed rozmyciem sie w multikulturowym swiecie. We wspomnianym multikulturowym swiecie sila rzeczy stajemy sie coraz bardziej podobni do siebie. Moze oprócz badania róznic narodowych warto skupic sie tez na podobienstwach, rekonstruowaniu jezykowo-kulturowych stereotypowych wyobrazen zwiazanych z Europejczykiem w ogóle. liteRatuRa Anusiewicz – Bartminski 1998 = Janusz Anusiewicz – Jerzy Bartminski (red.), Stereotyp jako przedmiot lingwistyki: teoria, metodologia, analizy empiryczne, Wroclaw: Towarzystwo Przyjaciól Polonistyki Wroclawskiej, 1998. Bartminski 1998 = Jerzy Bartminski, Podstawy lingwistycznych badan nad stereotypem – na przykladzie stereotypu „matki”, [w:] Stereotyp jako przedmiot lingwistyki, red. Janusz Anusiewicz – Jerzy Bartminski, Wroclaw: Wydawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego, 1998 (Jezyk a Kultura 12), 63–83. Bartminski 2006 = Jerzy Bartminski (red.), Jezyk – wartosci – polityka: zmiany rozumienia nazw wartosci w okresie transformacji ustrojowej w Polsce: raport z badan empirycznych, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2006. Bartminski 2007 = Jerzy Bartminski, Stereotypy mieszkaja w jezyku, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2007. Bartminski 2009 = Jerzy Bartminski, Jezykowe podstawy obrazu swiata, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2009. Bednarska 2013 = Katarzyna Bednarska, Kdo naj dela, kdo pa skrbi za otroke?: spolni stereotipi v slovarjih, [w:] Družbena funkcijskost jezika, red. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2013 (Obdobja 32), 35–42. Bednarska 2014 = Katarzyna Bednarska, Kto powinien gotowac, a kto zarabiac?: stereotypowe postrzeganie ról przez podreczniki do nauczania jezyka polskiego i jezyka slowenskiego jako obcego, [w:] Die Welt der Slaven 53 (2014) = Polyslav XVII, Monachium, 2014, 7–13. Brzozowska 2003 = Dorota Brzozowska, Terminy feminizm, seksizm, gender we wspólczesnym jezyku polskim, Jezyk Polski 83 (2003), z. 4–5, 273–278. Brzozowska 2008 = Dorota Brzozowska, Polski dowcip etniczny: stereotyp a tozsamosc, Opole: Uniwersytet Opolski, 2008. Chlebda 1998 = Wojciech Chlebda, Stereotyp jako jednosc jezyka, myslenia i dzialania, [w:] Stereotyp jako przedmiot lingwistyki, red. Janusz Anusiewicz – Jerzy Bartminski, Wroclaw: Wydawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego, 1998 (Jezyk a Kultura 12), 31–41. Cmiel i in. 2008 = Marta Cmiel – Aleksandra Koleczek – Paulina Lament – Anna Pienkowska – Anna Stachowiak, Polacy w Slowenii, Warszawa: Zaklad Graficzny UW, 2008. Goska 2015 = Danusha V. Goska, Bieganski: stereotyp Polaka bydlaka w stosunkach polsko-zydowskich i amerykanskiej kulturze popularnej, przel. K. Szuster, Kraków: Wysoki Zamek, 2015. Habrajska 2000 = Grazyna Habrajska, Metody ankietowe i analiza tekstów w badaniu jezykowego obrazu swiata, [w:] Jezykowy obraz swiata i kultura, red. Anna Dabrowska – Janusz Anusiewicz, Wroclaw: Wydawnictwa Uniwersytetu Wroclawskiego, 2000 (Jezyk a Kultura 13), 73–84. Kleszczowa 1986 = Krystyna Kleszczowa, Konstrukcje opisujace cechy osobowosci, [w:] Polonica (Kraków) XII (1986), 9–20. Niewiara 2010 = Aleksandra Niewiara, Ksztalty polskiej tozsamosci: potoczny dyskurs narodowy w perspektywie etnolingwistycznej (XVI–XX w.), Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego, 2010. Panasiuk 1998 = Jolanta Panasiuk, O zmiennosci stereotypów, [w:] Stereotyp jako przedmiot lingwistyki, red. Janusz Anusiewicz – Jerzy Bartminski, Wroclaw: Wydawnictwo Uniwersytetu Wroclawskiego, 1998 (Jezyk a Kultura 12), 84–98. Siatkowska 2012 = Ewa Siatkowska, Konkurencja czynników zewnetrznych i wewnetrznych w tworzeniu polskich i czeskich feminatiwów (przyczynek do badan nad plcia kulturowa), [w:] Oblicza plci: jezyk – kultura – edukacja, red. Malgorzata Karwatowska – Jolanta Szpyra-Kozlowska, Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej, 2012, 128–138. Skowronek 2009 = Malgorzata Skowronek (red.), Stereotypy a Slowianszczyzna: materialy z Miedzynarodowej Naukowej Konferencji Studenckiej, Lódz: Wydawnictwo „Piktor”, 2009. Szewczuk 1998 = Wlodzimierz Szewczuk (red.), Encyklopedia psychologii, Warszawa: Fundacja Innowacja, 1998. USJP 2008 = Uniwersalny slownik jezyka polskiego I: A–J, red. Stanislaw Dubisz, Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2008. Waclawek 2015 = Maria Waclawek, Czas na... stereotyp chlopaka i jego modyfikacje (na przykladzie wypowiedzi mlodziezy), [w:] Anna Guzy idr., Czas na...: Jezyk i dydaktyka w badaniach mlodych naukowców, Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego, 2015. Waclawek – Wtorkowska 2017a = Maria Waclawek – Maria Wtorkowska, „Slowianski góral spod Alp” – z badan nad auto- i heterostereotypem Slowenca, [w:] Jazyk v kultúre, kultúra v jazyku: jezyk w kulturze, kultura w jezyku, red. Marta Vojteková , Prešov, 2017 [w druku]. Waclawek – Wtorkowska 2017b = Maria Waclawek – Maria Wtorkowska, „Jak ich widza, tak ich pisza” – rzecz o wygladzie Slowenców, [w:] Postscriptum polonistyczne, red. Romuald Cudak, Katowice 2017 [w druku]. Waclawek – Wtorkowska = Maria Waclawek – Maria Wtorkowska, Slowenców spedzanie wolnego czasu – w kregu jezykowo-kulturowych stereotypów [w recenzji]. Wyzkiewicz-Maksimow 2012 = Regina Wyzkiewicz-Maksimow, Jezykowy obraz czlowieka – charakter i osobowosc w paremiologii polskiej, serbskiej i chorwackiej, Gdansk: Wydawnictwo Uniwersytetu Gdanskiego, 2012. povzetek »Slovanski Avstrijec«: nekaj besed o znacaju Slovencev Avtorici predstavljata rezultate raziskave o znacaju kot izbrani pomenski kategoriji jezikovno- kulturnega stereotipa o Slovencih. Podatki temeljijo na anketi, ki je bila opravljena med izbranimi poljskimi in slovenskimi anketiranci, in sicer bolj na osnovi njihove do stopnosti kot reprezentativnosti, zato ta, delna raziskava ne predstavlja splošnega mnenja celotne slovenske ali poljske javnosti. Po mnenju avtoric to ni bil namen ankete. Avtorici ne zanemarjata znacilnosti, ki so v anketi nastopile le enkrat, saj sprejemata spremenljivost kulturno odvisnih stereotipov ter zadržanost do dosedanje raziskovalne metode in do s to metodo dobljenih rezultatov. Kljub težavam pri stereotipiziranju so se udeleženci izkazali kot bistri opazovalci pri jezikovnem opisovanju splošnih in specificnih znacilnosti. Primerjava med avto- in heterostereotipom je avtoricama omogocila oblikovati obširno sliko jezikovnih in kulturnih stereotipov o Slovencih v kategoriji znacaj. Prispevek obravnava to kategorijo v najširšem pomenu, vkljucno s psihološkimi, socialnimi, psihosocialnimi, intelektualnimi, eticnimi, materialnimi in kulturnimi vidiki (ali lastnostmi), ki so jih izbrali etnolingvisti. .... ........ .. ........ ...... ....... . ........ .....: ............... ............. ........ Cobiss: 1.01 Od dorodnyj dobryj molodec do dorodnaja tetka: sociokulturno preoblikovanje pomena v rušcini Avtorica obravnava vprašanje slovarskega opisa jezikovnih enot s stališca celostne obravnave. Primer parametricnega pridevnika dorodnyj ‘debel, mocan’, ki oznacuje postavo cloveka, kaže, kako se predstava telesne lastnosti razlikuje v razlicnih casih in v razlicnih diskurzih – v slovarjih ruskega jezika od 11. do 21. stoletja ter v pesniških, proznih, casopisnih in narecnih sobesedilih. Kljucne besede: slovaropisje, socialno besedje, socialni semi, izjava, predpostavka From dorodnyy dobryy molodets to dorodnaya tetka: The Socio-Cultural Transformation of Meaning in Russian This article considers the lexicographical description of language units from the positions of the integral approach. Based on the parametric adjective dorodnyy ‘burly’, which characterizes the figure of a man, it shows how the perception of corporal quality differs in various historical periods and discourses: in Russian dictionaries from the eleventh to the twenty-first centuries, and in poetry, prose, newspapers, and dialects. Keywords: lexicography, social lexis, social semes, assertion, presupposition 0 ........ ................... ........ ...... ..... ...... ........, .......... ........ ....... . ........ ............ ........ ......, ..., ......, .. ........ ............. .......... ..... ........ . ........ ........ ........ ..., «.............. .......... ........ .......... . ..., ... ........ ........ ...... ....... .. ............. ........... – ..., .. ....... ................. .......... . ........ .......... .................. ......., ...... ..... – ........ . .......- .......... ........» (......... 2013: 4). ... ........, ........ ........ ......... . .............. ....... ........ ..... .... . .........., .. .......... . .................. ........, ....... ....... ............. ....... . ........ ........ ...... .. .. ........... . ..... . .... ......., ... ..... .. ........ ............ ....... ..., ............ ......... .. .... ...... ........... ........ ..... (...... . 16-18- 02075 «....... ...... . ....... ........... .........»). . .............. «... .......... ....... . .......... ........., .......... . .... .. ...... .......... .........., .. . .............. .......... . ..... – .... ..... ............... . ..................... ........, .... .......... ......., .......... ............» (........... 2001: 182). ..... ...., ......... ........, ... .......... ......... ...., ......... ........ ....... .......... ............. ........ ............. ........... . ... ...., ....... ....... ....... .......... (...... 1988), .. .... . .... ........... ......, ........, .......... ....... (......... 2016). . ...... ...... ........... ........ ......... ............... ........, .. ......... . .................. .........., . ..... ............ . .... . ...... ....... ......... . . ...... ...... ............. ..... . ....... .............. ....... . ........ ......... ....., ....... ........ «. ....... ........ ... ............. ........, ............ . ..... – ... .......... ..........., ... . .......... .........., .. .............. ...........» (....... 1985: 11). .. .............. .. ......... ......... ..., ......., ... . ...... ...... .. .......... . ........ ....... ... ........ . ............ . ............, . ... ..... ... ............. ....... .............. ........ (....... 1988; ...... 1988; .......... ... 2009; ........ 2013 . ...), ....... ........ . ............ . ........... .. ....... ........... .... / ................. ...., ........... ..... ........ / ................. ..... ........ . .. .. .... ...... – .........., ..... .... . ...... .................. .......... .......... . ........... . ................. ..... ........, ... ... ............... . ...........-.............., .......... . ........ ........., ..... .............. .........., . ... ..... .........., .......... . .......... . ..... .. ... ............... . ........ ....., ............ . .................. .......... 1 ............. ....... ........ . ........ ........ ...... ............... . . . . . . . . . ... ........... . .............. ....... .........., ... ..... ..... ........ ....... .......... .......-............. ......... (..... – ...) . ....... .. ...... ... ........... .............. ......... ........, .. . ... ........ .. ... ........-............ ........ . ........... (.......) ..... ........ . ..... .............. .......... ........... ... . ..........., ... . ................. (............) ....... . «............... ....... .......... ......» ..........., ... .............. .......... . .... -.n. . .......... d.-.. rod . roditi (.... 1978: 79); . ....... ...... ....... ....... dorodnoy ‘........, ........, ......; ......’, ...-...... ......... (........ ... ........ ........, . ........, . .......... ...), ...... ........ ‘...... .....; ........, ........ ........’, ..... ........ ‘........., ........’ . ... (.... 1978: 78). . «....... ........ ..... XI–XVII ...» (.... XI–XVII ... 1977) ...... .............. ..... . ........ ...... ......... . ...... ........ . . . . . . . . ............. ............ ........: ........ ..... . ........ ............, ........, ...... (.... XI–XVII ... 1977: 325). ... .... ........... ...., ............... .... . ............, ........... ...... ‘........’, ‘......’, ............ . ........... .............. ......... ......... ......... ..... ...., ........... . ......... ...... ....... ......... . ................. ..... .......... ......: .... ... ......... ... ... ...., ... ..... ........ . ...... ..... . .... ....... (.... XI–XVII ... 1977: 325) – . ...... ......... .............. «......... » ............... . ........... . ...... («. .... .......»). .. ...... ....... . .... .. ........: . ...... ........... .......... ....... . .... ........ .... [..... . .....] ........... (.... XI– XVII ... 1977: 325) – .............. ............ .......... «.......» ............... . ..., ... ... ........ ..... . ....., ..... ....... . .............. ......... (............. .............) ..... .......... .......... ...... ......... ........, ...... .......... ........., .............. . ................. ..... ....... ..., ........ ............. .......... ... ....... ..., ................ ........-............ ........ ........: .........., ............, ............ . ....... ...... ......... . ........ ..... .. ...... .... (.... XI–XVII ... 1977: 325). ..... ...... ........-............ ....... ........, .........., ........... . ....... ............. ......, ......... ........, ........ . ............ ........... . ........... ........ ........ ...... ........: ......., ............... ....... ........... . ... ........ ......... ........ . .. ...... .. ......... . ........... ......... ........, . .............. . .......... (.... XI–XVII ... 1977: 325) ..... ..... .... ............ ...... .......... ..... ...., ........ .......... ......... ........, ......... . . ........... . . ................. ...... .... ......... ..... . ................, .........., ......... ......... ....... ........, ... ... ... ........ ............. .............. ........, ....... ......... ... «.......» (.... XI–XVII ... 1977: 325), ............... ........ (........ ..., ..... ... ........ ..... ..... .. ........), ........ ........ (.. ....... ......., ... .... ....... . ....), ............... . ....... ...... (....... ......, ...... .... ...... .......), .... .........-.......... . .... .. ....... .......... ... ..........., .............. .......... ............... ......... . ............... ......... ...... ... ........ ............ .......... ......... ..............., ....... ......... ... .............. ............ ........, ................ .......... ............, ... . .......... .......... ...... ........, .. . ......... ... . ................ ................... ..... ........ «..........., ..........», ....... ......... .. ... ........ . ........: .... .. . ....... . .... ...... ....... .........., .......... ....., ... .. ....... .. ........ . .. .........(.... XI–XVII ... 1977: 325). ..... ...., ........ ......... ....... ......... ......... . , . ......... ........ . ...... ... ............... .......... ......... ........: .......... . ...-.... ............. ... ........... ............... .... . .. ..... .. ............ .... .. .. ........ ........ (.... XI–XVII ... 1977: 324) – .......... ........., .............; .. ...... – ..... ....... ......... ....... . .... .. . ...... ......... (.... XI–XVII ... 1977: 324) – ............. ...... ....... ......; . ....... – ........ ............ ... ....-.. .............. . ...... ........ ........., ......... .. ........, . ... .... ........., ... ..... ...... ...... ......... (.... XI–XVII ... 1977: 324) – ............. ...... ............ . .....-.... ............. ..... ......., .......-............. ..... ............... . . . . . . . . . ... ........... . ... XI–XVII ... . ....... .... ....... . ............. ........, ...... . ........... ............... ... ............, . .... .... ‘........’, ‘......’, ‘....... ......... ......’ ......... ........ ....... ....... ... ...., ......, . . . . . . . . ......., ...... . XI–XVII ....., ....... ......... ........ ........- ............. .......... ., .............., ............ . .......... ........, ............ . ...... ........ ........ . «....... ........ ..... XVIII ...» (.... XVIII ... 1981) .............. ........ . .......... ..... ........ «...... . ...... (. ........): ........ ... ....... ..... . ........, ...... .. ...... [........:] ...... ........, . ..... .....; ......., ........, . ... ..... . ........ ......, ..........» (.... XVIII ... 1981: 221). ....... .......... .......... ........., ........ ......... . ........ . ... ...... .... . .......... ......... ...... .............. .......... ........... ........... ............... .......... . ............, ........ ......... . ........... ...... .......... .............. ........., ........: ........ . ....... ..... ...... .. .......... ......... . ........ (.... XVIII ... 1981: 221). ...... ........... .......... ........ ............... ......... ... ........... ........... . . ...... .................. .........., ........, . ....... ........ ........ (........ 1900: 151), . ........ ....... ...... .............. ..... .. .. .... 1880–1882 ..... (.... 1978: 474). . ........ ........ ....., ........ . .. ...., ........... .. .. ......... . .......... ...... ........ ............... . . . . . . . . , .......... . ......... .......... .... ............. ...... ........ .. .......... ........... ........ (..... 1998; ...... 1935; ...... – ....... 2003; .... 1999 . ...), .. ........... ..... ........ . . . . . . . . . ..... ........... ...: ......, ......., ...... ......., – .. .... ............. ... ........... .............. ............ ......... ...... . .......... . ......... ...... (....... .. ............. ... ................ ..... ........) ..... ........ .......... ........., ............. . ........... ...., ......... ............ ....... ............... . ........ ....... ............... . .......... ........ ... .... .......... ............... ........: ........ ............ ....... ..... ......... ...... . ........... (...... 1935: 775). . ........ ............ ........ ..... ............. .............. ........ ........ ...... ... ........: ..........: ........ .. ........ ............... ........; ......... (.... 1999, 1: 433) . . . . . . . . . . , ....... . ...... ........ ............ ... ............... .............. «....... . ....... ............; .......», . .. ...... ... «...... ........, ........» (.... 1999, 1: 433). ..... ......., ...... . ..... ........ (..........) ........... ..... . ........-............ ............... ........, . ......... – ....... . ........... .... ...... ...... . ......... .......... ...... . ......... ............... ..... ......... . .......... .........., ... ............... . ........ ....... ................. ..... ........ ..... ... ....... ............. . ....... .......... 2 ............. . ........ . ............ ............ ....... . ......... ........ ............... .............. ......... ........ ........ .......... ... .............. . ............ ...... (... .. ....: ............ 1994; ........ 2001; ........ 2001; 2012 . ...). .... .. .......... .......... ........ .........., ... ........... ........ ....... . ............ ............ ........ . «....... ....... ........ .......» (.... 1972) . ........ ............... ........ ...... ...... ... ... ....... . ............... ........: ...... – .........: ......., ........, ....... .. ...., . .........., .. ......., . ........... ..... ........ ...... ........ (.... 1972: 134); ...... – .......... .......: ........., ......... . .....-.. ...... ....., .. . . ....... ....... (.... 1972: 134). ... .... . ........... ..... ....... ........ ... ..., ......... ............... . ............. ........, . ...... . ..... ............, ....... .. .........., ...., ...... .. ........., ..... ............, ... «........ ...... ........» ........ ........ ........ ............, .. .... ............. .... ......... . .............. . .... .. ....... ............ ....... ........: ........, ........, ......, ............. .... .. ...... ........ ...... ......., ........ .. ... ...... ....... ....... .. ...... ...... ....? (.... 1972: 133). ... ......... .... ....... ... ..... ........ . ........ ..... .... . ........... ..... «............», ....... ....... ........ .. ..... ....... .........-............... .............. ......... .... .............. ............ .......... . .......... ........: ........ «......, ......, ........ .......»; .......... «..... ......, ........ ...... ... ..., ...... .. ... ....... .. ... ....... ... ..........»; ......... «......, ........ ....... ... ........ .. .... ........., ........, ... ..........»; ......... «.. .., ... .......... . ... .. ..... .. .......-.., . ... ......... .........., ........... .........» (.... 1972: 133–134). ........... ............... ..........., .........., ........... ..... ..... . ............ .... ‘..........’, ......., .... .. ......... (. ....... ....... «..........» ...), ....... . ............... ......... ........: «....... .. ..... .... ...... ...., .......... .. .. ......... .. ......., .. ... .. ........ ...........» (.... 1972: 133). ........., ... .... .... ........... . ......... .. .... ..... XIX – ...... XX ...., . . ......... .... .... ‘..............’, ....... ............ .. ...... .............. ..... . ..... ....... ........, ........... ............... ................. ..... ....... XX ..... ........, . «....... ....... ........ ......» (.... 2005), ........... .. .........., ......... . 1961–2000 ....., ............ .............. ........ . ........, ....... ........ .... ‘........’, ‘.......’, ‘......... .......’, ........ .. ............... ............ ........, .. ............... ....... ............, ... .... ...... .... . ......... ......... .............. ........ . .......... .... .. ............ . ......: .., .......-.. ......., .. ...... ...? ........ .... ... .. ...... ........ ....., . .. ... ....... (.... 2005, 3: 256), . .. .. ............ . ....... ............ .......... ........ ... ......... ......... . «....... ........... .......» (... 1985) ........ . ...... ........ «......., ........, ....... .....-.. . .... ..... ..... ........» (... 1985, 3: 48) ............. ......... ........ (‘........, ......’) . ... ..... ...... (‘.......’), ......... ... .. ....... . ............... ......... «....... ............. .......» (... 2004) .... 10 ... ............... ........, .. ... 2 ... «........, ...... ..., .......», 3 ... «........., ......, .......», 5 ... «....... .. ........, ........ [...] . ........, ........, .........» . 9 ... «........, ...............», . ..... ............ ........ ...... «. ....... ......... ....... ............, ., ......., ....... ......!» (... 2004: 42) ... ... ..... ....... . ............... ......... ........; ..... .......... ..., ............... .......... ......... «6. ......., ...... ............» . ............... ........... «10. ..........., ...............» (... 2004: 42). ..... ......., ...... ............. .............. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .......... ........ ......., ..., ..-......, ..... ............ . ...... ......., ... ............... . ........ ......... ...... ..............; ..-......, ..... .......... ........... ........... ..............., .......... ........ .. ........ ............; .-......., . ........... ......... ........ . . . . . . . . . ....... . ...... ......., ....... ................., ....... .......... . ........... .... ........, ............., ........ ..... .............. ............ ........... . ........, . .... . ......... ....... ........ .......... . . . . . . . . . ... ........, .. ..... ......... ........; .-........., ........... ........ .......... ........... .......... ........, ............ .... ‘.......’, ‘.......’ . ‘...............’ ........ . ...... ...... .. ............ ........ ......... ........... .........., ......... ........... ............. . . . . . . . . . .. ......... ..... ........ ..... .........., ........, ....... ... ............ . ........... ....... (........, ........., ......... . ...), ... .............. ............ ............, .......... ..... ........ ............ ........... . ...... ............... ........ ...... ......... 3 ............. ............. . ........ ........ .... .... ....... ............. ............... . . . . . . . . . ... ........... . .................. .........., ........... ...... ......... . ...... . XI .. XX .... . ............ ..... . ........ ........ . ......... ..... ...... .. .......... ....... ............ ..... ..... . ... ..........., ........... .. ............., ........... . ......... ........., . ...... ....... .. ......... . ........... .. .........., ............... . .................. ........... ..... ....... .. ........., .......... .. ............. . ........ ........ .. .......... ........ ... .... ........ ...., ....... .XI .. XVII... ........ ... . . . . ............. ... ....... ........ ....., ........ ............, ........, ............ . ..........., ... .... ........, ... .......... . ..... ...... ........ .... ....... .............. .... ........ . ............ ..... . ........ ....... ........, ........, ............... ........ .. .... ............... .. ...... ............ ...... ......... ....., .. . ........ ... ............ ........., ........: «.... ... ......... ... ... ...., ... ..... ........ . ...... ..... . .... .......»; «......... . ......... ........... ....... .....». .. .. . ........, .......... ..... ..... XVIII–XIX ....., ............. . ........ ........ ..........: ........... .... ‘......’, ‘......’, ‘........’ . .. .., ................ ...... . ............. ........... ‘........’, ‘......’, .. ............ .... ‘........’, ‘............’, ........... ....... ... ........ . ... ............. .......... . ............ ........, . ... ............... . ......... . ......... ......., ........: «........... .. ....., .. ...... .. ...... (......., .. .........)»; «....... ..... . ........». .. .. ...... ............ ........ ..... ....... . ..... .......... ............ ........., ......... . ............... ............ ........, ...... ... ......., ... . ....... . ...... ...., ... ...... ........... ...., ......... ......... ........., ... ......., ........ ........: «.. .... ..... ...... ....... ......... – ..... .. ..... ........ ........» (....: .. ........, ......, 1842); «.... ........ . ....... ..... . .......... ....., ..... ....., . .........., ...... ..... .... .....» (....: .. ........., ......... .. ..... ......., 1853) . .. .. ..... ......., . ............. ........... .......... ................. ........... ......... ............. ........., ... . ........ ........ ............. ........ ..... ....... . .......... ..... ............... ......... .............. ............, ...... ............... .......: ...... 4 ......... .. 39 ....... . ............... ......., ......... – . ............... ......, ........: «...... ..... ....., ........ ... ... .., .......!» (....: .. .. ........, ....... . ...... ............. ........, 1848) . .. .. ...... ...... ........... . ............ .......... ......., ... . .... ....... ......... ......... ............... . ..... . ......... .. .......... ...... ........, ....... ....... ....... (. ..... – ...... .......), ........: «..... ........ . ...... ........ ...» (....: .. ......., ....., 1855–1860); «.... ..... ........ ....... ........ – ..... . ......., ... ....... ... .....» (....: .. ......, ...... ...., 1856). ........ ....... .......... ......... ............... . .....: .. 39 .......... . .... .............. . . . . . . . . ............. . 26 .. ......... . ......., ........ ............ ...... (........., ....., ......, ........ . .. ..), ........: «...... – ... ... ......., ........, ....... ....... . ........ ....... ..... – ..... .. ..... .. ......., ....... ...... .. ...... ..... . ..... . ..... .......... .......» (....: .. ........, ......, 1822) . .. .. . ....... .... .................. ........ ........... ..... ...... ......... ........ ... ......., .............: «... ........, ......, ....... ....., ..... ........, ......., ........, .. . ....-.. .. ... ...» (....: .. ......., ........ ........ ......., 1834) . .. .. . ........... ........ XX .... ........... ......... . ............ ........ ......... . .. ............. ....... ... ............ .............. . . . . . . . . . ......... ... ......, ... . ......, ........: «...... ......., ........ ..... ....., ........... .... ........ .. ......, ... ..... .. ........!» (....: .. ........., ....... . ....... ....., 1933); «...... ..., ... ........ ...., ........ ....» (....: .. ........., ....... ..... ......, .. ...... ..., 1921) . .. .. ...... . ............ ........ .............. . . . . . . . . .......... ............ . .......... ...... . 82 % ........... .... ......... 111 ......... ............... ........ . ........ ...... (............ ..... XX–XXI .....), .. ... 5 .......... .. ....... . ............... ........, 4 – ....... . ............... ............ ......., ... .... ............... .... ‘......’, ‘.......’: «............ ....... ...... ......, ..... .... ...... ....., ... . ...... ......... ..... . ........ . ... ........ ..... ...., ......., ....... ......» (....: .. ........, ......., 1995–1996) . ... ......... 102 ......... .......... ............ . .......... ....... 20 .. ... ............. ....... . .... ............... . ........: «...... . ............... ......, ... ........... ..... ........ .......» (....: .. ......., .. ...... ...., 2004) . ....; . .... . ......... ......... ... ....... (.....) ......: «........ ..... . ... ........ ...... . ............. ....... ...» (....: .. ......., ..... ......., 1987) . .... ....... ..... ......... (82) .......... ..... .............. . . . . . . . . . ......... .. .......... ...... ....... ... .............., . ........... .......... ............... .... ‘......, ....... + ......, ........’, ........: ...... ..... .. ... . ......, ........ ..... (....: .. ......., ......... ......., 1999) . ... ..... ......., ...... ............ .......... .........., ... ......... ............... . . . . . . . . ......, ...... ........ . ........... ........, ... ........ ........ ...... ........... ........ ............... ............ ............ ................. .... ........, . ......... .............. ............., ......... ............. .........., . ... ..... .........., . ......... ...... ..... ........, ... ... . ...........-.............. ...., ... . . . . . . . . . . . . . . . ........... . ..... ...... ......... . .......... .......... ........... ...... ............, ... . . .... .............. ............. ......., ... ...... .............. ............... ........., .. ........... ......... ......., ..... .......... ........... . .......... ........ («........ ......», «.... ..... ....... . ....-..» . ...), ....... ..... .......... .......... ............. .......... ........... ........ ............... .... .......... .............. ......... ........ ........ ........... ................ (........) ....... ...... XXI ..... .... ......... 122 ........., .. ... 98 ......... ....... . ............... ......... ......... ...... .......... ......., ... ..... ........ ......... ..... ............ ............... . ... ........... .. ......... .............. ............ ........: [1] .............. ............ ........ ........ – 6 ..........; [2] .............. ............ .......... ........ – 13 ..........; [3] .............. ............ ....... – 8 ..........; [4] .............. ............ ......... ....... – 24 .........; [5] .............. ............ . ......... .. .......... ......, .............. . ...... .......... .............. – 47 ........... ... .......... ...... ......., ..... ........ .......... (47,9 %) ... ... ..... ........ .......... .........., . .. ...... ........ .............., ........: – .. .. ........., ... . ... ...... .. .........! – .......... ... ........ .......... (....: .. ......, ... . ... . ......... ...... // ............. ......, 2011.09.01); .. ............... ..... ..... .......... ....... ........ ....... .......... .......... ...... (....: ...... .... ........., . .. .... // ........, 2006.09.13) . ... ..... ...., .............. . . . . . . . . . .......... . ............ .......... .......... . ......... ... .... ............ ........: – . . ... .......! – .......... ........ ....., ........ .......... – .. ....... .........! – ....... .. – .. .........! (....: .. ......, .., ... .....: ..-..., ... ......... ...........? // ............. ......, 2001.12.26) . .. .. ..... ......... .......... ............ . ........., ........ ............ ......., ....., ......, ....., .... .....: .. ............. .. ... ... ..... ......... ........ ...... . ............ . .... . .......... ...... . .......... ...... (....: .. ...... . ..., ........ ........., .. . ...... .. ...... // ............. ......, 2003.10.13) . .. .. ...., . ........ ......... .. ......... . ...........-.............. . .......... .......... ............. ......... . ....... .......... ........... . ........ ............, ..., .. ... ......, ............... . ..., ... ........ ........., ............... . ........... ........ . ........... .... ........ ........... .......,............ ... ............ ............. . .............. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 ........... ............ ........, ... . ...... ....... ....... . ........... .... ........ ..... ..... ................. ...., ....... ..-....... ................ . ........... .. ......... ..... ...., ............. ..... . ...... ....... ....... . ......... ......... .......... ............ ................. ..., ....... . .......... ..... ........... .............. ..... ......... ..... .......... ......... ..... ... .......... ....., ... . ............, .......... ....... ..... ........... ............. ................... .......... ....... .........., ....... ........ ........ ........ ............ ........ ....... ...... ...... . ..... . .... ......... ...... ........ ............... ........... ..... ........ . ........... .................. . .......... ........ ......... ...... .. .... ....... ............. . ... ... .... ....... . .. ............. . ...... ......... (.... ..... . ........ ........ .......... ............ ........., . ........, ......, .......... . ... ........ .. ...........). ........... .............. .......... ......... ......... .................. ......... ...... ....., ......... ........... .............. ..... ......... . ..... . .... ......... .......... ..... ........ . ............ .................... . ........., ......... ...... ............ ......... ....... ..... ........ ........ . ............. ....., ....... ... ............ . ...... ......., ............. . ......... ......... (............ . ...... ......., ........, . ..... ............ ......... ........ ..... ......... ..... .........., ........... . .. ..) . ..... ....... ............ ............. .......... . ......... ..... .. ....... ... ......... .. .......... ......., ... ..... .... ....... ... ... ......... ....., ... . ... ..........., ......... ....... ...., . ..... ..... ....... ... .............., ......... .... ........... ........ ................. . ..... ..... .......... . ....... ........ ...... ......... ... 2004 = ............. ......... ....... 12, ... .... .. .. ......., ......: ...-.. ........... ............; ....., 2004. ..... 1998 = .. .. ........, ....... ........ ....... ........ ....., .....-.........: ......, 1998 . .... 1978 = .. .. ...., ........ ....... ...... .............. .....: . 4 ..... I, ......: ....... ...., 1978. ........ 1900 = .. ........, ...... ........-........i. ....... .. ......i... .. .... .......... ......-........ ..... . .......i. XXXVIII (2), ......: .......... ......, 1900. .... = ............ ...... ........ ..... . ...... – ....... 2003 = .. .. ...... – .. .. ......., ........ ....... ........ ....., ......: ... .........., 2003. ... 1985 = ....... ........... ....... 3, .......: ...-.. .... «....», 1985. .... 2005 = ....... ....... ........ ...... III, ... .... .. .. ........, ............: ...-.. .......... ..-.., 2005. .... XI–XVII ... 1977 = ....... ........ ..... XI–XVII ... 4, ... .... .. .. .......... . ..., ......: ....., 1977. .... XVIII ... 1981 = ....... ........ ..... XVIII .... 6: ........ – ......., ... .... .. .. .......... . ..., .........: ....., 1981. .... 1999 = ....... ........ .....: . 4 ....., ... .... .. .. .........., ......: ....... ....; ..............., 1999 . .... 1972 = ....... ....... ........ ....... 7, ... .... .. .. ..... – .. .. ........... – .. .. ........, ......; .........; .....-.........: ....., 1972. ..... 1847 = ....... ........-........... . ........ ....., ............ ...... .......... ............. ........ ....: . 4 ..... 1, .....-.........: .......... ............. ........ ...., 1847. .... 1978 = ............... ....... .......... ......: ............. ........... ...., . 35 ..... 5, ... .... .. .. ........, ......: ....., 1978. ...... 1935 = .. .. ......., ........ ....... ........ .....: . 4 ..... 1: .–......, ... .... .. .. ......., ......: .... ..-. «......... ............»; ...., 1935 . .......... ....... 1988 = .. .. ......., .... ............... .......... ... ......... ......., .: ....: ....... . ................, ......: [.. ..], 1988, 10–22 . ............ 1994 = .. .. ............, ....... ...... ......... ........, ......: .........., 1994. ........ 2001 = .. .. ........, ............ ........ .... . .......... ........, ......: ......., 2001. ........ 2012 = .. .. ........, ...., .: .......... .........: ................... .......: . 5 ..... 5, ... .... .. .. ........, ......: ............. ........., 2012, 247–262. ...... 1988 = .. .. ......, .......... ......... . ......... ........ ......, .: ....... .......... ........ .. ................ . ........ ....., ......: [.. ..], 1988, 124–143. ......... 2016 = .. .. ........., ............-............. .... ... ............ ........ ...... . ..... ........... ......... ..........-..............., ....... ...... 49 (2016), . 1, 43–58. .......... ... 2009 = .......... ...... .....: ........ . ......., .... .... .. .. ........., ......: ......, 2009. ........ 2001 = .. .. ........, ....... . ............ ............ .............. ......., .....-.........: «............. ..............», 2001. ......... 2013 = .. .. ........., ............. ........ ...... ............ . .................. ........ ........ ...... (.. ......... ............ ... ........ . ........... ......): ........... ....... .............. ...., ......., 2013. ........ 2013 = .. .. ........, ....... ............. ..........., ......: ..... .......... ........, 2013. ........... 2001 = .. .. ..........., ..... . .......... ....: ....... .... ...... ..I ........: ........., ........, ..........., ............ .. .......... ...... (....) 6 (2001), 177–202. ....... 1985 = .. .. ......., ........... ........ ..... . ...., .......: ...-.. ........ ..-.., 1985. povzetek Od dorodnyj dobryj molodec do dorodnaja tetka: sociokulturno preoblikovanje pomena v rušcini Podatki v razlagalnih slovarjih ne dajejo dovolj informacij o pomenu nekaterih besed, ki so prikazane v sobesedilu in z dodatnimi odtenki, vkljucno z vrednotenjem. Analiza parametricnega pridevnika dorodnyj ‘debel, mocan’ kaže, da je scasoma prišlo do sociokulturnega preoblikovanja pomena v razlicnih diskurzih, vendar pa so te informacije razpršene po razlicnih slovarjih. Tako ni mogoce imeti celostnega pogleda na pomenskostbesede v diahroniji. Študija poudarja važnost razvoja novih pristopov k slovarskemu opisu jezikovnih dejstev. Sodobne informacijske tehnologije omogocajo oblikovanje novih elektronskih slovaropisnih virov. Geslo v elektronskem slovarju lahko vsebuje zanesljive informacije o izvoru besede, o zgodovini njene rabe v razlicnih obdobjih in o njeni zastopanosti v razlicnih diskurzih, torej od njene pojavitve do sedanjosti. ...... ..... ..........-............ ............ ......... ............. . ............... ........ Cobiss: 1.01 Kognitivno-evolucijska raziskava pojavitve dolocnega in nedolocnega clena Clanek podaja izsledke kognitivno-evolucijske raziskave, posvecene zaporedju pojavitve dolocnega in nedolocnega clena v jezikovnem razvoju. Kriticno obravnava splošno prepricanje, da se je najprej pojavil dolocni in nato nedolocni clen. Na podlagi znanstvene vednosti o konkretnosti, abstraktnosti in stopnjah dojemanja, ki se nanašajo na lingvistiko, potrdi zgodovinsko socasnost izrecno dolocnega in sovsebno nedolocnega clena. Kljucne besede: clen, konkretnost, abstraktnost, kognitivno-evolucijski pristop, dojemanje A Cognitive and Evolutionary Study of the Appearance of Definite and Indefinite Articles This article presents the results of a cognitive and evolutionary study devoted to the order of appearance of definite and indefinite articles in language development. It critically examines the conventional postulate on earlier appearance of the definite article and later appearance of the indefinite article. Research on concreteness, abstractness, and degrees of perception as related to linguistics justifies the historical simultaneousness of the appearance of explicit definite and implicit indefinite articles. Keywords: article, concreteness, abstractness, cognitive and evolutionary approach, perception 0 ........ ........ ............. ..........., ....... – «.............. ......., ........... . ..... . .... .......... ..... ... ....... . ........ ... ......... ..............-................», ... .... .... .. ............... ........ ..... .... ..........., ... ....... (.......... 1990: 45–46). ........, ... . ...... .... ....... ..... ....... . .... .........., . ... ..... .............. . ............. . ............... .......... ........ . .............. .............. ............ . ............. .............. ........ . ..... ..... (........, . ..........). ...... ..... .............. ........, ... .............. – ................, . .......... ...... .... ............ .............. ........... .......... ......... «.. ........., .......... .. ...... ........ .......», ................ – ......... «.. ..... ............ ....... ... ............. ...... ........ ...... ...» (.......... 1990: 45). ... .............. ..... ........ ......... «............» . «.............», ............. ......... ....... ........... ........ ............. . ........ ............. ..... ....... ....... ............: ............... (..........) .. ................ ......... ........... ......... ........ ........... ........ ......... .... ......... .. .. ............ ......... (........ 1967: 303; ........ 1975: 10; ...... 1978: 86, 96). . .........., ...... .. ............., .. ..... . .... . ..... ......... . ... ............. ...... ........ ....... .......... . .......... ... ....... . ............ ........, ......... ............. . ........ ........ ............. ..........: ............ ......... ...... ....... .......... . ............... .. ..... .. .......... . . ....., . ......... ........ ........ ........... ........... ... ............... .......... ......... ..... ...... ....... ....... ......., ........ ........, .............. .......... ... ....... . .... ..... .. .. ......., «... .. ..... ....... ... ..... ..... ...... .... ... ..... .... ........ ....., ............ ..., ....... . ... ......... ..... . ..... ......... ..........? » (....... 1952: 317). .......... ......... ........ . ...... ..........: ... «...... ..... . ............ .......... ............» (............ 2006: 96). .. ..... ......., ... ....... .......... . ............... ...... ....., ..... ... ......, ....... ......, ............. .............. .. ....., .. ........ .. .......... ............ ........... .......... .............. ......... ........ . ........ ..... ....... ........ ......... .......... .............. ........, .. .... ......., ... ... ..... .......... ...... ... ....... ........... ......... ..... . ................ ............ ........... .......... .......... ............. . ............... ........ ...... ............ . ....... .. ...... ....... ......... ............ . ............. (. ........ – «.............. . ................»), ....... ........ ... ........ .. ...... ......... . ........., .. . ............ ......, .. ........, ... ... ........... ... «........» ......... ............ ....... ......... .........., ............... .........., ........ ................ (..... my table .. .. .., ... the table) ... .............. (... cette maison .. .. .., ... la maison); ........... ............ ............. ....... ..... ...... . ... ......... ............. (..... any table .. .. .., ... a table). ............., ............ . .............. ....... – ............. ........ ......... ............ . ............. ... ..... . ... .. ..... (..... the table – a table, ... la maison – une maison, ..... ...... – .... ....), . ... ..... ... .............. . ............. ........ (..... ...... – ...., ....... oda – bir oda). ..... ............. .................. ....... ....... .. ..... . .......... ............... ., ... ........., ............. ......... . ...... ..... ........... ............ . .............. ...... ............. .. ............. ......... . ...... ............. . ............... ........ ............ ................. ..... .......... ...... .. ........... ...... .. .........: .............. .............. ........ ............. ........ «.. ........... . ...........» ........ ........ ...., ... .. ....... ......... .............. . ................ «........... ..... ....... ........ ........ ......... .............., . .. .. . ............ .......» (......... 1990). .. ...... ......... ......., ... . ......, ....... . ......... ..... ............ . .............. ......., .. .... ........ .. .......... ................ ....... ......... ............... ........... .......... ............ ... ...... .......... ........... .......... ............., .. .... . .... ....... ........., ... ...... .. .... ............ ...... .......... ..... ....... ........ ............ ..... .. ........... . ............ ....... ......... ............ ...... ...., . ... ..... ............... . ..............., ...... ....... ........ ......... ...... ....... ........... ............. ..., .... .. ........ ........ .............. .......... ........ ......... .. .. ...... ......., ... ....... ........ ............. ..... .... ....... ........ ..... .......... .. ....... ......... . ..... ........... . ..... ......... (...... 1996: 145–146). .... ..... ............ . .............. ...... ......, ........ .. .. ...... . .. .. ......... ... ............, ... ......... ........... ........., ............ ....... ........., ........... . ....... ........ .. 5–6-....... ........, . .............. ..... .......... .. .......... ........... ......... ............. ........ ............ ............ . 14–16 ..... (...... – ........ 1985). ...... ....... .. .. ..... ............. ............. ......... ........ – ...... .. ......... ......... ..... ............. ............ ....... ....... ......... ........, . ... ..... ............. – ........... . ...............: .........., ... ......... .... ... ............. ........ ............ ....... .......... ... .......... ............. ......... ...... ............ ....... ........... ..... ...., ......... ...... . ............ ...... .............. ......... ............: ............. .. ..... ......... ....... ............ ...... ..... ............ .............? ..... ......... ...... ........ ..........-............ ............ ....... . ............ ......... ............. . ............... ........ . ..... .. ......... . ...... .............. ..... ...... . ..... ........ .... ......... ............. . ............... ........ ........ .... ... ....... ........... . ..............., .......... ........, ... ..... ........ ... ........... .......... . ........ .. ... ..... ......... ................. ............ . .............. 1 .............. ....... ....... .. ............ ........... ............. . ............... ........: ......... .......... .... .. ... ....... .... ....... .....: ......... . ........ .......... . ........... – ... ... ................. – ........ ................ . ..... ......... .... . ...... .. .. ........... . .....: .. .. ....... . .........., ........... ........ ........... . ............ . ........ . ....., ....., ... «............ ............ . ..........., ..-........, ......... ......... . ........... . ........ ......... ........ . ......... .............. ..... . ......... [...] ....... .. ........... . ............ . .. ............ . ........... [...] ............ ..... ........... .............. .......» (....... 1991: 73). .......... ............. .......... . ........... ...... . ........., . .. ..... ... ... .......... .............. ...... ........... ............. ....... ........... ...... ....... ........ ........ .. ...... .. ............ ........... ... ........... ............ . ............. . ............... ........ ........ ......... . ........... ........... ......... .. ........ ............. ........ . ..... .......... . ... ..... . ....- . ........... ........... ..... ......... ......... ..........-............ ....... 2 ..........-............ ......: ........ ........... ......... .. ..... .............., ........... ........... .. ....... .... «...?», ........... ........... ....... ....... .. ....... .... «......?» ........... ........... ............ ......... .......... . ......... ....... . ............ ...., .. .... .... . ........, ... ...........: ........., ......, .........., ........, .........., ..............., ............... . ...... (...... 1992: 20, 25). ..... .. ..... .... ........ ............ ............., ......... ....... ............... . ...... .. .. ....... . ... .............., . ...... . ...... .... ..... ........ ......, ........ ... ......., .. .. .........., ..........-............ (...... 2000; ........ 2003; 2006). ........ ....... ....... ........ . ..........: .......... ........ ............ ...... ............... . ........... ..... . ......... ............ ........... ........: ........ . ... ...... – ......., .........., ......, ........, ........... . .. .., – . ........ . ..... ........... .......... ....... ....... .. ..........., ......., ...... – . ..... ......., .......... ...... .............. .......... ..... ........ ......... ... ........ .......... . ........... ........... .........., ....... . ............ ....., ...... ....... ..... ... ........... ..........., ........ ........ .......... ......... ............., .............. ..... .......... .......... ....... ......, ....... .......... .......... .. ... ....., . ... ..... ......... ...... ........ .......... .. .......... ....... ............. .....-.... .......... ....... .. ....... .......... ...... ........... ..... ........ ...: ............ .........., ............. .......... . .............. ........... ... ............ .......... .............. ........... .............. . ........... ... ......... ....... ... ........... .......... ... ............. .......... ............. ............... .......... .. ........ ............, ... ....... – .........., «........ .. ...........» (...... ........), ........, ....... ........... ... .............. .......... .............. .......... ................ .. ........, ........ ........... .. .............. ............... ....... .........., ............... ............... ...... ..... ....... ........ ......, ............ ..... ........, ............. . ........... ........ ..........-............. ........ ....... .. ........... .......... . ... ............... . .. ... . ................ .......... ... ............ ..... ........ ..........., ............. . ............ ........ ..........-............. ........ ......... ... ........... ........... ........ . ..... ..... ...... . .......... . ......... . ........., ...... ..... . ... ...... – ......., ... ..........-............ ....... ........ .............: ......... ..... ............ ..... ........ «........ .......... . ............... .......... ........ . ............... .......... .......... . ..... . .....».1 ...... ........ ........ ..... .............. . .... ............ ........... ........ ........: .. ......... ........ . ........., .. .... . .........., . .. ............ . ..............., .. .... . ........... ....- . ......... ............. ............ ............, . ... ..... . ..... ...... ..., .. .. ....... ........ ........ .. ........ . .... ..... .......... ........ .. .. .......... . ..., ... «... .., ... ............. ........ ..... ......... . ........ ...... . ...... .... ................ ....... ...., ........ .... . .......... ........... . ...... .... . ........ ...... . ........ .... . .......» (....... 2008: 52). .. .. ....., ..... ..... . ..., ... «............ ........ . .... . ..... . «.........» .... ......... ....... ............ ........ . .... . ............ ........» ......... .. .... ... ..... 2015: 87–101. (..... 1993: 19).2 ...... . ....- . .......... ... .......... .. . ...... ........ . ..... ........ ............ .... .... ......... ............ ........, ........., . ....... .. ........... ....., ...... .. ...... ............. ........ .. .. ........ .............. ......, .............. .... ...... ...... . .............. ...... .......... ..........-............ ......... ........... .... . .... ........ ....... .............. ......... . ............... ...........- .......... ........ .. ........... . ............ ....... ........ ..... (..... 2013; 2015; 2016.; 2016.; 2016.). ...... .. ....... ......... . ........... ............ ... ......... . .... ............. ........ . ......... . .... ........... ........ ............ ....... ............ . ............. . ............... .. ............. .............. ........... – ............ . .............. ......... 3 ....... ...................: ........... .......... ............ ........... ...... . ..... . ..........-............ ........ . ......... ....... ................... ... ............. ........ ........ ...... ...... ............ ........... ....... . .... ...... .............. ......., ....... ........ .............. ........ ........... ..., ... . 1973 .... .. ..... ........... .............. ... ........ .......... ..........: ............ .... . ..... ...... .............. ............, . ......... .. ......... . .... ........, ......... ....... ... ........... (.. ....... .. ............. ............) ..... ........ .......... ....... ............ ........ (........, went, made) . .... ...... ............ ..... ......... ............. ......... ........ .......... ....... -ed (........, wanted) ... ............ ........... ........... .......... .......... ....... .......... ........, ..... .... ........ ........... . .... .......... . ....... ............ (........, maked), . ...... ... .....-.. ..... ........ ....... ......... ......... ............ .... ........ .......... ....... ............ . .......... ........ (Brown 1973: 311–312). .. ......, .......... ...... .......... . .......... «........ ....... ........ . ....... ..........», ............. .. .... ......... .......... ............: «... ........... ........! .........., ..... .... ......... ... ....., ..... ....... ... .... ......» (...... 2007: 176). ......, .... ......... .. ......., .............., ... 2 ..... ......... ........ . ........ .......... . ................ ......., ....., ........... ..... . ........... .............. ........ ............ . ..... 2013: 5–105. ........ ................ .... ........ . ......... ...... .......... . ......-............... ........ ........... . ..............., .. ...... ...., ... .... . ...... ....... ......... ....... ......... ..... ...... ............ ........ ......, ... . ..... ........... ........ ... .. ......... .. ...... ............., ............... ......... .. ............ ..........3 ....... ... ........... ....... .. ....... ........... ......, .... ......... .......... ............ .... ... .. ....., ... .. ....... ............. ............. ........ ....... .......... ......... ........ ..... . .... ...... ....., . .. ....... ............. ..... ..... ....... ............, .............. ........ . .......... ............ ................ . .. ........ ........., ........ «5 .....» – .... ....., «5 ....» – ...... ....., «5 .......» – ...... ....., «5 ....... . .......... .. ... ........» – ......... ..... . .. .. (........ 1963: 109). . .... .............. .................. .......... .. ...... .. .................. ........ ......... ...... . ........... ........ ..................., ....... ..... ......... . ........ .......... ............ . ...... ..... 4 ....... .......... . ........... . ............... . ............. . ....-. ..........: ........ .............. ............ ............. ............. ....... .......... . ........ ....... ............. ..... .............. ........ ......, ... ............ . .............. ......., ... ....... ...., ........ ......... ........... ............... ........., .......... ...... ... ........... . ..............., ...... .. ..... ...... ... .... .. .... .............. ......... ....... . ........... . .............. ......... . ..... ...... .......... ........ ....... .......... ........, ........... ....... ............ ........... ............. .. ....., ....... ........... .... ................. .......... ............. . ............. .. ...... . .........., ........ .............. ................. ....... ......... ........., ............, .........., ............... . ........... ................ . ................ ....... ......... ........... . ............... ............. . ....... ........ ........ ..........: .......... . ............... . ................. 3 ........ .. ... ........... ............ ........ ........, .... .. .......... 4.1 ............ .......... . ........... . ............... . ............. ..... ........ ........... .......... . .......... ........ ......... – ............ . ..... ....., ..... .... . .........., ........ ..., ...., ... ......., ......... .. ... ......., ........ ... (....), ........ (.. ......), ....... ....... .......... . ........ ........ ...... ...., . ............ ...... ..... ..... ............ ..... ....., ........ ....-.... ..... ........, ... ....... ..... ..... . ....... ... ...... ....... .... ... ....... ... .. ........ . .. .. (....... 2009: 61–69). . .......... ........ .... ....., ... ....... ........... . ..... ..... ...... . ..., ........... . ............... ...... ........... ......., ........ . ........... . .........., . . ....... ......, ....... ......... ............... ........., .... ............ ..............., – ......... .. ...., .. ........ .. .........., .... .... . (..... 2015: 113–116). . .... ..... .. .. ........... . ......... ....... «..... .. ....... ........ .....» ... ............. ............ .............. «..... . ...... ........ .....»: «....., ............., .......... ........ .... ..... . ..... ......, ..... .. ......, .............., ............ .... . .. .. ..... .... ...... . ... . ........ ........, . ........ ..., . ........, . ..........., ... ............. . ..., ..... ... .., ... . . ... ...... ... ... ........ ............» (........... 1959: 18). ...... ......... ........ ................. ........... ........ .............. ............ (. ........ ...............) ...... ........ . ... ............ ... ....., ....... ...... .... ... .. ..............., ... ........ ........... ... ...... ..... ..... .... ...... .. ....... .... ......... ..., ......... ........, ... ..., ... .... . ..........., – ....... ...... ........, ....... ............... ........... ..... ........ ..... ......... .... . ... ......... .... .. ............ ........ ...-.. .............. ........, .. ........... ......., ... ............... .. .. .......- ...... . ......... ........, ..... .......... ...... ......... ........ .......... ....... (.......-...... 1951: 86). ............ ..... ... ........ ........ ....... .... ...... .........: «.. ...... ...... ........ ........... ..... . ..... ...... ....... ........, . .. ........, ....... ....... ....... ......., – ..... .. .. ........ – ... ..... ......., ... ....... ........ ...... ... . ........ ........ ......... – ... ........ .........; .. ...... .. ......... ....... .......... – .. ...... ..... ........ ........ ......... ..... ........... ...... .. ..... .... . ..... ........... ..... .. ............ » (....... 1972: 169). .. .. ...... ........ ........ .. .., ... ............ ............ ..... . ........ «................ . ..... ...... ....... – . ......, . .......... ....., .... . ........... ..... » (...... 1996: 144).4 ........, ... . ......... ............ ........, ........ ....... ........, ... ....., ........... . ...., ............. ....... ............. ............ .......... ....... ............., .... . .....-.. .... ................... .............. .... ........... ............ . .... ....., .. ... ........... .......... ........... ............ .. ...... ...., ............, ....... ......, ......., .. .... .............. ..... .......... .............. ......., ... ......., .. ..... .......... ... ...... .......... ............... . .............. 4.2 ............. .......... . ........... . ............... . ............. ............... .......... . .......... ....... .. ....... ....., ............ .. ..... ......... . ... .......... .. .......... ... .......... ...... .... 4-5 ... .............. ......... ...... ........... ........ ..... .......... ...... .. .... ....... (...... ........... . ........ ............ .......) .. ...... . .... ..... ............ . ...... ..... ...... ....., ..... ....... . ......, .......... .........., .......... .. ... .... .......... ........ ... ... .......... .... ........, ... .......... ....... . ..... ...... ..........: .. ...... ....., ....... ..... ......, ...... ... ..... ..... ...., .. ...... ......, – ......, ...... ... ..... ..... ...... (..... 1969: 183–184). .. .... .......... ....... ....... ........ ........... ...... .... ....... .. .... ........ ....., . .......... ........... ....... .......... ........ .. .......... ...... ...... ......... . ...... .. .......... .... ................ ........ .. ....... ..-......, ........ ...... .... ........ .......... ....... ............ ........ . ............... ....... ............: ......... ......... -ing ... ........ ..................... .. ................. .......... ....... (........, daddy eating), ......... ......... in . on . ......... ......... .............. ..... ............... -s . -es (Brown 1973: 308). ..... ...... .............. .......... ....... – .. .............. ............... ........ ......... ......... -ing ... ........ .......... .......... ....... (daddy eating) ........... ................ ..........: .............. .... .... .. .... ......... .............. – ...... . .......... -ing, . ............... ...... .. ............... ......... .. ....... ......... .......... ......... in . on . ......... .............. ..... ............... -s . -es ........ 4 «....» ..... ......., .... ..... ... .. ......... ..... ...... .........., . ...-.. ..................... .......... ........... ........... ............... .........., .. ... – .......... ........... .......... ........... .............. ........ «......» – «......., ......» . «....» – «.. ....». .. .......... .. ............ ..... ............ ........... ..... ........ .. ........... ....... . ...... .... ....... ........... ............. .............. .........., .... ., .........., ..... ....... . ................, ...... . ..............., ... ............... .. ...... ................ ............ ........, ............ ......... ........... . ........... ................ ............... .......... . .........., ...... ..... . ........... ....., ..... ...... . ..... ..... .............. ........, .............., ........, .. ....-......: ....... ..... ........ ...... «...... ........ ....», ............. . ............ ............, . ..... .. ......; ....... ........ ........ ... ........ . ........ ........; ...... ........... ..... . .... .... .. ....., .......... ...... ..... ... ......, . ...... ...... .. ..... .. ......... ...., ....... ..... ...... ..... ...... ....... ....... .......... .. ..... ..... ....; ......., ....... ........ ...... .. ..... ... ......., ........... ..... . .......... ..... . ..., ... ......... ... ... . ...., ...... ........ ........... .... ............ . ... .. ........ ... ... .......... (....-..... 1994: 58–59). . ..... ............ ........... .., ... ....... (.. ... ......... ............. ...............), ..... .... ...... ....... ...............: ....... .......... .. ........, .. .. ... ........... ......... .. . ......, ... ... .......... ... ............ ............., . ... .... ..... ......... ......... . ......, ........ ............ ...... ... ....... ...... ............... ........... ............., ... ....... ............. . ..... ....... ....... ............ . ..... ........... ....... ............., ......... .. ..... ............ .. ..... ........ ............. .......... ..... .......... .............. ......., ... ......., .. ..... .......... ... ....., . ........ ............., ............... . .............. 4.3 .............. .......... . ........... . ............... . ............. ................ .......... – ............ ....., ....... . ....... .......... ........ .. .......... ........... . .......... ........... ......... ............. ............... .. .. ......... ......... .......... – ............ (....... 2001; 2016), ......... .......... ........... .... .......... ............. ........... .............. ......., ... ....... (... ......... .. ........, ... . ..... ........... ..........), .. ......... .......... .... .......... ........... ... ............... ........... ........... ............ . ............. ............, . ... ..... ........... ................, ......... ........... .. ............. . ............... . .............: ..... ....... ......, ..... ................ .. ........... ......., ... .... .. ....... . .... ...... ... ................ .......... .......... .......... .... .........., ............ .............. ...... . ..... ........ ........ ........., ... ........ ..... – ............., ............. . ............... ........, .......... .......... ............ . .............. ..... ..... .......... . ......... ...... ............... ........ ....... .... . ..... .. ....... ... .... .............. ......... ............. . ............... ........ . ......... .. ... ..... ........ ......... ........ .......... ....... -ed ....... ... .... ........, . ..... .... ... .......... (Brown 1973: 308). ... ..... ........ .............. .............. ......... . ........... ........ ............ . ............... . .............: ......... ............, ............ ... .......... .......... ....... ........ .......... ......., . ..... ......... .. .... ............ .. ...... .......... ........ ......, «.....................», ............. ... .............. .......... ............ ....... ..... ................ . ...... ...... .............. (..., ........, . ........., . . ..... .. ........ ....).5 ... ...... ......... ................ ..........: .......... ........ ............ . ...... ....... ........ ............ 5 ... .............. .............. ............ ............. ............. ....... ........ ... ... ..........-............ .............. ............ ............. ............. .......: ........... . ............ .. ........... 5.1 ........... .............. . .........., ............. ...... . ........ ......... .............. ...... ....... ........ ......... ............ . ............., ......., ........ ......., .......... . .......... ....... .. ....., .. ...... .........: ... .. ..... .... .................. ... ......... ....... . ............, ........... .............. .. ....... ........... ....... . .............. ............ ............, ... 5 .. ........ . .......... .. ..... ......., ..... ............ ............ ........ ........ .............., ........ .......... .... ........ bir (....), . ............ ....... ......... ........ ..........., ....... ....... ......... ....... .............. .............. ............. . ............ (........, ......... nesrecen clovek – nesrecni clovek). . ..........-............ ..... ......, .......... ... ..... ....... .............. ........ ........ .. .... ........ ....., ....... ........ ............ .......... ......, . ....... ............ . .......6 .............. ..........., .. .......... ... ............ . ............. .. .........., ... .. ......... ............ ...... .. XVII .... . ........ ....... ....... ............ ......., ....... ... ......... .. ............. ........... ..., ... ... ......... . .......... . ........... .......7... ..... ....... .. .. .........., . ....... ........ ..... «......... ............. ..... ., .., .. .. ........ ........, ........ . ........, . . ........... ......... .. ..... .. ...... ..........» (.......... 1953: 197). ... ...., ... ....... ............ . ....... .............., .......... ............ . ............., . .... ........ ...... ..... .............. . ................. ......... (... ........... . ............. ......), ............... . ..., ... ........ .... ......, .............. ......... ............... ........... . .......... ........... ............ . ............., .......... ... ..... ..... ........... ............ ..........., . .... ..... ..... ......... ............... ....... ... .............. ....... ................ ........... ............ . ............., ... ... ..............-............... ....... . .... ..... ........ ........... ....., ............. ........... .......... ............ . ....... .............., . ........ ......... ....., ............ ........ ..... .............. .. ......... .............. . ................ . ...... ...... ......., ..... .. .......... .......... ...... ....... ....... . ............ .............., .. .... ..... .. ......... ....... ................... ...... ... ... ..... ......: .. ......... ............ .............. . ....... .............. .. .... ........ ............., ......... ........ ............... ...... ... ........... ............ .............. ... ..........-............. ..........., . ....... ... ........... .....-.... ............... . .... ... ......... ............ – ............ .............. – . .. ....... . ...... ............ ........... .......... ............ . ............. ............. . ........ ................ .. ........ . ...... ............... ............ . .............. ....... ..... 6 . ....... ................. ........ – «......» . «.......», .. .... . ....... .. ........ .. .. .............. 7 ......... ............... . .............. ...... ....... . ...... ....... ... ........... . .......... .., . ..... ...... ......... ............ . ............., ...... ........ ............, ........., . ....... . ........ ....., . ........ ... .... ................ ........ ......... ............ . ............., ...... ............ ......... . ...... 5.2 ............ .............. .. .......... .. ............ ............. ................ ....... ... ............., .. .................... ..............., ......., ... ....... ....., . ......... ..... .......... ...... ....., ..... ........... .... . ........... .......... .......... ....... ........., .......... ........ ...... . ......, ....... . ............. ............. .... .........., . ..... ......... ......... ........ ....... ....... ....... . ... .............. ....., .. ... ......... ...... . ....... ............ .............. ...... ..........., .. ........ ............ . ..............., .. .... .. ..... ........... .. ........ . ...... ...... .........., ...... ............... ........, ........ .. ...... ............... .......... ............... .........., .. ......... . .... ...........: ... .... ......, ... ........... .... ............ ..... . ........ ........... . ............. ..... ............. ........ ......., ......... ........... ........ ............ ......... ................ ......, .... ........... ........., . ....... .. .. ........... ......., – ....... ...... ............ .. ..... ......., ..., .......... ............ ......., ....... ....., .......... .............., .......... ............... ........... ..........., ... .............. ........ ... .. ....... ........ .............., .. .... .........., .. .... ......... ............. ............... . ............... ............... ......., ....... ... ..........., ... ........ 6 ..........-............ ......... ........ ........ . .. .... . ....... ....... .. ........... ......... . ...... ............. . ............... ........ .. .......... .... ......., ... .............. ............ ............ .... ........ .. ....... .. ........... . ............, ... ....... ......., ....... .. ........... .........., ... ....... . ............ . ............. ....-.... ........ .. .........., . ..... ............... .........., ... ....... ........... ......... .......... . ........... ...... .........., .. .... ....... .......... ....... ....... ........... . ............, ..........., ... ............... ....., ............, . . .......... ....... ................ .......... . ............... . ... ............. .......... ............ . .............. .. ..... ......., ... . .... ........ ....... ......... ......... .......... . ........... .. .. ......., . ............, . .......... ... ..........: .. ........ . ........ (....... . ....... ............ ..... ......., ......... ........... . ............ .. ..........). .... .. ....., ....... ............ .. ..... ............ ... ..... ............... ....... ............., . ........, ... .. .......... .... ... ..... ... ........: ....... .. .......... ... ......... . ......; ....... .. ..... ...... ... ........; .. ...... ..... ... .... . ..... ................ ........ ............., .... .. .... ......... .......... ........ ....., ............ .......... . ............ ........... ............ . ............., .... . ................ .. ............, .. ...., «....... .. ........... .. ....», ... ..........., .............. ... .............. ........... ............ .................. 7 ..... ...... ......... .... ......... ...... . .......... ......: .... ... ............ . ............. ........... .............. ......... ... ..... ........... ............. . ..............., . .... .... ............ .......... ............ ............ ....... ..... ............ ...... ... ........... .......... ............. . ............... .............. .........., .. ......... ........ ............. ............. ......., ..., .........., . ............... ......., ........ ...... ................ ........... .... ....... .............. ............ ............... ......... ............. . ............... ........ . .... ......... ........ . ................ .......... .............. .............. ........ ............. ........ .. ........... . ............: .. ....... .......... . .............. ............, .. ....... . ............ ................ ........ .......... ........... . ............, – ..., ... ........... .........., ...... .. ............ ., ... ............... .........., . ........ .. ............, ............ ....... ........ ...... ... .............. .......... ................. .... ............. ........... . ............. .........., ... . .... ........ ....... ........ ... ...... ............, ............... .... ........ .........., – ......., ......... . .........., .. .......... .. ........, ... ............. .........., ........... ... ........... . .......... ............. . ............... ............ . .............. ....... ..... ......... .. .. ....... ... ......... ....... ..... ................. ............, . .... .. ......., ............ .. .... ......, ............. . ........... ............. . ............... ..... ......., .... .... ............ ..... .... ............., .. ............... ......... .... ... .......... ............ . ............. ........ ............ ....... ..... .... ...... ......... .........., .. .... ............ . ........., ................... .......... ............. ....... ................ 8 ..........-.....................-............ .... .............. ........... ............. ...... .. .... ............... – ............. . ............... – ........ .......... .......... .. ........, .., ... .. .......... ........ ...., ..... .. ...... .. ........ ............. ............... ....... ... ...... ............ ........... ....... ............., . ......... .......... ..... 1993 = .. .. ....., . ............. ....., .: .... . ...... ......, ..... .. .. ......., ...........: ......... ........., 1993, 12–19. ....... 2008 = .. .. ......., . ............ .........., .: ........ ......... . .... 1: ............... ....... ........ . .... ........, ........ ............. ....., ..... .. .. ....... – .. .. ............, ......: ..... .......... ......., 2008, 41–58. ............ 2006 = .. .. ............, ........... .....: ...... .......... ........ 1, ......: ..... – ............ ..... «........», 2006. .......... 1990 = .. .. .........., ......., .: ............... ................. ... ...., ... .... .. .. ......, ......: .... ............, 1990, 45–47. ....... 1972 = .. .. ......., ........ ...., .... . ....., ......: ..., 1972. ...... 1996 = .. .. ......, ...... . .............. .......... ..... ........, ......... – ....: ......... .......... . .......... – .......... .......... ......., 1996. ...... 2007 = ...... ......, ........ ....... ........ . ....... .........., .... . ....., .....-.........: .....-........, 2007. ...... 1978 = .... ... ......, ... . .....: .......... ..... . ........ ......, ......: .... ....., 1978. ...... 1992 = .. .. ......, ...... .. ..... . .......... ........ ........... (............., ....... . ........... . .....), ......: ...-.. ..., 1992. ........ 1967 = .. .. ........, ............... ........ ....... ......... . .........., .: .... . ........, ......: ....., 1967, 302–311. ........ 1975 = .. .. ........, .......... .......-.........., ......: ....., 21975. ....-..... 1994 = ...... ....-....., .................. . ........... ........, .... . ..., ......: ..........-....., 1994. ........ 1963 = .. .. ........, ............. . .............. ........ ....., ......: ...-.. ........ .... ...., 1963. ........ 2003 = .. .. ........, ............ .............: ........, ........... 1, ..., ..-. ........., .....-.........: ...-.. ...., 2003. ........ 2006 = .. .. ........, ............. (..........-............ ......) 2, ..., ..-. ........., .....-.........: ...-.. ...., 2006. .......-...... 1951 = .. .. .......-......, ........ ......... III/1: ...... .. ............ . .........., ...... – .........: ...-.. .. ...., 1951. ......... 1990 = .. .. ........., .............. – ................ ........., .: ............... ................. ......., ... .... .. .. ......, ......: .... ............, 1990, 349. ..... 1969 = .. ....., .......... .........., .: .. ....., ......... ............... ....., .......... .........., ....... ..... . ......., ...... . .........., .... . ......, ......: ..........., 1969, 55–231. ..... 2013 = .. .. ....., ........... ......... ........ .... ........ ............... ............: .........., .......: ...., 2013. ..... 2015 = .. .. ....., .............. ........ . ....... .....: ..........-............ ......, .... ... ..... ...... ...., ......., 2015. ..... 2016. = ...... ....., ......... . ........ ... ......... .... ...... .......... .............. .......... ........... ....... ..... ........... ........, .: Jazykovedný casopis (Bratislava) 67 (2016), . 1, 31–44. ..... 2016. = .. .. ....., . ...........-.......... ........ ............. ..... ........ .....: ......., .: ........ ...... ............ ............. ............, ..... «.........» (.....) 20 (2016), .. 1, 38–41. ..... 2016. = .. .. ....., . ...........-.......... ........ ............. ..... ........ .....: ........., .: ...... .................. ............, ..... «............ » 11 (2016), .. 24, .... 22, 129–135. ...... 2000 = .. .. ......, ............ ............., .: ............ ............. . ...... .......... ....: .... ...... . ... ......., ..... .. .. ...... – .. .. .......... – .. .. ....., .... . ....., ......: ......... ...., 2000, 57–74. ....... 1991 = .. .. ......., ........ ............ . ........... . ........ . ....., ......: ..........., 1991. ....... 1952 = .. .. ......., ........ ....., .: .. .. ......., ......... ............ 1: .......... . .........., ......: ...-.. .. ...., 1952, 272–426. ........... 1959 = .. .. ..........., ..... .. ....... ........ ....., ......: ........, 1959. ...... – ........ 1985 = .. .. ...... – .. .. ........, ............. ........ .......... ........... .......... . .........., .: ......... ........ ......... ........ . .......... ........., ........., 1985, 127–136. ....... 2009 = .. .. ......., ...... .. ................ . ................ . ....... ...., ......: ...., 2009. ....... 2001 = .. .. ......., ......... .........., .....-.........: ......., 2001. ....... 2016 = .. .. ......., .. ...... – . ..........: ... ............ ..... ..... ........ ..., ...... – .....-.........: ..... ............ ........., 2016. .......... 1953 = .. .. .........., ....... .............. ....., ......: .... ...-.... ...-.. ............ ........... ....., 1953. Brown 1973 = Roger Brown, A first language: the early stages, Cambridge: Harvard University Press, 1973. povzetek Kognitivno-evolucijska raziskava pojavitve dolocnega in nedolocnega clena V lingvistiki vlada prepricanje, da razvoj spoznave od konkretnosti do abstraktnosti spremlja pojavitev najprej dolocnega in nato nedolocnega clena. Drugace pa govori dejstvo, da tako splošen slovniški pojav, kakor je clen, dopušca samo abstraktno mišljenje. Razrešitev tega protislovja prinaša kognitivno-evolucijski pristop v lingvistiki, v katerem se družbeni razvoj cloveštva obravnava hkrati z evolucijo kognitivnih struktur. Podatki o stopnjah dojemanja, namrec sinkretizma, povrhnjosti in alternativnosti, ki se obravnavajo v svoji evoluciji, in primerjanje teh podatkov s pojmom zmožnosti abstrahiranja nudijo dokaz, ki sledi. Sinkretizem dojemanja pomeni popolno odsotnost abstraktnosti, potrebne za obstoj clenov, in popolno odsotnost konkretnosti. Povrhnje dojemanje pomeni zanemarljivo abstraktnost in obcutno pomanjkanje konkretnosti. Alternativno dojemanje, ki je v soodnosu z abstraktnim mišljenjem, pa pomeni popolno protistavo konkretnosti in abstraktnosti, ki je pogoj za obstoj clenov. Dolocni cleni se razvijejo prej kakor dolocni zavoljo povrhnjega dojemanja, ki je ljudem inherentno: konkretno je bolj opazno kakor abstraktno in se zato hitreje zaznamuje. Kar pa ne pomeni, da se tak izrecno dolocni clen semanticno ne protistavlja abstraktnosti. Vse to govori za socasno pojavitev izrecno dolocnega in sovsebno nedolocnega clena v jezikih. Ocene in pOROcila boJana malTaric v zaGRebu izŠla nOva slOvnica ceŠcine Cobiss: 1.19 Zdenka Ribarova – Slavomira Ribarova, Ceška gramatika s vježbama, Zagreb: Porfirogenet, 2015, 531 str. Ceška slovnica z vajami (Ceška gramatika s vježbama) avtoric Zdenke in Slavomire Ribarove je v prvi vrsti univerzitetni ucbenik, namenjen študentom bohemistike na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Njegova pregledna podoba je lahko zanimiva tudi za vse, ki se želijo nauciti ceškega jezika oziroma se pouciti o njem, z metodicno znanstveno zasnovo, temeljeco na sodobnih spoznanjih ceške bohemistike, pa zagotovo lahko postane odlicen vodnik za raziskovalce ceškega jezik(oslovj)a in komparativiste tudi s širšega južnoslovanskega podrocja. Ne gre za povsem novo delo, ampak za posodobljeno in nadgrajeno izdajo ucbenika Pregled ceške gramatike s vježbama avtorice Zdenke Ribarove, objavljenega prvic leta 1977 in nato (v nespremenjeni obliki) leta 1991. Ta že ima nesporno mesto v hrvaški bohemisticni strokovni literaturi (kar dokazuje tudi potreba po novi izdaji), posodobitev gradiva pa zagotavlja njegovo uporabnost tudi za prihodnje generacije študentov ceškega jezika in za zainteresirano javnost. Ucbenik ima klasicno zasnovo, usmerjeno na dva vecja tematska sklopa: glasoslovje s pravorecjem in pravopisom ter oblikoslovje, kamor je po ceški jezikoslovni tradiciji uvršceno tudi besedotvorje. Prvi dve od skupno dvajsetih poglavij sta namenjeni glasoslovni problematiki s sistemizacijo ceških glasov in crk, zajeta je tudi obravnava naglasa in stavcne intonacije, v pravopisu pa poleg tradicionalnih tem, kot so locila (obravnavana je samo raba vejice), pisanje skupaj/narazen ter velika in mala zacetnica, seveda tudi vse za cešcino specificne (in za tujca, ki se uci tega jezika, pogosto tudi najtežje) teme, kot so pisanje mehkega in trdega i-ja (i/y, í/ý), oznacevanje dolžine samoglasnikov, pisanje e in mehkih soglasnikov (d, t, n) ter raba predlogov s in z. Kot pomembno dodano vrednost je treba poudariti tudi uvrstitev tujk oziroma prevzetih besed tako v poglavje o pravorecju kot v tisto o pravopisu: klasicni ucbeniki cešcine kot tujega jezika to sicer obravnavajo v oblikoslovnih poglavjih, le redko pa sta vanje vkljucena tudi izgovarjava in zapis teh izrazov. Naslednjih dvanajst poglavij (3.