LETO VII / ŠTEV. 15 KRANJ, 10. APRILA 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. MAČ. P*I NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 20« DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMC7MA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Okrajni ljudski odbor v Kranju je sklepal o investicijskih kreditih /ime zimi o \ glavna nalog a" sindikatov ^ Sklepi občnega zbora Krajev- KSS Škofja Loka). Sklep o več- r Zadnja ali 13. skupna seja OLO Kranj, ki je bila pretekli torek, je bila več ali manj tehničnega značaja. Dnevni red je ?bsegal vrsto odlokov, ki so jih predhodno pripravile komisije 'n gospodarski svet, zato je imel LO v glavnem le še nalogo pretresti te odloke in jih sprejeti ali odbiti. ^e v začetku seje pa so na predlog predsednika OLO tov. tirana Košmelja črtali z dnevna reda dve točki in sicer tepanje o odloku o oprostitvi olajšavah plačnikov za zdrav-ne storitve, ker se v repu- stve kliki pripravljajo novi predpisi; *aradi podobnega primera so čr-ali z dnevnega reda tudi skle-^ar»je o odloku za finančno infekcijo. Med drugim je OLO sprejel ° ob katerih bi se bilo treba snično zamisliti. Ali konkret-J1' škofjeloški »plenumaši« so t, ^e zamislili ob dejstvu, da je >lo na plenumu od 71 vab- ?er|ih odbornikov s terena nav-j ih le 21! Celo o ostavki so v cenili, če bi trezen pomenit- llKotovi1' da sedanji odbor-►p*' niso kos svojim nalogam. Ij. °i bilo seveda najslabše, kar lq 'anko storili! Nov način de-v', pprijemljivejši in dosegljivi cilji ter večja razgiba- nost in pestrost bi bila boljša rešitev. Zlasti ipa: otresti se povojne šablone in improvizacije in vsako stvar pripraviti z velikim čutom odgovornosti in posluhom za ljudi, ki so napravili določen razvoj naprej in z vsem res niso in ne morejo biti zadovoljni! Potem ne bo mogoče, da bi loške žene, ki imajo v Tavčarjevi Visoški Kroniki tako močno, borbeno in simpatično mesto — ne imele nikake organizacije in ne bi praznovale niti svojega praznika — 8. marca, kakor se je to letos zgodilo! Potem ne bi bilo mogoče,, da kuharske in gospodinjske tečaje prireja Planinsko društvo ali kdorkoli — samo loške žene ne! Formalni razpust AF2 pa res ne more biti razlog, da ne bi žene v okviru SZDL — naj se to imenuje komisija ali kakorkoli — razvile vseh svojih (sposobnosti, ki jih brez dvoma imajo in so jih že dokazale. Razprava o mladini je na plenumu pokazala, da se Loča-ni zavedajo težavnosti in važnosti vzgoje in nadaljnje rasti naših bodočih generacij. Ali zopet je vprašanje, če bo z osnovanjem Društva prijateljev mladine vprašanje že rešeno. Ce ne bo spet društvo zaradi društva? Treba je pač na razne načine delati z mladino lin zlasti zanjo, pa bo delo samo pokazalo? če je ob tabornikih In ponovni organizaciji LMS po šolah — kar skoraj kaže, da bo nujno — potrebno osnovati še posebno društvo. Tudi zamisel lokalnega časopisa — ki je sicer vse pohvale vredna — bi iverjetno presegala in finančne i tehnične i vsebinske (članki M možnosti našega mesta. Vsekakor pa je treba ohraniti zgodovini celotno gospodarsko, kulturno in politično sliko Loke in obeh dolin v posebni na pol znanstveni ali poljudno znanstveni publikaciji zborniškega tipa, ki bi izšla ob občinskem prazniku. Samo — velik vprašaj so zopet finance! Morda bi bilo dobro, da bi SZDL čimprej razpravljala o materialni in moralni podpori našega kulturno-prosvetnega dela. Dom ZB čaka na knjižnico in čitalnico, s filmom in založništvom tudi ni vse v redu, kar je IV. plenum ZKJ ponovno ugotovil. Skratka: problemov je dovolj, ki se kar sami ponujajo in njihovo resno obravnavanje bo nedvomno požive-lo in izboljšalo delo tako važne organizacije, kot je SZDL. milijonov 750.000 din za zaključna dela pri gradnji nove tovarne pil v Tržiču. Kolektiv te tovarne je vložil že veliko naporov v novo tovarno, ki bo znatno koristila naši skupnosti. V novi tovarni predvidevajo povečati proizvodnjo za 20 krat, zboljšali pa bodo tudi kvaliteto pil, po katerih je na domačem in tujem trgu veliko povpraševanje. Investicijske kredite je OLO odobril tudi kmetijskim posestvom v Smledniku in Mavčičah, ki nameravata adaptirati nekatere objekte in nabaviti plemensko živino. Razpravljali so še o drugih vprašanjih, o spremembi firme podjetja »Marmor« Hotavlje in o predlogu odbornika V. Kavčiča, da se na seji reši vprašanje polnojarmenika v Hotavljah, katerega so kljub prepovedi usposobili za obratovanje. Odbor je odbil ta predlog za toliko časa, da se uredi celotno vprašanje lesne industrije. Prav tako je bila odbita prošnja podjetja »Marmor« za investicijski kredit, ker podjetje ni predložilo potrebne dokumentacije. Na zasedanju so razpravljali tudi o trgovinski mreži čevljarskega podjetja »Triglav«, ker se je kranjska »Planika« pritožila, da »Triglav« preveč forsira svoje izdelke. Ta trenja so se pričela lansko jesen, ko je »Triglav« dobil nazaj prej samostojno trgovsko mrežo. Od drugih tovarn od tedaj dalje kupuje izdelke na fiksni račun in s tem prevzema nase vse izgube zaradi morebitne pocenitve itd. »Planika« je lani svojo proizvodnjo povečala, kar je tudi vzrok, da je prodaja nekoliko (Nadaljevanje na 2. strani) nega sindikalnega sveta v Škof-ji Loki kažejo, da je treba vsako novo, revolucionarno pridobitev našega družbenega razvoja v praksi trdo izbojevati in da je samo uzakonje-nje še vse premalo, če je ne spremlja dosledna in vztrajna borba za njeno uresničitev v praksi. Čeprav so delovni kolektivi v glavnem razumeli svoje naloge, predvsem pa svoje dolžnosti do skupnosti, in pomenijo letošnje volitve delavskih svetov pomemben napredek v zavesti delavstva, pa se zdi, da so sem in tja odstopanja od zako-kona o delavskem samoupravljanju take narave, ki ni moč iti preko njih. Po podatkih loškega KSS je eno izmed najbolj grobih odstopanj v Gra-disu, kjer je direktor n. p. zahteval, da je sam popravljal sejne zapisnike pod pretvezo »stilistične« uglajenosti, a jih je popravljal tudi smiselno! Med drugim je tudi več kot čudno, da taisti direktor ni niti član sindikata, oziroma so v zvezi s tem članstvom razne nejasnosti (vse te navedbe po Priprave na skupščino Predvidoma 4. aprila bo v Kranju letna skupščina okrajne obrtne zbornice. V ponedeljek pa so se zbrali obrtniki iz celotnega okraja, da izvolijo delegate, poleg tega pa so na konferenci razpravljali še o drugih vprašanjih. Tajnik zbornice je podal nekaj izvlečkov iz letnega poročila. Iz tega je razvidno, da se število obrtnih obratov v lanskem letu ni zmanjšalo, število socialističnih obratov pa je poraslo za 32. ji budnosti in borbi za pravilno izvajanje zakona o samoupravljanju je bil torej popolnoma na mestu. Ostali sklepi so v neposredni zvezi s prvim: ideološko izpopolnjevanje članov — kar so vodstva sindikatov v večini primerov zanemarila ali celo opustila; seznanjanje z družbenimi plani, od zveznega preko republiških pa prav do družbenih planov posameznega podjetja; organizacijska utrditev sindikalne organizacije — treba bo preusmeriti celotno delo, predvsem pa seznaniti člane z dejanskim stanjem v podjetjih brez demagoških fraz, zlasti pa z vsemi spremembami v delavskem samoupravljanju. Okno v svet •* Ob mednarodnem dnevu zdravja Kulturna kronika ■* SLIČICE IZ KRANJA * Kaj pa »Svoboda« Center ■* Zanimivosti PISMO IZ ŠVEDSKE Mazurka v fraku športni tednik *■ Podlistka V__J Borci radovljiškega okraja svojem delu in problemih Za zločin Perneta zahtevamo najstrožjo kazen Bilo je preteklo nedeljo. V dvorani mestnega doma v Radovljici so se zbrali delegati organizacij ZB NOB radovljiškega okraja k redni letni konferenci, na kateri so razpravljali o važnih vprašanjih. O delu organizacij sta poročala predsednik okrožnega odbora ZB tov. Ivan Bertoncelj-Johan in tajnik tov. Vito Senac. Konference so se udeležili tudi predstavniki JLA ter član Republiškega odbora ZB NOB Slovenije tov. Fajdiga. Iz poročil je bilo razvidno, da so organizacije, posebno pa OO ZB, posvečali vso skrb otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, katerih je v okraju 238. Kakih posebnih primerov izkoriščanja ali zapostavljanja teh otrok skoraj ni bilo. Organizacije so skrbele, da so bili otroci primerno oskrbovani in da obiskujejo razne šole. OO ZB je posredoval, da je bilo 17 otrok sprejetih v uk za razne obrtne stroke. Pri tem pa je imel odbor tudi težave, predvsem zaradi tega, ker nekatera podjetja za te stvari niso imela pravega razumevanja. S sredstvi glavnega odbora ZB in iz okrajnih sredstev štipendirajo letos 44 otrok. Predsednik je v svojem poročilu navedel, da bodo morali za novo šolsko leto zagotoviti pri okrajnem ljudskem odboru več sredstev za pomoč tem otrokom. Za štipendije bodo porabili mesečno okoli 750.000 ali povprečno ?.