–14.) je posvecenih podrobni obravnavi ceškega oblikoslovja, pri cemer tretje zajema kratek uvod v problematiko, v cetrtem so predstavljeni osnovni nacini tvorbe besed, v preostalih desetih pa so obravnavane posamezne besedne vrste. Pri samostalnikih, pridevnikih, glagolih in prislovih je vkljuceno tudi podpoglavje o njihovi tvorbi. Ucbenik sicer ne zajema skladnje, je pa ta tematika vsaj delno pokrita v poglavju o veznikih (in zelo na kratko tudi pri rabi vejice v poglavju o pravopisu). Pri obravnavi oblikoslovnih vprašanj morda najbolj stopa v ospredje dolgolet na pedagoška praksa obeh avtoric, ki je bila tudi metodološko izhodišce za pripra vo ucbenika. Poglavja so jasno strukturirana, pregledna, dodane so številne pre glednice, na koncu vsakega poglavja pa najdemo tudi vaje, namenjene preverjanju razumevanja podane snovi. Drugo pomembno izhodišce pa je primerjalna struktura ucbenika, ki obravnavana vprašanja ves cas umešca tudi v hrvaški jezikoslovni diskurz (naslovi posameznih podpoglavij ucbenika so vecinoma navedeni v obeh jezikih – hrvaškemu naslovu je dodan tudi ceški prevod), kar bistveno olajša rabo tudi bolj laicnim bralcem, razlage pa so strukturirane tako, da opozarjajo na razlike med obema jezikoma oziroma na zahtevnejša mesta, na katera je treba biti pozoren. Tak pristop je zelo dragocen, saj je v cešcini danes na oblikoslovnem podrocju veliko dvojnic, kjer si posamezne oblike konkurirajo med sabo, in je zato izbira zlasti za tujca, ki se uci cešcine, lahko zelo zahtevna. Kot verjetno najboljši in najzahtevnejši zgled tega lahko navedemo obravnavo koncnic v rodilniku in mestniku ednine za nežive samostalnike moškega spola s trdo osnovo – obravnava je podrobna, upošteva sodobna spoznanja ceškega jezikoslovja, kljub temu pa ostaja pregledna in brez odvecnega zapletanja. Morda najpomembnejši prispevek ucbenika Ceška gramatika s vježbama pa je 15. poglavje, ki obravnava ceški neknjižni pogovorni jezik (t. i. obecná ceština). Avtorici že v uvodu knjige poudarjata pomembno znacilnost kodifikacije ceškega jezika, ki je že ob nastanku v casu preroda temeljila na takrat dvesto let stari normi humanisticne cešcine. Posledica tega je velik prepad med standardno knjižno normo, zlasti v njeni pisani pa tudi govorjeni podobi (hovorová ceština), in nadnarecno (splošno) pogovorno neknjižno razlicico jezika. Ker je pojav opazen na vseh podrocjih vsakodnevne komunikacije, hkrati pa so razlike med knjižno in pogovorno cešcino na oblikoslovnem podrocju takega tipa, da jih je mogoce sistemsko opisati, je uvrstitev tega poglavja v ucbenik kljucna, saj si uporabnik tako lahko ustvari celovito podobo sodobne cešcine z njenimi najpomembnejšimi razlicicami. V zvezi s 15. poglavjem je treba pohvaliti tudi odlicno opravljeno delo na terminološkem podrocju. V ostalih poglavjih se je bilo mogoce zanesti na že uveljavljeno jezikoslovno izrazje tako v hrvašcini kot v cešcini, razlicna socialna stratifikacija slovanskih jezikov pa pogosto povzroca težave pri poimenovanju posameznih socialnih zvrsti jezika. Avtorici sta se pri tem, kjer je bilo mogoce, oprli na obstojeco terminologijo, hkrati pa v skladu z njo izdelali tudi nekatera nova poimenovanja. Kot je že bilo omenjeno, ucbenik odlikuje tudi zelo dobro izdelan metodološki aparat. Vsebuje vec kot sto razlicnih preglednic in seznamov, med katerimi bodo ucitelji in študentje morda najbolj cenili seznam zahtevnejših samostalnikov, ki imajo kakršne koli posebnosti v oblikoslovni paradigmi, in podobno tudi seznam zahtevnejših glagolov z vsemi njihovimi oblikami; ne eno ne drugo ni ravno pogosto sestavni del takšnih ucbenikov. Ravno tako pomembni so tudi seznami besedotvornih pripon za tvorbo samostalnikov in pridevnikov, vkljuceni v ustrezni besedotvorni podpoglavji, poglavje o števnikih pa ponuja tudi obsežno preglednico glavnih in vrstilnih števnikov ter nadvse dragoceno preglednico osnovnih matematicnih izrazov, ki vkljucuje decimalna števila, ulomke, osnovne matematicne operacije – vse to je lahko za tujca, ki se uci cešcine, zelo trd oreh. Nekoliko preseneca dejstvo, da sta se avtorici pri predlogih odlocili za abecedno obravnavo (enako tudi pri veznikih), a na koncu se izkaže, da je takšen pristop bolj pregleden, saj se izognemo iskanju enega veznika na razlicnih mestih (pri razlicnih sklonih ali pomenih). Posameznim poglavjem so dodane tudi dobro strukturirane vaje, iz katerih je prav tako razvidna dolgoletna praksa poucevanja cešcine kot tujega jezika, saj so vaje usmerjene zlasti na mesta, ki bodo težavna ali zanimiva za hrvaškega uporabnika dela (npr. sklanjanje imen hrvaških mest). Odlicno metodološko zasnovo ucbenika zaokroža zadnjih pet poglavij, ki vsebujejo: . osnovno literaturo (poleg zelo podrobnega seznama ceške bohemisticne lite rature so v to poglavje vkljuceni tudi relevantni hrvaški viri, zlasti Babiceva Hrvatska gramatika iz leta 2005, na katero se ucbenik terminološko opira); . kazalo citiranih ceških besed, ki so v posameznih poglavjih podrobneje obravnavane, kar je lahko posebno dobrodošlo za morebitne laicne uporabni ke ucbenika, ki bi se želeli pouciti o konkretnem problemu; . kazalo ceških terminov, uporabljenih v ucbeniku (to poglavje bi v prihodnjih izdajah morda kazalo razširiti v ceško-hrvaški terminološki slovarcek); . obsežno stvarno kazalo; . v 20. poglavju rešitve vaj. Dejstvo, da Ceška gramatika s vježbama gradi na tradiciji že uveljavljene hrvaške bohemisticne literature in ima s tem zagotovljeno mesto na seznamih obveznega študijskega gradiva, v nicemer ne zmanjšuje pomena opravljenega dela. Avtorici hrvaški (in širši) javnosti ponujata odlicno strukturiran, pregleden, terminološko dosleden, z najsodobnejšimi bohemisticnimi spoznanji dopolnjen in v hrvaški jezikoslovni diskurz vpet prirocnik, ki bo zagotovo pomemben spremljevalec vsakogar, ki se bo odpravil na pot spoznavanja enega najtežjih slovanskih jezikov. tJaša Jakop mednaRodna konFeRenCa kontekstualizaCija zgodovinske leksikologije maja 2017 v helsinkih Cobiss: 1.25 Univerza Helsinki na Finskem je maja 2017 gostila jezikoslovce na mednarodni konferenci z naslovom Kontekstualizacija zgodovinske leksikologije (Contextualizing historical lexicology), ki sem se je aktivno udeležila kot edina predstavnica iz Slovenije in tudi južnoslovanske jezikovne skupine (in kot sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Predavanja so potekala na tamkajšnji univerzi, in sicer v dveh vzporednih sekcijah, skupna pa so bila kar štiri plenarna predavanja. Sekcijska predavanja so trajala po 25 minut (s po petimi minutami dodatka za diskusijo), plenarnim pa je bilo namenjenih po približno 60 minut. Prispevki so zajemali razlicna podrocja jezikoslovja, prevladovale pa so jezikovnozgodovinske teme (glasovni razvoji, zgodovinska leksikologija, etimologija, lingvisticna tipologija, prevzemanje in slovnica).1 Vecina prispevkov in nastopov je bila v anglešcini, nekaj pa jih je bilo tudi v drugih jezikih (dva prispevka sta bila predstavljena v finšcini in po en v rušcini in nemšcini). Na hodniku sta bila razstavljena posterja; prvega, z naslovom Rezultati projekta »Podedovano in izposojeno v zgodovini uralskih jezikov« (Results of the project »Inherited and borrowed in the history of the Uralic languages«), je sestavil Janne Saarikivi, drugega, z naslovom Zgodovinsko jezikoslovje in evolucijski okvir (Historical linguistics and evolutionary framework), pa Outi Vesakoski s sodelavci. Konference se je udeležilo približno 50 jezikoslovcev, med poslušalci pa je bilo tudi precej študentov in drugih (starejših) jezikoslovcev. Prvi dan je imela plenarno predavanje z naslovom Interakcija med besedno strukturo in leksikalno semantiko (The interaction of word structure and lexical semantics) profesorica Johanna Nichols z univerze Berkeley v Kaliforniji. Govorila je o možnem napovedovanju spreminjanja leksike, o povezavah med morfološko strukturo in semantiko besedja, o podaljševanju osnov in izpeljankah (kako hitro se spreminja pomen in procesi izpeljave ter kako hitro se dogajajo spremembe) ter opozarjala na tipološke znacilnosti, ki oblikujejo leksiko kakega jezika in napeljujejo na razlago etimologij. Cilj njenega dela je ustvariti leksikalno tipologijo jezika. Angleški povzetki predavanj so dosegljivi na povezavi http://blogs.helsinki.fi/hist-lexicology/ abstracts/, program pa na http://blogs.helsinki.fi/hist-lexicology/program/. Simonas Noreikis, po rodu Litovec, trenutno pa študent na helsinški univerzi, je v prispevku Litovska vodna imena domnevno ugrofinskega izvora (Lithuanian hydroyms supposed to be Finno-Ugric) predstavil vodna imena v litovšcini, ki naj bi bila ugrofinskega izvora. Prvi je na ugrofinski izvor litovskih hidronimov opozoril že poljski jezikoslovec Jan Rozwadowski leta 1913. Noreikis meni, da je takih vodnih imen okoli 30–40. Namen njegove raziskave je bil izdelati etimologije za ta imena oz. toponime s pomocjo sodobnih metod. Za primer je navedel ime reke Robata, ki ga napacno povezujejo z estonsko besedo raba ‘poplaviti, napolniti z vodo’, dejansko pa je raba germanska izposojenka iz 3.–8. stoletja. Najbolj aktiven predavatelj na konferenci je bil finski jezikoslovec, soorganizator ter avtor uvodnega in zakljucnega govora Janne Saarikivi z Univerze Helsinki. Prvi dan je nastopil s predavanjem Dolocanje baltskega in slovanskega v finskem besedišcu (Defining Baltic and Slavic in Finnic vocabulary), v katerem je predstavil znacilnosti slovanskih in baltskih izposojenk v finšcini. T. i. baltske izposojenke v finšcini verjetno izvirajo iz starih narecij, ki so se pozneje razvila v slovanska. Dokaz za to so nekatere dvojnice toponimov, ki glasoslovno izkazujejo arhaicno slovanšcino iz verjetno najstarejšega finsko-slovanskega stika. Fonologija v novgorodskih pismih na brezovem lubju (iz 11.–12. st.), npr. odsotnost druge palatalizacije, se doslej v etimologiji finskih besed ni upoštevala, zato Saarikivi meni, da bi bilo treba ponovno obravnavati lastnosti nekaterih besed, za katere domneva, da so v finšcino prevzete iz baltskih jezikov; nekatere namrec lahko izvirajo iz starih slovanskih ali iz baltskih narecij, ki so se razvila v slovanska. Drugi dan konference se je zacel s Saarikivijevim plenarnim predavanjem z naslovom K tipologiji etimologij (Towards the typology of etymologies), kjer je le ksikalno tipologijo s pomocjo zgodovinske etimologije predstavil s treh vidikov – (1) motivacija (podedovanih, izposojenih in izpeljanih besed ter onomatopejskih izrazov); (2) polisemija (abstraktni pomeni) in (3) gramatikalizacija (gramaticni pomen) –, v okviru teh pa loci še splošno besedje nasproti lokalnemu (narecnemu). Sama sem v prispevku Izposojenke v slovenskih narecjih (Loan words in Slo venian dialects) predstavila izposojenke v slovenskem narecnem besedju (1) glede na geografsko lego, (2) glede na pomensko polje, (3) glede na izvor prevzema in (4) glede casa prevzema. Med izposojenkami v slovenskih narecjih prevladujejo germanizmi (kot tudi v vecini drugih slovanskih jezikov), manj je romanizmov in še manj hungarizmov. V sklopu predavanja sem predstavila tudi projekt Slovenski lingvisticni atlas ter opozorila na dostopnost atlasa in slovarjev na spletu (na portalu fran.si). Ker je bilo to edino predavanje o kakem južnoslovanskem jeziku, je bilo pet minut za debato premalo; slušateljem se je zdela pestrost slovenskega narecnega (prevzetega) besedja in stikov s tujimi (sosednjimi) jeziki zelo zanimiva. V isti sekciji je nastopil tudi Vladislav Knoll iz Prage s predavanjem O zgodo vini spodnjenemškega vpliva na slovanske jezike (On the history of Low German influence in Slavonic languages). Zanimala ga je predvsem zgodovina spodnje (ljudske) nemšcine in njen vpliv na celoten severnoevropski prostor. Razlikujemo lahko med razlicnimi tipi spodnjenemško-slovanskih stikov: (1) trajni stiki (npr. s kašubšcino ali na Spodnjem Saškem), (2) kratkotrajni stiki (npr. s spodnjo lužiško srbšcino ali severozahodnim delom rušcine) in (3) podrocja brez neposrednega stika. Na podlagi analize nekaterih izposojenk v slovanskih jezikih lahko sklepamo o sociolingvisticni preteklosti spodnje nemšcine. Cilj predavanja je bil povzeti pomembnejše vidike in posebnosti stika spodnje nemšcine s slovanskimi jeziki (konkretno s kašubšcino)2 z diahronega in arealnega stališca. Z avtorjem sva se ob koncu predavanja pogovarjala tudi o najini skupni temi – dvojini, saj raziskuje kategorijo dvojine v kašubšcini. Na koncu drugega dneva konference je znani etimolog Anatoly Liberman z univerze v Minnesoti predstavil svoje delo v predavanju z naslovom Prihodnost angleške etimologije kot veje jezikoslovja in leksikografije (The future of English etymology as a branch of linguistics and lexicography). Liberman je tudi avtor Analiticnega slovarja angleške etimologije (An Analytic Dictionary of English Etymology), ki je plod raziskovanja štirih desetletij v 52 jezikih. V tem slovarju je obsežno predstavil 55 besed z doslej nejasnimi etimologijami. Tretji, zadnji dan konference je kot plenarni predavatelj nastopil Martin Kümmel iz Jene v Nemciji s predavanjem Etimološki problemi med indoiranšcino in uralšcino (Etymological problems between Indo-Iranian and Uralic). Poudaril je, da so uralisti (npr. jezikoslovec Hermann Jacobsohn v knjigi K najstarejših arijskim izposojenkam v ugrofinskih jezikih (Zu den ältesten arischen Lehnwörtern in den finnisch-ugrischen Sprachen) iz 1934) natancno raziskovali predzgodovinske stike indoevropskih, zlasti indoiranskih jezikov z uralskimi, v zadnjem casu pa tudi strokovnjaki za indoevropeistiko in indoiranistiko (kot je predavatelj sam) posvecajo vec pozornosti uralskim vplivom na te jezike, kar klice po ponovnih interpretacijah etimologij. S predavanji sta nadaljevala Madžara, oba iz Budimpešte. Gergely Antal je govoril o skupnem besedju v uralskih jezikih, s poudarkom na madžaršcini in permskih jezikih, npr. udmurtšcini (Remarks on the shared vocabulary of Hungarian, Udmurt and Komi), ter možnostmi za izposojo in smer izposojanja med temi jeziki na podlagi geografskih in arheoloških dejstev. Predstavil je tudi nekaj novih etimologij za ribja imena (npr. za pomen ‘recni ostriž’, v madž. sügér, nar. madž. sigér, singér, siger ...), ki naj bi bila izposojena iz udmurtšcine (npr. udmurt. ..... ‘riba’), Ugotovil je, da so imena za ribe precej nestanovitna in za etimologe zelo problematicna. László Fejes je imel predavanje o glasovnih spremembah v jezikih z vokalno harmonijo, znacilno za uralske jezike (Sound change from the point of view of etymology and grammar). Osredotocil se je na ujevska in ijevska debla v ugrofinski jezikovni skupini in ugotavljal, kako so glasovne spremembe lahko vplivale na slovnicne spremembe in kako na podlagi slovnicnih sprememb rekonstruirati debla. Npr. Vladislav Knoll, Kašubsky´ duál, Slavia 83 (2014), št. 3, 235–261; Tjaša Jakop, Use of dual in standard Slovene, colloquial Slovene and Slovene dialects, Linguistica 52 (2012), 349–362. Konferenca se je koncala s plenarnim predavanjem Petrija Kallia Substrati v finšcini: posodobitev (Substrates in Finnic: an update), jezikoslovca iz Helsinkov, ki je strokovnjak za ugrofinske jezike, za zgodovinsko fonologijo od prafinskega jezika dalje in za predzgodovinsko stanje in jezikovne stike v severovzhodnih evropskih jezikih ter za (stare) germanizme v finšcini. Prafinšcina je skupni prednik finšcine in estonšcine in ni zapisana, ampak le rekonstruirana s primerjalno metodo (kot praslovanšcina). Zanjo je bila znacilna vokalna harmonija, podobna tej v sodobni finšcini (in tudi madžaršcini). Na koncu zadnjega plenarnega predavanja so se gostitelji zahvalili vsem sodelujocim in nas povabili k objavi prispevkov v spletnem (elektronskem) zborniku. Prisotni smo se strinjali, da je bila konferenca organizirana brezhibno, saj so predavanja potekala po predvidenem programu in po natancnem urniku, dve odpovedani predavanji pa so organizatorji nadomestili z novima govorcema in z dodatnim, cetrtim plenarnim predavanjem. V odmorih za kavo in ob vecerih je bilo na voljo tudi nekaj casa za druženje ter izmenjevanje stikov, mnenj, znanj, dvomov in zanimivih (jezikovnih) podatkov. Janez orešnik moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v oBdoBju 1947–1958 Cobiss: 1.04 V mojih dijaških letih se je gimnazija delila na nižjo (ki je obsegala prvi do tretji razred) in višjo (cetrti do osmi razred). Nižje razrede sem obiskoval v letih 1946–1949, in sicer na klasicni gimnaziji (ki je bila umešcena v sedanji osnovni šoli Prežihovega Voranca). Nekako v drugem razredu me je že motilo, da se sošolci norcujejo iz moje izgovarjave glasu r. Zgodaj me je bil zdravnik pri otorinolaringološkem pregledu poucil, da je moj jezik narobe pripet na celjust, in predlagal preprosto operacijo, a se za tak poseg nisem nikoli odlocil. Pac pa sem se zaradi svojega r-a pricel zanimati za izrazno stran jezika in sem dolga leta posvecal pozornost vsemu, kar se je dotikalo govoril. Hkrati so me pritegovali jeziki, ki smo se jih ucili v šoli: slovenšcina, srbohrvašcina, rušcina in latinšcina. Slovenšcino je v našem razredu pouceval Lino Legiša in eno leto pisateljica Mira Mihelic. Oba sta bila usmerjena v književnost; pogosto smo morali dijaki posamic in na glas brati leposlovna besedila iz citanke. Srbohrvašcino je pouceval starejši profesor, in sicer na nacin latinšcine: spraševal je besede, preverjal prevod srbohrvaških stavkov v slovenšcino, ukazoval »Pretvori ta stavek v trpnik« itd., nikoli pa nas ni uvajal v govorjeni jezik. Rušcino je pouceval ruski emigrant, dober pedagog. Prva pesem sploh, ki sem se je v gimnaziji naucil na pamet, je bila ruska otroška Barabán ‘boben’. Latinšcina nam ni kdove kaj koristila; v pricakovanju upokojitve profesor ni vec zmogel