(100 din na enega. Več skrbi za otroke pa bodo morali izkazati tudi občinski odbori ZB in zanimati se bodo morali za vprašanje zaposlovanja članov, invalidov, urejevanje pokojnin itd. Z lanskoletnimi prireditvami in manifestacjami ob raznih zgodovinskih obletnicah iz NOB so organizacije ZB NOV radovj ljiškega okraja poživile svoje delo in dosegle lepe uspehe. To posebno potrjuje praznovanje dneva vstaje na Bledu, praznovanje obletnice Kokrškega odreda v Goricah in vrsta proglašenih občinskih in krajevnih praznikov, ko so jih lani najlepše praznovali v Begunjah, Kropi, Boh. Bistrici, Žirovnici, Blejski Dobravi itd. O gradnji spomenikov, urejevanju grobnic itd., smo v našem listu že pisali, zato ne bi tega ponavljali. Povedali bi le to, da letos nameravajo začeti s pripravami za postavitev petih večjih spomenikov, ki naj bi predstavljali vso veličino NOV v radovljiškem okraju. Postavili pa bodo tudi več spominskih stebrov na Jelovici in Pokljuki. Letos pa je pred organizacijami ZB radovljiškega okraja tudi nekaj zelo važnih zgodovinskih obletnic iz NOV. Maja letos bo minilo 10 let od zbora gorenjskhi aktivistov na Jelovici, jeseni pa 10 let od zbora aktivistov radovljišega okraja v hotelu Zlatorog v Bohinju, katerega se je udeležil tudi tovariš Miha Marinko. Ob zaključku konference so izvolili tudi nov OO ZB s tov. Ivanom Bertoncljem na čelu in sprejeli nekaj sklepov. Avstrijskemu konzulatu v Beogradu so poslali protestno brzojavko v zvezi s pisanjem avstrijskega časopisja o aretaciji gorenjskega zločinca Perneta, v resoluciji okrožnemu sodišču v Ljubljani pa so zahtevali zanj najstrožjo kazen. „5 n)ir)tit po tdcforjti- Tokrat pa ni bilo samo pet minut ampak nekoliko več. Pa ne bo krivdi tov. predsednika občinskega ljudskega odbora v Poljanah, ki sem ga klical, temveč je bila tega kriva telefonska linija. Kljub večkratnemu klicanju in še večkratnim prekinitvam, sem končno le prišel do cilja. Takole mi je dejal predsednik: Naš občinski ljudski odbor se je v preteklem letu redno sestajal in sproti reševal gospodarska in komunalna vprašanja občine. Posebno pozornost je odbor posvetil investicijskemu programu, ki je bil finansiran iz okrajnega investicijskega programa. V tri večje vasi, Vinkarje, Gorenja in Dolenja Brda smo napeljali elektriko in zato porabili dva milijona dinarjev. Prav tako smo plačali električno centralo na Mladem vrhu, ki nas je stala milijon in pol dinarjev. Tem vasem smo torej poleg elektrike preskrbeli tudi pogonsko silo, kar je za naselja izrednega gospodarskega pomena. Prav tako smo v preteklem letu adaptirali šolo v Javorjah, ki je bila lani popravljena do strehe. V ta namen smo izdali 2, 597.000 dinarjev. Popravila pa bodo dokončana letos. Tudi priprave za zgradnjo nove šole v Malenskem vrhu so v polnem teku. Material in načrti so že pripravljeni. Zaenkrat smo v to delo vložili 559.000 dinarjev. — Lani smo dogradili lep kulturni dom, ki je bil za kulturno prosvetno dejavnost v naši občini nujno potreben. Stal nas je okoli 4 milijone dinarjev. Slovesna otvoritev je bila na dan občinskega praznika 19. 12. preteklega leta. Od tedaj dom služi svojemu naprednemu namenu. Tudi kopališče smo uredili na Sori, tako da je za razvedrilo ob vročih po- letnih mesecih tudi preskrbljeno. Prevzelo ga je novo ustanovljeno Turistično društvo, ki bo dalje skrbelo za napredek turizma v naši občini. — Velik problem za nas je bila cesta Poljane—Javor. Zgraditi smo morali na Volci nov most, s tem pa je bil tudi problem odstranjen. Cesto je že lani prevzel OLO v svojo upravo. — Davčna politika je po navadi precejšen oreh za občinske ljudske odbore. Mi smo ga obravnavali na zborih volivcev in vprašanje na ta način zadovoljivo rešili. Od 380 davkoplačevalcev se jih je le nekaj pritožilo. — — Občinski odbor je sklenil, da bo tekoče leto leto načrtov, kajti tako bomo lahko izvajali investicijski program in poželi lepe uspehe. Posebno pažnjo bomo letos posvetili tudi našim škodljivcem, t. j. ameriškemu kaparju in koloradskemu hrošču. To nam bo toliko lažje, ker se kmetovalci v zadnjem času res z veseljem zanimajo za naš gospodarski napredek. — še to naj vam povem, da bomo letos nabavili novo kinoaparaturo za prosvetni dom, uredili novo učilnico za gimnazijo in popravili križišče cest v Poljanah. Zaenkrat samo toliko, če pa bo še kaj novega, pa vam bom rade volje sporočil, ali pa nas kar sami pokličite. — Zdravo! Uspel občni zbor U ROJ u Kranju V nedeljo 4. aprila je J)il v Kranju občni zbor Okrajnega združenja rezervnih oficirjev. Na zboru so razpravljali o delu združenja v preteklem letu in o načrtih za tekoče leto. Predsednik združenja, rezervni podpolkovnik Milan Dolenc je v svojem referatu kritično ocenil delo okrajnega odbora združenja in posameznih pododborov. Ugotovil je, da okrajni odbor ni naredil vsega, kar bi moral, ker je bil preveč reprezentativen in premalo delaven organ. Pododbori v Preddvoru, Kranju, Tržiču in Škof j i Loki so bili delavni, medtem ko pododbor v Poljanah ni delal. Lansko leto ustanovljeni pododbori v Smledniku, Goricah in na Jezerskem pa se tudi še niso uveljavili. Kljub temu, da je združenje prostovoljna organizacija, bo treba skrbeti, da se vanjo vključijo vsi rezervni oficirji. Doslej je od 849 oficirjev, kolikor jih v je v kranjskem okraju, včlanjeno v združenju 747 članov. Z občnega zbora so rezervni oficirji poslali državnemu sekretariatu za zunanje zadeve in avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu resoluciji, v katerih zahtevajo, da se vojni zločinec Perne najstrože kaznuje, oziroma, da avstrijski tisk preneha z objavljanjem izmišljotin. Po živahni razpravi so delegati izvolili nov 9-članski upravni odbor, odbor časti, nadzorni odbor in delegate za drugo republiško skupščino rezervnih oficirjev. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izvoljen tov. Milan Dolenc. / 79 TE i) EM DNI PO SVETU SOVJETI 2ELB V ATLANTSKI PAKT Sovjetski zunanji minister V. Molotov je izročil zahodnim veleposlanikom v Moški noto, v kateri Sovjeti predlagajo zahodnim silam silam vzpostavitev sistema kolektivne varnosti, ki bi temeljil na sklenitvi splošnega evropskega sporazuma. Nota pravi, da Sovjetska zveza nima nobenih prigovorov o sodelovanju ZDA pri evropski obrambi. Najvažnejše v tej noti pa je namen sovjetske vlade, ki želi proučiti pristop Sovjetije k Atlantskemu paktu. Predlog je razumljivo presenetil prav vse zahodne državnike. Mnenja so, da hočejo Rusi s svojo infiltracijo v Alant-ski pakt minirati evropsko obrambo, ki povzroča Sovjetski zvezi resne skrbi, zlasti spričo morebitne oborožitve Zahodne Nemčije. Svet Atlantskega pakta je proučil Sovjetsko noto in člani izražajo mnenje, da morajo noto odobriti vse države, ki so članice pakta. DINAMIT ZA JOSIDO Predsednik japonske vlade Jošida je prejel te dni grozilno pismo in zavitek z razstrelivom. Zavitek so odprli v kabinetu predsednika vlade. Policija išče atentatorja in je pooostrila varnostne ukrepe. SEMJONOV — VELEPOSLANIK Dosedanji visoki komisar v Vzhodni Nemčiji Semjo-nov je po znani deklaraciiji sovjetske vlade o neodvisnosti Vzhodne Nemčije postal veleposlanik v tej državi. Vse pa kaže, da bo Semjo-nov obdržal stari status z visokimi komisarji Zahodne Nemčije! CIPER NA TAPETI Angleško zunanje ministrstvo je potrdilo, da je grški veleposlanik v Londonu zaprosil za sprejem pri Edemu, da bi se pogovorila o Cipru, ki ga hoče Grčija za sebe. Ce ne bo prišlo do sporazuma, bodo Grki to vprašanje sprožili pred OZN. TEŽKI BOJI V Vietnamu so v zadnjem času težke bitke med Ho Si Minhovimi četami in francoskimi oddelki. Boj za Dien Bien Fu traja še vedno z nezmanjšano srditostjo. Položaj pred tem mestom je še vedno nejasen. LETALSKA NESREČA Konec prejšnjega tedna je 25 minut po vzletu eksplodiralo turško potniško letalo, ki je startalo v Adani. Ubitih je bilo 12 potnikov, med njimi dva poslanca. Tudi danes nam je potrebna borbena mladina Z občinske mladinske konference v Loki Louci so zborooali Lovska družina „S4oržič" najboljša v sodobn lova in v gojitvi - „liesnica" najboljša v V veliki dvorani Predilnice na Trati je bila v nedeljo dopoldne občinska mladinska konferenca, kjer je mladina kritično pretresla svoje dosedanje delo in sprejela važne sklepe, ki naj poživijo delo v mladinski organizaciji. Konferenca je zlasti poudarila potrebo utrjevanja politične zavesti mladine, ki naj zgradi lik borbenega, socializmu in skupnosti predanega človeka. Ta borbenost, ki ima svetle zglede v NOB, pa je žal danes silno redka, čeprav bi bila prav tako potrebna kot v času borbe. Zdi se, da včasih mladina zaradi pomanjkljivega političnega dela, pa tudi zaradi premajhne pomoči ZK in drugih organizacij izgublja jasnost