napornega dela s še precej otrocjo mladino. Ko je mama opazila, da me mikajo jeziki, mi je kupila nekaj predvojnih šolskih ucbenikov tujih jezikov; spominjam se italijanskega in francoskega ter Šturmove francoske slovnice. (V knjigarnah so namrec stare zaloge prodajali za majhen denar.) Po teh knjigah sem sicer listal, a se nisem odlocil za ucenje kakega dodatnega jezika. Vstavljam vložek o francoski slovnici profesorja romanistike FrancaŠturma, namenjeni za pouk v višji gimnaziji. Šturmova slovnica je izšla leta 1929, tj. v obdobju, ki ga je zaznamoval prehod iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo, in takrat so po majhnih korakih zaceli Besedilo je bilo predstavljeno 19. decembra 2016 v Lingvisticnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. vsiljevati srbšcino kot edini uradni jezik. Recimo na vseh železniških postajah so na izvesku z imenom postaje dodali še enako ime, izpisano v srbski cirilici. Knjige za slovenske šole so imele naslove poglavij in podpoglavij tudi v srbšcini. Šturmova slovnica je bila spisana v francošcini (ceprav bi v ucbeniku za gimnazije pricakovali slovenski razpravni jezik; vendar o razpravnem jeziku te slovnice tu ne bi duhovicil). Avtor je francoskim naslovom dodajal še slovenske, ocitno pa je moral navesti celo srbske, resda v latinici. Npr. poglavje o samoglasnikih se je glasilo Voyelles. Samoglasniki. Samoglasnici. (Vendar avtor niti pri prevajanju francoskih zgledov v slovenšcino niti pri prevajanju francoskih naslovov v srbšcino ni bil dosleden.) Dalje so nekateri francoski zgledi delali propagando za Srbijo, npr. »srbska vojska je uresnicila sanje Jugoslovanov«. Konec vložka o Šturmovi slovnici. Šolanje sem nadaljeval na Gimnaziji Poljane, ta je bila namrec mojemu stalnemu bivališcu najbližja. Jezikovni predmeti so bili slovenšcina, anglešcina, rušcina in dve leti latinšcina. Na voljo je bil izbirni pouk francošcine, ki sem se ga udeleževal, a je trajal premalo casa, da bi bilo kaj koristi. Slovenšcino je eno leto poucevala Silva Trdina. Doživljal sem jo kot odlicno pedagoginjo; marsikateremu ucencu, tudi meni, je posvecala pozornost, tako da sem tisto leto zaradi njenega pristopa postal samozavesten dijak z resnicnim zaupanjem vase. Nekje sem staknil prirocnik o govorništvu, preveden iz anglešcine, ga navdušeno prebral in na pobudo profesorice z navodili o javnem govorjenju sošolce dolgocasil med nekaj urami slovenšcine. Preostala leta je slovenšcino poucevala Olga Sterle, ki je bila kakor Silva Trdina dobra pedagoginja, a je delovala na drug nacin, žal nekam brezbarvno. Obe profesorici sta namenjali najvec pozornosti slovenski književnosti. Pri anglešcini, kjer je tekel pouk za zacetnike, je v cetrtem razredu sodelovalo samo pol razreda (druga polovica je namrec loceno imela nemšcino); tisto leto smo pridobili res veliko, kajti profesorica je bila sijajna. Žal je kmalu po tem letu preminila in v petem razredu je anglešcino prevzela druga profesorica, manj dobra. Rušcino je poucevala ruska emigrantka, verjetno pedagoško usposobljena že iz Rusije, kajti bila je izjemna. Ker smo bili osnove slovnice predelali že v nižji gimnaziji, nas je seznanjala s klasicno rusko književnostjo; doma smo brali ruske romane in o njih med urami po rusko porocali. Do ruske književnosti smo cutili prav posebno spoštovanje. (Ko sem cez leta kaj iskal po prvi izdaji ruske akademijske slovnice, v kateri je, kot znano, vecina ponazoritev iz ruskega leposlovja, sem ob zgledih užival na nacin, ki ga pri drugih slovnicah nisem bil deležen. Tudi francoski jezikovni prirocnik Grevisse vsebuje mnogo zgledov iz književnosti, a ker sem žal prebral premalo francoskega leposlovja, in sploh ne v izvirniku, mi ob Grevissovih zgledih custva ne zaigrajo.) Latinšcina na moji neklasicni gimnaziji ni bila posebno pomemben predmet in je nismo usvojili veliko. Vzporedno s poukom v višji gimnaziji sem na placljivi vecerni šoli, imenovani Ljudska oz. Delavska univerza, pet let obiskoval španšcino in tri leta nemšcino. Kot pravo razsvetljenje me je nekega dne preblisnilo, da je na videz netvorjena beseda razum sestavljena iz raz in um. Še danes pomnim, da me je preblisk o razumu spreletel med hojo po mestu, natancneje pred glavno pošto. Ker sem bil v gimnazijskih letih deležen pouka nekaterih tujih jezikov, sem vedel, da je slovenšcina samostojen jezik, a to je bil meni kar jezik mojih profesorjev, vse odklone od tega jezika pa sem štel za napako. Kolikor se spomnim, o narecjih ni bil govor, še manj o cem drugem neknjižnem. Izraz knjižni jezik se je rabil v vseh letnikih gimnazije, a brez kake poglobitve v ta pojem. Takratni ucitelji slovenšcine med svojim univerzitetnim izobraževanjem najbrž niso bili slišali prav veliko o knjižnem jeziku, poudarek je bil na historicni slovnici, na zgodovini jezika in na književnosti. Prav gotovo so bili seznanjeni z narecjeslovjem, a je bilo najbrž razumljeno izkljucno kot del historicne slovnice. Ko sem se v starosti nekako 15 let srecal s knjižico Antona Bajca o rasti slovenskega knjižnega jezika, se mi je odprl nov svet. Knjižico sem predelal od platnice do platnice in sem si glavne podatke vtisnil v spomin. (Zato sem se odtlej pri pouku slovenšcine petelinil z izjavami kot »jamstvo je izposojena beseda, domace je poroštvo«, kar je na prof. Sterletovo naredilo nekaj vtisa.) Zlagoma sem tudi spoznal, da za nekatere prevzetke sploh ni domace ustreznice, npr. za besedo skromen (ki je bila v 19. stoletju prevzeta iz zahodnoslovanskih jezikov). Doumel sem, da knjižni jezik ni dan od Boga, temvec da so ga bili oblikovali stoletja. Za Bajcevo stališce sem sodil, da je o knjižnem jeziku zadnja beseda. Ko sem pozneje kot asistent na Filozofski fakulteti poizvedel pri Bredi Pogorelec, ali mi lahko ponudi kakšno honorarno delo, je predlagala, da bi obdeloval razlocke med navideznima sopomenkama, npr. natancen nasproti tocen. Odvrnil sem, da vem samo, da je natancen domaca beseda, tocen pa prevzeta, in da ne bi znal dolocati razlocka med njima (kaj šele med enak in isti, cel in ves). Pogovor z Bredo se je tukaj koncal. Breda je takrat vedela, jaz pa sem šele precej pozneje razumel, da prevzete besede jezik, zlasti knjižni jezik, bogatijo, da jih torej naceloma ni treba preganjati, temvec izkoristiti za ustvarjanje novih pomenskih tancin. Poroštvo in jamstvo se v pravu rabita vsako na svojem podrocju in ne vidim vec, kako bi shajali brez tega para. Leta 1950, torej v petnajstem letu mojega življenja, mi je sošolec iz vzporednega razreda zaupal, da deluje v Zagrebu ameriška knjižnica (in sicer pri generalnem konzulatu ZDA) in da izposoja knjige tudi po pošti, le da si je treba najprej priskrbeti za neko podrocje popis publikacij, ki so v knjižnici na voljo, in potem narocati zaželene enote. Res sem pisal tja po knjige o jezikih in kmalu prejel tipkopis z naslovom Linguistics, urejen po abecedi avtorjev. (Da linguistics pomeni ‘jezikoslovje’, ne jezikov, sem dojel šele pozneje.) Narocil sem prvo delo na spisku in poslali so mi obširno porocilo, kako so med drugo svetovno vojno po kratkem postopku vcepljali ameriškim vojakom jezike, ki so se govorili na ozemljih pod ameriško zasedbo. Precej podrobnosti je bilo o povsem prakticnih prijemih, na katere so se naslanjali ucitelji teh jezikov. Prvic sem bral, da se v ustni francošcini ženski spol pridevnikov ne tvori nujno iz moškega spola (in torej z dodajanjem razlicnih soglasniških koncnic), temvec da je za tujce lažji obratni postopek, namrec da se ženskemu spolu odpahne koncni soglasnik, kateri koli že je; npr. iz blanche ‘bela’ se dobi po tej poti blanc ‘bel’. Tako sem mimogrede spoznal, da obstaja veda o poucevanju, to je seveda didaktika in širše pedagogika. Ker sem si bil v tistih letih že nabral nekaj izkušenj z inštruiranjem šolskih predmetov, sem takoj uvidel pomembnost didaktike in se v porocilo res poglobil; odtlej sem vse življenje posvecal pozornost didakticnim oz. pedagoškim vidikom poucevanja. Ko sem knjigo vrnil v Zagreb (poštnina nazaj je bila v tej zvezi moj edini strošek!), sem si zaželel prvo enoto seznama pod B, to pa je bila incredibile dictu Bloomfieldova knjiga z naslovom Language ‘jezik’ (Bloomfield 1933). Ko je pošiljka prispela, nisem niti slutil, da držim v rokah tedaj najpomembnejšo predstavitev ameriškega jezikoslovja. Vendar mi je bilo dano, da sem po nekaj urah skrbnega branja doumel, da me Bloomfield uvaja v nekaj popolnoma novega, to novo pa je veda po imenu jezikoslovje. Sprva resda nisem razumel vsega, saj mi je bilo izrazje prevec tuje, vendar sem na sreco vztrajal. Knjigo je bilo treba sicer vrniti v Zagreb, a izposodil sem si jo ponovno, morda veckrat, in jo študiral. V poznejših, malo boljših casih sem si kupil svoj izvod in zanj mi je oce priskrbel zašcitni karton, v katerem hranim dragoceni vademekum še zdaj. Pri Bloomfieldu me je, ne vem, zakaj, najbolj pritegnilo poglavje o indoevropskih jezikih in o njihovem razvoju iz indoevropskega prajezika. Prof. Sterletova mi je povedala, da je študij o tem na voljo na Filozofski fakulteti, in takrat sem se odlocil ter oznanil mestu in svetu, da se bom po gimnaziji vpisal na ta študij. Leta 1950 je bilo ljudi, ki so živeli v skromnih razmerah, veliko, tudi naša družina, in država je bila za marsikoga in za marsikaj neprepustno zaprta. Vendar sem leta 1950 z lahkoto dostopal do pomembnih publikacij ameriškega jezikoslovja. Tudi sošolec, ki me je bil opozoril na ameriško knjižnico, si je od tam izposojal knjige, verjetno s podrocja naravoslovja; poklicno pot je namrec zakljucil kot redni profesor na Fakulteti za farmacijo. Ameriška knjižnica v Zagrebu je tako že kmalu po drugi svetovni vojni igrala res pomembno izobraževalno in povezovalno vlogo. Kolikor vem, deluje še vedno. Okoli leta 1955 so se po obisku sovjetskega voditelja Hrušcova v Jugoslaviji takoj izboljšali meddržavni odnosi s Sovjetsko zvezo in stekel je promet s tiskom. Prek založbe Meždunarodnaja kniga so se dale narocati tudi jezikoslovne publikacije, in celo po nizki ceni. Nekateri so si ustvarili knjižnico iz vsega, kar se je tiskalo v Sovjetski zvezi, a zdaj ni vec toliko ljudi, ki bi brali rusko, in žal ta knjižna bera, dobra in manj dobra, konca med odpadnim papirjem. Nekateri so se nad rusko strokovno literaturo zmrdovali, toda v resnici je po tej poti postalo širše znanih kar precej majhnih jezikov Sovjetske zveze. V spominu sem ohranil ruski opis sodobnega indoevropskega (dolocneje iranskega) jazguljamskega jezika; opis je izšel leta 1966. Kot berem na Googlu, je jazguljamskih govorcev okoli 4000, delo iz leta 1966 pa je še vedno tudi na Zahodu priznani temeljni vir o jazguljamskem jeziku. Vložek, ki se navezuje na razmišljanja o jazguljamskem jeziku. Osredinimo se na osebek neprehodnega stavka, na osebek prehodnega stavka in na predmet prehodnega stavka. Te enote so po jezikih kodirane bodisi enako (npr. v anglešcini razen pri nekaterih zaimkih) bodisi sta dve enoti kodirani enako, preostala pa drugace (npr. v slovenšcini, kjer sta oba osebka v imenovalniku, predmet pa v tožilniku). Znani so samo trije ali štirje jeziki, ki oblikovno locijo vse tri naštete enote. Sem spada ajnujšcina, manjšinski jezik na Japonskem, ki je zaradi omenjene izjemnosti še bolj poseben jezik kot japonšcina. (Želim si, da bi se vsak prihodnji japonski cesar naucil govoriti ajnujsko in bi s svojo velikansko avtoriteto ajnujšcino obvaroval pred stapljanjem z uradnim jezikom.) Ajnujšcini dela družbo jazguljamšcina, a slednja je unikum, saj loci naštete tri vrste osebkov samo v pretekliku. Konec vložka. V osmem razredu je prof. Sterletova uredila, da sem lahko šel po nasvet o svojem prihodnjem študiju k njenemu znancu prof. Milanu Grošlju, klasicnemu filologu. Prvic sem vstopil v poslopje NUK-a. Profesorja sem pocakal pred njegovo pisarno v najvišjem nadstropju in kar pred pisarno sva tudi opravila pogovor. Prof. Grošelj mi je navedel nekaj znanj, ki pridejo prav pri indoevropeistiki, in posebej poudaril pomen gršcine. Pricakoval sem, da mi bo dovolil obiskovati pouk gršcine na oddelku za klasicno filologijo, a je svetoval, naj si poišcem zasebnega ucitelja. Vložek. Še iz casov pred mojim vpisom na Filozofsko fakulteto je izvirala napetost med profesorjem primerjalnega jezikoslovja Karlom Oštirjem, prof. Milanom Grošljem in mladim indoevropeistom Bojanom Copom. (Nisem doživel, da bi mi kdo od vpletenih vsaj bežno omenil to napetost. Iz nje je izvirala tudi zadržanost prof. Grošlja med pogovorom z menoj.) Napetost je bila res huda. Na primer, Bojana Copa je Oštir odklanjal, po krivici odklanjal do te mere, da ni hotel sprejeti v obravnavo niti njegovega doktorata. Bojan Cop je doktoriral šele po upokojitvi Karla Oštirja in postal njegov naslednik, pozneje tudi clan SAZU. S prof. Grošljem sem se zbližal šele v zadnjih letih njegovega življenja. Kar nekajkrat sem ga obiskal na domu in pogovarjala sva se o jezikoslovnih temah po njegovi izbiri. Sam sem bil najbolj podprt z znanjem o germanskih jezikih in sem obcudoval vednost prof. Grošlja na tem podrocju. Konec vložka. Od znanja, ki ga v gimnaziji nisem bil deležen, sem pozneje najbolj pogrešal osnove matematicne logike. Dokler se s to snovjo nisem vsaj malo seznanil, sem nekatere novejše jezikoslovne publikacije komaj razumel. Koristila so mi predavanja prof. Nika Prijatelja in njegove poljudno strokovne knjižice. Jeseni 1954 sem se vpisal na Filozofsko fakulteto. Vpisovala nas je starejša uradnica. Presenetila me je s podatkom, da moram poleg indoevropskega primerjalnega jezikoslovja vpisati še drugo študijsko smer, in sicer pod B, kot se je takrat reklo. Cesa takega nisem bil niti slutil in se nisem takoj znašel. Ker je bila za menoj dolga vrsta cakajocih, je uradnica prekinila moj nekam dolg molk z odlocitvijo, da me bo pod B vpisala na anglistiko. In pri tem je ostalo. Na anglistiki sem se znašel med zelo številnimi študenti (pretežno dekleti) in precej manj številnimi ucitelji. Pouk je potekal v anglešcini, le ostareli profesor Jakob Kelemina, tik pred upokojitvijo, je angleško historicno slovnico predaval slovensko. (Ko sem mnogo pozneje sam prevzel angleško historicno slovnico, sem obdržal slovenski metajezik in bil v tem na oddelku ves cas bela vrana; ko sem še pozneje nekaj let predaval teorijo prevajanja, sem prav tako vztrajal pri materinšcini. Za slovenšcino se nisem odlocal iz nacelnih razlogov, temvec sem svojo prakticno anglešcino ocenjeval – in jo še vedno ocenjujem – kot neprimerno za rabo v predavalnici.) Vstavljam vložek o prof. Jakobu Kelemini. Med drugo svetovno vojno je preživel nekaj casa na ženinem posestvu v Kostanjevici na Krki. Po nekem bojnem dogodku so vojaki izbirali po vasi talce in so mednje uvrstili tudi prof. Kelemino. Pred odhodom na morišce so talce postrojili na glavnem trgu. Mimo se je pripeljal nemški oficir, izstopil iz avtomobila in si talce ogledal. Ocitno ga je nekaj pritegnilo v drži ali videzu prof. Kelemine. Stopil je k njemu in ga vprašal, kdo ali kaj je, in Kelemina je odgovoril, da je univerzitetni profesor nemšcine. Nato mu je oficir ukazal, naj gre domov. Kolikor se spomnim, mi je o tem travmaticnem dogodku pripovedoval asistent prof. Kelemine dr. Janez Stanonik. Konec vložka. Literarni del pouka mi ni dišal. O angleški književnosti nikoli nisem vedel veliko, še manj o ameriški. Nekaj malega sem odnesel o Shakespearju, ker je lektor Britanskega sveta med svojimi urami prirejal glasno branje iz Shakespearjevih iger, in sem tudi jaz bil kdaj pa kdaj na vrsti za podajanje katere izmed vlog. Pri diplomskem izpitu pod B mi je izpraševalec književnosti, asistent Janez Stanonik, zastavil vprašanje o prvem angleškem romanopiscu Johnu Lylyju; na to vprašanje sem znal odgovoriti, ker sem bil o Lylyju bral prav na dan pred izpitom, in sicer v prostoru oddelka; to ni ušlo ocesu dr. Stanonika in me je iz kolegialnosti pri izpitu vprašal prav to snov. Ko bi bilo vprašanje drugacno, najbrž ne bi zvozil. Clan komisije je bil tudi indoevropeist prof. Oštir. Njegovo vprašanje je bilo o besedi rebro, a mu je zadošcalo že, da sem pojasnil dolžino p-ja v nemški ustreznici die Rippe. Pri jezikovnem pouku sem zavzeto poslušal predavanja in sodeloval pri vajah iz angleške fonetike, malo kasneje tudi predavanja in vaje o angleški skladnji. Kot vemo, jezikoslovne šole še niso posvecale pozornosti skladnji, in niti iz Bloomfielda nisem mogel dobiti vtisa, da bi bila skladnja kaj pomembnega. (Svetla izjema je bil Danec Otto Jespersen, a njegovih doneskov takrat še nisem poznal.) Prakticni pouk anglešcine zajema le malo oblikoslovja, zato pa toliko vec skladnje. Med ucenjem anglešcine v gimnaziji sem bil najbrž podzavestno usvojil marsikatero skladenjsko pravilo, a teoreticno sem skladnjo spoznal šele med univerzitetnim študijem; prav presenetila me je njena razvejenost in zapletenost. K sreci je bil ta del pouka sistematicen in natancen, tako da mi je anglistika prispevala dobro podlago za naprej. Moje znanje anglešcine se je utrjevalo že v gimnaziji, saj sem inštruiral tudi ta predmet, in še bolj med univerzitetnim študijem, ko sem honorarno pouceval na ljubljanskih osnovnih šolah. Takrat je bila zadnji krik mode naravna metoda, tj. pri pouku naj bi se slišal samo tuji jezik. Metodo sem preizkusil tudi sam. Dokler sem ucencem z vpadljivim kazanjem na svincnik dopovedoval, da se angleško imenuje