postavljenih ciljev, tava v nekaki mlačnosti in ne zna zgrabiti za delo tako, da bi celotno mladino zainteresirala in pritegnila. Zanimivo je, da se mladi proizvajalci ne zanimajo dovolj za razvoj proizvodnje., za delavsko samoupravljanje in druge probleme proizvodnje Kulturno udejstvo-vanje je sicer važno, ali tudi tja je treba vnašati politično delo. Škodljivi vplivi klera so še vedno vidni, zato je treba posvečati večjo pažnjo razčiščevanju pojmov o svetu ter posredovati mladini jasen znanstveni pogled na svet. Vključevanje v mladinsko organizacijo Je pomanjkljivo, sa.1 je v občini vključenih le 447 članov, 406 mladincev pa je še nevključenih. Največ razpravljanja je vzbudil predlog, da bi se ponovno ustanovil skupni mladinski aktiv na Trati, ki bi pritegnil večino delavske mladine. Okoliške vasi so bile proti, ker bi s tem zastalo delo v vaških aktivih. Kmečko mladino bi bilo treba organizirati v razne strokovne klube, kakor so v Zabnici. Bistvena ni namreč organizacija, ' ampak aktivnost in uspehi pri delu. Na koncu so mladinci sprejeli več sklepov: o povečanju politične aktivnosti; večji pestrosti v delu (taborniki, izleti!); organiziranju mladinskega aktiva v Stari Loki, kjer je delo povsem zamrlo; poživitvi dela v Ratečah in Godešiču; o zanimanju za partizanske sirote, ki jim je treba nuditi vso pomoč in druge. V soboto 3. aprila je bil v znani lovski postojanki pri pu-štalskem gostilničarju Deteli v Skofji Loki zbor Okrajne lovske zveze Kranj. Občnega zbora, ki je bil eden najboljših v Sloveniji tako po organizaciji kakor tudi po tehtnosti in izčrpnosti referatov, se je udeležilo preko 50 ljudi, delegatov iz posameznih lovski družin in odbornikov, članov OLZ; med častnimi gosti pa smo opažali tudi dr. Benigarja, predsednika Slovenske lovske zveze, domačina prof. dr. Ranta in urednika revije »Lovec« tov. Ceneta Kranjca; kranjski okraj je zastopal tov. Bogataj. Predsednik OLZ Kranj tov. Drago Vraničar - Fedja, direktor Puškarne v Kranju, je v obširnem poročilu poudaril, da lov ni pridobitna panoga, ampak je današnji cilj lovstva predvsem gojitev, povečanje staleža, ne pa pobijanje iri okoriščanja posameznika na račun skupnosti, saj so lovišča del splošnega ljudskega premoženja. Celotno vrednost divjadi cenijo v našem okraju na okoli 5 milijonov dinarjev. Delo lovskih družin naj bo še nadalje usmerjeno v smeri gornjega cilja; osvežite/ krvi z divjadjo iz drugih krajev je še nadalje važna naloga; čuvajsko službo bo treba bolje organizirati: doslej ima 13 družin v okraju s 497 člani le 3 lovske čuvaje. Vsaka družina naj ima čuvaja z izpitom, ki bo gojitev divjadi strokovno obvladal. V pokončevanju roparic je zveza dosegla 6000 točk več kot lani. (Bralce bo morda zanimalo, da n. pr. za vsako ubito vrano dobi lovec 2 točki, za skobca 5 točk, za kuno 20 točk itd. in da Jeseničani so izbrali ttfoj občinski praznili 2e dalj časa je prebivalstvo mesta Jesenic, predvsem pa MO Zveze borcev, razpravljal o nujnosti določitve dneva za občinski praznik Jesenic. Za zadnji seji Mestnega ljudskega odbora je priporočil predlog Zveze boi-cev, ki se je odločila za 1. avgust, tudi predsednik mestne občine Maks Dolinar. Prvega avgusta se je pričela oborožena vstaja in takrat sta padla na Poljanah prva dva aktivista. Predlog so odborniki brez ugovarjanja sprejeli in letos bodo Jeseničani prvikrat proslavljali svoj občinski praznik, na katerega se hočejo čim dostojneje pripraviti. Stanovanjska stiska Stanovanjska stiska v Kamniku je najbolj zgovorno izražena v dejstvu, da je na mestnem ljudskem odboru vloženih blizu 300 prošenj za dodelitev stanovanja, po mnenju zdravstvene inšpekcije pa je okrog 100 [dosedanjih stanovanj neprimernih in zdravju škodljivih. Obisk pri Ob 7. aprilu Oglasila sem se v zdravstvenem domu v Kranju in vprašala po medicinski sestri Ažmano-vi. »Zelo je zaposlena«, so mi odgovorili. In res. Našla sem jo v prostoru, kjer so cepili otroke proti davici. Komaj sem si jo upala zmotiti pri delu, pa sem jo vendar vprašala za kratek razgovor. Zmenili sva se za naslednje dopoldne. Na razgovor sem povabila tudi tov. Carmanovo, ki je medicinska sestra na protituberku-loznem dispanzerju. Obedve sta zelo požrtovalni in opravljata poleg dispanzerskega oz. ambulantnega dela tudi zunanjo patronažno službo. Sestra Carmanova ima za seboj že 20 let požrtovalnega dela. Vseskozi je bila v Kranju. O sebi ne govori rada, pa vendar mi je na kratko povedala nekaj o svojem delovanju. »Naše delo je kaj pestro« je pričela tov. Carmanova.« Brž ko dispanzerski zdravnik ugotovi nov primer TBC, se prične za sestro pravo dispanzersko delo. Patro-nažna sestra obišče potem bolnika čimprej na njegovem domu, da zaščiti ogroženo okolico in pouči bolnika, kako naj se vede med boleznijo. Osebi, ki mu streže, praktično pokaže kako je treba ravnati z bolnikom. Pogosto uspešno patronažno delo ovirajo tesna in vlažna stanovanja in seveda taki obiski na dom niso bili vedno uspešni. Večkrat sem pri bolniku ali njegovi okolici naletela na nerazumevanje. Stanovanja so včasih umazana, nepospravljena in zatohla. S primernim higienskim poukom pa se da medicinskih sestrah mednarodnemu dnevu zdrav/a IVO PORENTA -vVCX)KO _ ' j&gfe V spopadih z manjšimi enotami, katere je bataljon nagnal v beg, je sovražnik prepeljal del svojih enot izpod Stola v Tržič, od tam pa pričel prodirati skozi Lom v gozdove bivšega posestnika barona Borna. Najostrejša borba .se je razvila na južnem pobočju Košute nad Puter-hofom, kjer je bataljon zasedel odlične položaje, ustavil prodirajoče Nemce in pričel s frontalnim napadom. Po sedem ur trajajoči borbi se je sovražnik umaknil v izhodiščne točke, s seboj pa odpeljal več mrtvih in ranjenih vojakov. Na vsem sektorju odreda so trajale borbe z manjšimi prekinitvami od 23. do 29. februarja. Namen tega ofenzivnega izpada je bil, »očistiti« teren gorenjskih partizanov, obenem pa zaščitni premik večjih enot, ki so se v času ofenzive valile čez ljubeljski prelaz. Partijska organizacija odreda omenja v svojem poročilu naslednje številčno stanje (za mesec februar 1945): Skupno 640 borcev, od tega 249 članov Partije, 21 kandidatov in 111 skojevcev. Stanje po bataljonih pa je bilo sledeče: I. bataljon: borcev 133, od tega 46 članov Partije, 9 kandidatov in 27 skojevcev. II. bataljon: številčno stanje 144 tovarišev, 54 članov KP in 33 članov SKOJ. III. bataljon: 119 tovarišev, 24 članov KP in 11 članov SKOJ. Poleg bataljonov pa so spadale v sestav odreda tudi razne ustanove. To so bile: dve ambulanti, bolnica, šest kurirskih postaj, tri pu-škarske, tri čevljarske in dve krojaški delavnici, tehnika, radio ekipa in obveščevalni cen- ter z obveščevalnimi točkami. Skupno je bilo tu zaposlenih 206 tovarišev in tovarišic. Borci Kokrškega odreda niso poznali počitka. Napadali so v najtežjih časih. Marsikdo je omahnil in žrtvoval svoje življenje na oltar domovini'. Kljub temu pa je odred rastel, se kalil in postajal vse večji strah in trepet sovražnika. V noči od 3. na 4. marec je bil v Pristavi pri Tržiču podporočnik Skala, obveščevalni oficir Kokrškega odreda. Po razgovoru, ki ga je imel z jzaupniki v neki hiši, se je hotel skupno s pomočnikom šefa OC tov. Silvom vrniti v enota. Toda že med vrati se je smrtno zadet zgrudil. Silvo je vrgel skozi okno bombo, se pognal za njo in si na ta način rešil življenje. Samo dva dni kasneje, 5. marca, je oddelek belogardistov v jačini stopetdeset mož, ki ga je vodil nedavno pobegli partizan Čuden, prodrl 7. Jezerskega preko Stegovnika na Mantovo, kjer je bivakiral II. bataljon. Oddelek se je bataljonu približal neopazno, ga napadel in že pri prvem naletu ubil šest tovarišev. Sovražnik je imel zasedene že vse višinske točke, odkoder je obvladal celoten položaj. V snegu in neprestanih defenzivnih bojih se je bataljon umikal po pobočju Konjščice, nad Pinčem in Pavšelj-nom do Poljane na Storžiču, kjer je zasedel ugodnejše položaje. Štab odreda pravi v svojem poročilu štaba IV. Op. zone z dne 7. marca naslednje: »Borbe so trajale neprekinjeno od osmih zjutraj do petih popoldne. Sovražnik je imel več mrtvih ln ranjenih, naše izgube pa so: sedem mrtvih ln trije ujeti tovariši.« Od 5. do 17. marca so bile na vsem sektorju srdite borbe. Od Stola do Krvavca je ropotalo; marsikaj doseči tudi pri zakrknjenih ljudeh in v veliki revščini. V prvi vrsti je potrebno, da je patronažna sestra tudi dober psiholog za razumevanje bolnikove duševnosti. Še vedno se zgodijo slučaji, da ima bolnik zaradi bolezni pred svetom manjvrednostne komplekse. Pri takih pacientih je treba vzbuditi občutek osebnega zaupanja in s tem v zvezi vero v ozdravljenje ln pozitiven odnos do življenja. Za družine, ki žive v slabih socialnih razmerah, skušam poskrbeti podporo pri socialnem skrbstvu, RK, Zvezi borcev itd. Samo premalo je sester za ves kranjski okoliš. Za patronažno službo imam pomočnico, ker je tu na dispanzerju vedno polno dela. Lani sem tudi mnogo predavala v okviru Ljudske univerze in pa pri tečajih Proti-avionske zaščite.