pencil, ni bilo težav. Malo se je zapletlo, ko sem moral v šolo prinašati kokošja jajca, solato in drugo, da sem po naravni metodi predstavil te besede. (Stenskih slik nismo imeli.) Še sploh pa je postalo nerodno, ko so prišli na vrsto glagoli kot skakati in plesati. Ko sem pred tablo uprizarjal ustrezne gibe, so ucenci ponoreli; krohota ni bilo ne konca ne kraja. Uvidel sem, da ob naravni metodi nikakor ne morem vzdrževati reda. Naravno metodo sem opustil in se vrnil k tradicionalnemu nacinu poucevanja. Še zdaj se spominjam nekaterih ucencev iz tistega casa in se ob nakljucnih srecanjih na cesti z njimi pogovarjam. A še nobeden ni rekel lepe besede o mojem pouku, iz cesar sklepam, da takrat nisem bil posebno uspešen. Pouceval pa sem tudi vecerni tecaj za zdravnike in medicinske sestre v Zdravstvenem domu Vic, menda vec kot deset let. Ko sem zaradi vedno obilnejših obveznosti na Filozofski fakulteti s tecajem prenehal, je prišla k meni medicinska sestra Zdravstvenega doma Vic in me prosila, da bi še nadaljeval. Iz tega sem sklepal, da sem vsaj v tem tecaju naredil kaj dobrega. Vendar se zaradi drugih dolžnosti nisem dal preprositi. Vzporedno z anglistiko naj bi tekel pouk iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Profesor in sploh edini ucitelj na Oddelku (takrat Seminarju) za primerjalno jezikoslovje je bil od leta 1922 Karel Oštir. V letih 1954–1958 sem bil njegov edini študent, zato je odlocil, da samo zame ne bo imel posebnih predavanj. To je bil hud udarec, ne najmanj zato, ker je bil Oštirjev seminar popolnoma brez strokovne literature, saj je v celoti zgorela, ko je leta 1944 padlo na streho NUK-a nemško letalo in je bilo v požaru uniceno najvišje nadstropje. V petdesetih letih je bilo na kupovanje zahodnih strokovnih publikacij šele v povojih, še celo pa na trgu ni bilo predvojnih tujih publikacij. Tako sem bil pri študiju primerjalnega jezikoslovja skoraj povsem prepušcen samemu sebi. Nekaj knjig sem si resda lahko izposodil v drugih oddelcnih knjižnicah, a vse so bile precej starega datuma. Udeleževal sem se Oštirjevih ur za študente germanskih in slovanskih jezikov. Želel jim je posre dovati vpogled v tisti del indoevropeistike, ki se je dotikal njihovega osnovnega študija. Npr. študentom anglešcine in nemšcine je predstavil germanski premik soglasnikov in Vernerjev zakon – za kaj vec je zmanjkalo ur. Študentom slavistike je približal zakon o odprtih zlogih in nekaj podobnih stvari. Meni je vse koristilo, drugim pa je bilo odvec, saj to znanje nima nobene prakticne vrednosti v poklicu. Metoda poucevanja je bila sokraticna: profesor je vsakic s kredo napisal nekatere kljucne jezikovne podatke, nato pa skušal s primernimi vprašanji doseci, da bi študenti sami dognali jezikovni razvoj, ki je bil ponazorjen na tabli. Študenti so bili kljub odporu do snovi izzvani k sodelovanju. Enak nacin sem pozneje pri angleški historicni slovnici posnemal sam, a kakor Oštir študentov nisem zmogel zares pritegniti. Verjetno je bila angleška historicna slovnica v mojem casu na anglistiki najbolj osovraženi predmet. Ne pravim, da so bila ta predavanja brez smisla, saj so razlagala celo tako temeljni vidik, kot je angleška pisava; a anglistom je malo mar, zakaj se piše, kot se piše. Drugi vidiki mojih izvajanj so bili študentom še bolj odvratni. Kot sem bil omenil, mi je prof. Grošelj posebej priporocil gršcino. Zasebno me je pouceval znani latinist Silvester Kopriva. Po dvakrat na teden sva se sestajala v klasicni gimnaziji (tam je bil namrec nastavljen), v knjižnici, pred rednim poukom, in v dveh letih me je tako oskrbel z osnovami, da sem nato nadaljeval brez ucitelja. Silvester Kopriva mi je ostal v najlepšem spominu. Po dveh desetletjih sem gršcino ponovil, tako da sem predelal neki ucbenik, vaje pa mi je tovariško popravljala Erika Mihevc Gabrovec, profesorica klasicne filologije na Filozofski fakulteti. Vložek o Bojanu Copu. Ob neki priliki sem ga prosil za nasvet; svetoval mi je Meilletovo študijo o metodologiji raziskovanja v okviru primerjalnega jezikoslovja (Meillet 1925). Drugace pa se me je Bojan Cop izogibal. Domnevam, da je v meni videl osebo, ki sedi na tistem stolu v Oštirjevi pisarni, na katerem bi po vsej pravici smel sedeti on. Pozneje, ko je bil že profesor, pa sva bila z Varjo veckrat na obisku pri njem in njegovi soprogi Metki in bila vedno prijazno sprejeta. A prof. Cop je trpel od tolikih izgovarjalnih težav, da se pravi pogovor z njim ni dal uresniciti. Da mi zaupa, se je pokazalo, ko je bil v Lingvisticnem krožku na sporedu njegov zadnji nastop. Prišel je na tisti sestanek krožka in me kar tam prosil, naj namesto njega preberem njegovo predavanje. Seveda sem rad privolil. Vendar nadaljevanje ni bilo preprosto; v rokopisu namrec ni manjkalo kratic in okrajšav, zlasti za imena jezikov in za naslove znanstvenih casopisov, tudi ugrofinskih, in med branjem sem moral krajšave razvezovati, kadar sem se pac znašel pred katero. V dobro sem si štel, da mi je razvezava uspela prav v vseh primerih in brez zatikanja, cetudi mi snov Copovega predavanja ni bila blizu. Konec vložka. Prof. Oštir mi je bil cloveško naklonjen in je dosegel, da sem pri njem opravljal polovico demonstratorske službe (drugo polovico pa pri germanskih jezikih). Rad se je pogovarjal z menoj, vendar ne o strokovnih vprašanjih, temvec o vsem drugem. Kadar ljudje iz obzirnosti molcimo, on ni molcal. Ko sem se te njegove lastnosti zavedel, sem ga zacel poslušati zelo pazljivo. Kot sogovornik je bil vcasih neprijeten, zabavljaški in celo neokusen. Zaradi odkritosti je bil priljubljen le pri redkih, vecinoma so ga odpravili kot cudaka. V vlogi njegovega polovicnega demonstratorja sem bil malo pred diplomo nekoliko udeležen, ko je leta 1958 izstopil iz SAZU. Tega dogodka mi sicer ni omenjal, mi je pa narekoval pismo predsedniku SAZU Josipu Vidmarju, da se prof. Oštir ne bo odzval vabilu predsednika, naj pride pojasnit razloge za izstop. Prof. Oštir je pismo podpisal; zdaj mora ležati v katerem izmed arhivov SAZU. Glede indoevropeistike sem se torej moral znajti sam. Oprl sem se predvsem na Brugmanna, medtem ko za anatolske jezike in za laringalno teorijo še vedel nisem. Prof. Oštir je pred prvo svetovno vojno objavil o laringalni teoriji tako opazen prispevek (Oštir 1913: 165sl.), da je citiran v Puhvelovi bibliografiji laringalne teorije (bibliografija sega do leta 1959; Puhvel 1960: 2) in je v Lindemanovem prirocniku o laringalni teoriji naveden med pionirji (Lindeman 1970: 22), a meni Oštir te kljucne teorije niti omenil ni. Za hetitšcino in laringalno teorijo sem izvedel šele leta 1962, ko sem bral Apophonie (Kurylowicz 1956). (Natancneje sem se z laringalno teorijo seznanil leta 1972, iz že omenjenega prirocnika o laringalni teoriji – Lindeman 1970.) Cez leta sem na Harvardu obiskal znanega indoevropeista Calverta Watkinsa in on je spregovoril o neki podrobnosti hetitskega jezikoslovja. Ko se je ustavil, da bi kaj dodal še jaz, sem mu priznal, da povedano slišim prvic. Odtlej sva se z Watkinsom srecevala samo v družabnem okolju. Obžalujem, da me Oštir vsaj v pogovoru ni opozoril na kljucno vlogo filologije pri raziskovanju starih jezikov. Tako sem se s filologijo ukvarjal šele v povezavi z islandšcino. Islandska filologija je sicer tudi conditio sine qua non, a filologija starih indoevropskih jezikov je vse kaj hujšega. Pri islandšcini je v ospredju preoddaja (tradiranje), pri zares starih indoevropskih jezikih pa se je treba nasloniti na filologijo v vsej njeni razvejenosti. Mnogo filoloških orehov je sicer že strtih, še vec vsaj nacetih, a v ocenah del iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja berem pogosten ocitek, da je avtor zanemaril to in to filološko zadrego svojega gradiva. V mojem drugem ali tretjem letniku mi je prof. Oštir rekel, da se bo takoj upokojil. (Domnevam, da so profesorja izzvale tedanje cistke na Oddelku za slavistiko, kjer je imel tesne vezi s krivicno upokojenim prof. Antonom Slodnjakom.) V obupu, da brez prof. Oštirja študija ne bom mogel dokoncati, sem zbral pogum in zaprosil za sprejem pri dekanu Filozofske fakultete prof. Antonu Ocvirku s primerjalne književnosti. Sprejel me je, me poslušal in mi obljubil, da bo poskusil prof. Oštirja pregovoriti, naj upokojitev odloži na cas po moji diplomi; ce to ne bi uspelo, mi je dekan obljubil pomoc pri nadaljevanju študija v Zagrebu. Dekan je bil do mene ocetovski in uglajen. Res mu je uspelo Oštirja odvrniti od takojšnje upokojitve, a Oštir je odtlej vztrajal, naj diplomiram cim prej. Pri njem ni bil predviden noben vmesni izpit, tudi moja morebitna diplomska naloga mu ni bila mar. Jeseni 1958 sem diplomski izpit pod A opravljal pred komisijo Oštir, arheolog (ne pravnik!) Korošec in slovenist Anton Bajec. Sestavo komisije sem prvic videl šele med izpitom. Na arheologovo vprašanje nisem odgovoril, saj se na to snov sploh nisem bil pripravljal. Prof. Bajec (takrat morda še lektor Bajec) me je vprašal, kako si je izumitelj telefona American Alexander Bell zapisoval glasove govorjenega jezika. Tudi tega nisem vedel in sledilo je milostno vprašanje, kako se izgovarja samoglasnik a; na to sem znal odgovoriti. Vsega, kar me je kot zadnji izpraševal Oštir, se žal ne spomnim, a precej casa sem razpredal o etimologijah za sestavne dele hiše, npr. za besede stena, zid, okno, vrata, streha. Zapletlo se je, ko me je Oštir vprašal, kateri del hiše je v etimološkem sorodstvu z besedo streha. Ker sem molcal, je on povedal za strop. Nato sem znal pojasniti samoglasniški prevoj pri streha in strop, saj sem za povezavo med besedama v resnici že od prej vedel, a enote strop v živcni napetosti nisem zmogel priklicati. Zaradi te polomije se mi je zveza streha – strop za zmeraj vtisnila v spomin. Komisija mi je prizanesljivo podarila devetko, de iure sem torej izdelal, a devetko sem pri sebi – poznavajoc Oštirjevo logiko – ovrednotil kot negativno oceno. Za prof. Oštirja sem bil pac luzer, zguba. Diplomiral sem, ker je profesor na podlagi mojega ukrepanja po pretnji z upokojitvijo uvidel, da se me brez diplome ne bo znebil. Zaradi indoevropeistike je bil dodiplomski študij med najtežjimi obdobji mojega strokovnega življenja. Vendar sem sklenil, da bom potrpel vse, da bi ostal v jezikoslovju. S prof. Oštirjem sva se srecevala še vrsto let, a ne takoj po obdobju, ki sem ga pravkar opisal. navedenke Bloomfield 1933 = Leonard Bloomfield, Language, New York: Holt & Co, 1933. de Saussure 1879 = Ferdinand de Saussure, Mémoire sur le systčme primitif des voyelles dans les langues indo-européennes, Leipzig: Teubner, 1879. Kurylowicz 1956 = Jerzy Kurylowicz, L’apophonie en indo-européen, Wroclaw: Zaklad im. Ossolinskich, 1956 (Prace jezykoznawcze 9). Lindeman 1970 = Fredrik Otto Lindeman, Einführung in die Laryngaltheorie, Berlin: de Gruyter, 1970. Meillet 1925 = Antoine Meillet, La méthode comparative en linguistique historique, Paris: Édouard Champion, 1925. Oštir 1913 = Karl Oštir, Das Verhältnis des indogerm. x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten: ein Beitrag zur indogermanisch-semitischen Sprachwissenschaft, Anthropos: internationale Zeitschrift für Völker- und Sprachenkunde 8 (1913), 165–180. (Bibliografija je na zacetku clanka; urejena je po zaporedju nastajanja, na prvem mestu je de Saussure 1879.) Puhvel 1960 = Jaan Puhvel, Laryngeals and the Indo-European verb, Berkeley – Los Angeles: University of California Press, 1960 (University of California publications in linguistics 21). Sturm 1929 = F. Sturm [tako!], Grammaire française ŕ l’usage des classes supérieures des écoles secondaires: phonétique, morphologie, syntaxe, Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1929. seznam sodelujOcih Aleksandra Bizjak Koncar Anita Celinic Helena Dobrovoljc Tjaša Jakop Primož Jakopin Pawel Janczulewicz Mihaela Koletnik Mojca Kompara Bojana Maltaric Marina Marinkovic Mira Menac-Mihalic Janez Orešnik Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana aleksandra.bizjak@zrc-sazu.si Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Ulica Republike Austrije 16, HR-10000 Zagreb, Hrvaška acelinic@ihjj.hr Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com Kamnik pod Krimom 11, SI-1352 Preserje primoz.jakopin@guest.arnes.si Instytut Jezyka Polskiego Polskiej Akademii Nauk al. Mickiewicza 31, PL-31-120 Kraków, Poljska pawel.janczulewicz@ijp-pan.krakow.pl Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor mihaela.koletnik@guest.arnes.si Univerza na Primorskem Fakulteta za humanisticne študije – Turistica Obala 11a, SI-6320 Portorož mojca.kompara@fts.upr.si Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za slavistiko Aškerceva cesta 2, SI-1000 Ljubljana bojana.maltaric@siol.net Zavod za lingvisticka istraživanja HAZU Ante Kovacica 5, HR-10000 Zagreb, Hrvaška mvalencic@hazu.hr Filozofski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, Kroatistika Ivana Lucica 3, HR-10000 Zagreb, Hrvaška mmenac@ffzg.hr Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Aškerceva cesta 2, SI-1000 Ljubljana janez.oresnik@sazu.si Gleb Pilipenko .... ......... Sergej Popov ...... ..... Dorota Krystyna Rembiszewska Liliana Spinozzi Monai Anna Viktorovna Šcetinina .... .......... ........ Suzana Todorovic Perina Vukša Nahod Maria Waclawek Maria Wtorkowska ........ .............. .......... ........ .... RU-119991 ......, ......, ......... ........, .. 32-., Rusija glebpilipenko@mail.ru ........... ............ ........... ..... .. .. ........ ....... ......., 4, ......., ......., UA-61022, Ukrajina s.leon.popov@gmail.com Instytut Slawistyki Polskiej Akademii Nauk, Warszawa ul. Bartoszewicza 1b m. 17, PL-00-337 Warszawa, Poljska dorota.rembiszewska67@gmail.com Viale Marconi, 35, IT-33043 Cividale del Friuli, Italija liliana.spinozzi@alice.it .......... ............... ...............- .............. ........... RU-620012, ............ ......., .. ............, ... ................, 11, Rusija anna-73.schetinina@yandex.ru Fakulteta za humanisticne študije Univerze na Primorskem Oddelek za italijanistiko Titov trg 4, SI-6000 Koper suzana.todorovic@upr.si Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Ulica Republike Austrije 16, HR-10000 Zagreb, Hrvaška pvuksa@ihjj.hr Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za slavistiko Aškerceva cesta 2, SI-1000 Ljubljana in Szkola Jezyka i Kultury Polskiej, Uniwersytet Slaski plac Sejmu Slaskiego 1, PL-40-032 Katowice, Poljska waclawek.maria@gmail.com Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za slavistiko Aškerceva cesta 2, SI-1000 Ljubljana MariaZofia.Wtorkowska@ff.uni-lj.si Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekocem letu, revija pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domaci in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Najvecji obseg clankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi vec. Porocila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporocena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoce v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali pri uredniku na e-naslovu Peter.Weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na zacetku slovenski in angleški izvlecek s po do 5 vrsticami in do 5 kljucnimi besedami. Povzetek pri razpravah in clankih naj bo preveden v anglešcino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo clani uredniškega odbora, ki clanke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporocila in popravki clanov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi cim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani(http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Liliana Spinozzi Monai Mihaela Koletnik Suzana Todorovic Aleksandra Bizjak Koncar – Helena Dobrovoljc – Primož Jakopin Mojca Kompara Anita Celinic – Mira Menac Mihalic Marina Marinkovic Perina Vukša Nahod .... ........ ......... Pawel Janczulewicz Dorota Krystyna Rembiszewska Maria Waclawek – Maria Wtorkowska .... ........ ...... ..... Bojana Maltaric Tjaša Jakop Janez Orešnik Jezikoslovni zapiski 23 . 2017 . 1 ISSN 0354-0448 Razprave in clanki Komplementarnost Materialov II in Glosarja terskega narecja Jana Baudouina de Courtenayja Samostalniške manjšalnice v prleških narecnih slovarjih Romanski jezikovni elementi v šavrinskem besedilu Poizvedbe uporabnikov po spletnih razlicicah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa 2001 na naslovu bos.zrc-sazu.si Zasnova novega slovarja krajšav Poveznice i razdjelnice u srodnim jezicnim sustavima Iz fonologije mjesnoga govora Zadobarja: cakavsko-kajkavske interferencije na zapadnome karlovackome podrucju Naglasak imenica a-vrste u slivanjskim govorima ............ .... . ....... ..... ............. ........ Akcentuacja tematów na *-et- w kontekscie polskich danych gwarowych i historycznych Materialy polskie do Niemieckiego atlasu jezykowego jako zródlo do badan XIX-wiecznej polszczyzny regionalnej „Slowianski Austriak” – o charakterze Slowenców slów kilka .. ........ ...... ....... . ........ .....: ............... ............. ........ ..........-............ ............ ......... ............. . ............... ........ Ocene in porocila V Zagrebu izšla nova slovnica cešcine Mednarodna konferenca Kontekstualizacija zgodovinske leksikologije maja 2017 v Helsinkih Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947–1958 ISSN 0354-0448