« Sestra Ažmanova je zaposlena v otroškem dispanzerju. Službo medicinske sestre opravlja že 25 let. Dobro se zaveda, da je mladi rod naša bodočnost in mu je prav zato treba nuditi vso zaščito in pozornost v bolezni in zdravju. »Tudi moje delo obstoji v notranjem in zunanjem patronažnem delovanju,« je pripovedovala. »V zdravstvenem domu sva zaposleni dve. Prav te dni je prav vsak dan polno drobiža pri nas, ker cepimo otroke proti davici in kozam. Sicer pa je tudi drugače vedno veliko obiskov. Delam v ambulanti in v posvetovalnici. Posvetovalnico imamo tudi v Šenčurju in obisk je zelo dober. Slabši je v Besnici, verjetno zaradi oddaljenosti. Vsekakor pa bi bila posvetovalnica zelo potrebna tudi v Stražišču in pa v Mavčičah oz. Smledniku. Pri obiskih na dom sem v glavnem vezana le na Kranj. V tej službi sem morala pogostokrat ugotoviti, da so naše mamice še precej zaostale. Ko sem pri njej, mi v vsem prikima, pri naslednjem obisku pa ugotovim, da se je kljub temu ravnala po navodilih sosede. Pogosto naletim tudi na zelo slabe stanovanjske prilike, pa tudi na neznanje gospodinjstva in nepravilno postopanje z dojenčki. Vsem materam prav rada pomagam z nasveti. Včasih se v tovarni zavzamem za 4-urno delo, marsikateri preskrbim lažjo službo, če vidim, da sedanje delo presega njene fizične zmožnosti. Posredovala sem tudi, da mladoletnicam ni treba opravljati nočne službe. V gospodinjskih tečajih v Kranju tudi večkrat predavam dekletom o higieni žene in negi dojenčka. Lani sem imela predavanja o prvi pomoči v Zabnici, Besnici, Predosljah, Mavčičah, Primskovem in drugod. Nekatere skupine so me poslušale z zanimanjem, druge pa zopet niso kazale razumevanja. Prišla sem do zaključka, da je zdravstveno vzgojno delo najuspešnejše pri individualnih obiskih na domovih. Zato pa nujno potrebujemo več izšolanih moči. Prva pionirka sestrinskega udejstvovanja, neumrljiva Flo-rence Nigtingale, naj bo vzgled vsem dekletom, ki se odločijo za naš poklic«, je končala svoje pripovedovanje sestra Ažmana-va. cm načinu upravljanj' pobijanju roparic je vsak lovec za*ezan letno * 20 točk!). Vendar bo treba leH dokazni matrial vestneje pr*^ lagati okraju, ne pa da ga lov* sami uničujejo, s čemer ni rn0»" na natančna kontrola. Izčrpno je bilo zlasti tudi P0* ročilo tov. Moharja, blagajnik3' ki je izkazovalo 500.000 din y osnutku proračuna za leto 195* Poročilo gospodarja je me drugim navajalo, da je povi** na vseh lovišč v okraju 60.0JJ* ha, ali na lovca povprečno 1™ ha (po zakonu 150 ha, kar kafr da so lovišča že prenasičena)1 Kinolog Ivan Hafner, efl najbolj znanih v Sloveniji, J navajal, da imamo v okraju 'e 97 čistokrvnih psov, kar r mnogo premalo glede na števi' lo lovcev. Najboljše poročil" na zboru pa je bilo brez d1"'^ vodje odseka za parkljasto div' jad tov. Toneta Hafnerja, jfl voril je o problemu osvežitv' krvi, pravilnem razmerju samci in samicami, kontroli " zatiranju bolezni med divjad)0" prezimovanju, o pravilni izjfl šitvi odstrela (zveza določi s s°' delovanjem odseka za gozda!" stvo po staležu število in zvrs' divjadi, ki jo je treba in se I sme uničiti, da se gojitev pr8' vilno razvija) itd. — Poleg tet* odseka pa sta bila lani oso0* vana še dva: za pernato in dl*' kasto divjad. Zborovalci ugotovili, da je bilo zlasti področju pernate divjadi pr«' malo storjenega. V diskusiji je tov. dr. Beni' gar izrazil svoje zadovoljstv" in presenečenje nad celotni1*1 delom zveze, ki je zelo n8' predno. Ponovil je osnovno m1' sel, da je pri nas lov še vedn" v stadiju začetnih investicij. "e pa pridobitvena panoga. Drug" osnovno dejstvo lova v soci3' listični družbi pa je, da ni samo zabava nekaterih privil'' girancev, ampak je dostope,) vsem delovnim ljudem. S SRiP 010 Kratil (Nadaljevanje s 1. strani' zastala. Podjetje pa za ustan"' vitev lastne trgovske mreže ni' ma dovolj sredste-v. Zadevo je obravnaval Gosp0' darski svet pri OLO in predi3' gal, da ostane mreža pri »Trig vu«, ki mora skleniti s tovarn3' mi pogodbe tako, da bo prodaj3 potekala na kar najbolj enak"' pravni bazi. Ta predlog so n3 zasedanju obeh zborov tud' osvojili. Ob koncu je tov. Dolenc obrazložil nove gospodarsKe uredbe. Po razpravi so zaključi'' konferenco. treskanje bomb se je mešalo med regljanje mitraljezov in pokanje pušk. Dne 17. marca bo obveščevalci ujeli na sek-todju Dobrče dva aktivna belogardista postojanke Kovor, ki sta svoječasno dezertirala iz partizanskih vrst. Proti njima je bil uveden postopek po zakonskih predpisih (poročilo štaba K. O. IV. Op. zone z dne 18. marca 1945). Istega dne je patrola Kokrškega odreda napadla v Lomu močno belogardistično enoto, katero je nagnala v beg. Bežeče sovražnike je oddelek pri Krvinu nad Tržičem ponovno napadel ter štiri ubil, več pa ranil. V bojih, ki jih je imel II. bataljon dne 21. marca z belogardistično udarno četo iz postojanke Jezersko pod planino Konjščico, je imel sovražnik štiri teže in tri laže ranjene. Dne 27. marca je imel Kokrški odred po spisku 591 tovarišev in tovarišic, oborožitev pa je bila naslednja: 1 težki minomet, trije »Fiati«, 1 avionski mitraljez 12 mm in pet težkih 8 mm mitraljezev »Fiat«, 39 lahkih mitraljezev, 44 brzostrelk, 60 pištol, dve signalni pištoli, 381 pušk različnih modelov ter 4 protitankovske puške. Vseh bomb je bilo v odredu 320; od tega 18 angleških, 232 ofenzivnih in 70 defenzivnih. Bojevanje na Gorenjskem je dobivalo vse bolj pečat redne vojske; bilo je sicer vedno težje zaradi vsak dan močnejših umikajočih se nemških oddelkov, vendar vojaško bolj ure-no. Prihajali so novi prostovoljci, bataljoni so se krepili, naraščala pa je tudi partijska organizacija, ki je bila iniciator vseh akcij in napadov. Partijci so tekmovali v juriših na bunkerje in postojanke, obenem pa budno varovali odred pred belogardističnimi in gestapov-skimi vohuni, ki so hoteli pred nameravanim nemškim napadom zamazati zapirače mitraljezev in ubiti komandanta Planinca. Ce bi partizani ne bili dovolj pazljivi, bi se posrečilo ge-stapovskim agentom pod Stolom zastrupiti ves bataljon s tem, da bi stresli vrečico strihnina v kotel. Partija je odkrila februarja 1945 izdajalca Stareta. ki je imel namen z bombo ubiti štab II. bataljona, moštvo pa zapeljati pred pripravljene nemške mitraljeze. Začetni dnevi meseca aprila so prinesli Ko-krškemu odredu rahlo zatišje. Toda, kakor se je izkazalo kasneje, je bilo to le zatišje pre<* nevihto. Dne 8. aprila je bojna patrola III. t>aj taljona napadla na državni cesti med Brezjarn* in Radovljico na tako imenovanem Breščadf' vem klancu vojaški kamion. V boju je sovražni utrpel štiri mrtve in tri ranjene. 19. aprila se je predstraža bataljona Kok-f škega odreda spopadla na grebenu Bele peČ1^ med Rekarjem in Javorniško planino, z belogaj"' distično Udarno četo z Jezerskega. Po šestih neuspelih juriših je na bojišču obležalo dv3' najst mrtvih in večje število ranjenih. Na par' tizanski strani pa sta junaško padla mitraljez in pomočnik, ki sta vkljub silnemu ognju ostal9 na položaju in krila umik bataljona. 24. aprila je patrola II. "bataljona s smelifjj jurišem na cesti Begunje—Lesce zaplenila W puške, ubila štiri, ranila pa tri sovražne vojake' 25. aprila je bojna patrola borcev Kokršk^ ga odreda napadla sovražno zasedo v vasi Z3' breznica pri Radovljici. V borbi, ki se je razvil3' je imel sovražnik sedem mrtvih in tri ranjen*' Nemci so bežali z Balkana pred partizani l(i iz Italije pred našimi zavezniki. Fronta se i vedno bolj približevala in Nemci so mrzličn" gradili zadnjo obrambno linijo na Karavankah; Slovensko ozemlje je dobivalo vsak dan veČJ strateški pomen kot življenjsko važno prehodn0 ozemlje za umikajočo se bando, ki so je se stavljali Nemci, vlasovci, ustaši, četniki, d" mobranci itd. V srditih bojih, ki jih je odred vodil M preprečitev' gradnje utrdb in uničenje 2" sovražne sile, ki je ovirala gibanje bataljon"^ je padlo še mnogo gorenjskih sinov. V ofenzi^ nih in defenzivnih borbah pa so junaki s K* ravank dokazali, da se znajo boriti. Proti koncu meseca so se pričele v ^ i odreda priprave za napad večjega obsega. ^et bataljoni se je sušljalo, da bi z divjim kom lahko zasedli Tržič ali Žirovnico, ali odr . zali Jesenice od ostale Gorenjske. Toda ^° mandant, odreda je mislil na široko obkoli^ ' ki bi zajela ne samo nekaj švabskih vojak^J temveč tudi vse zapornike v Begunjah- skrbnih pripravah in predhodni proučitvi vS' možnosti se je štab odreda odločil, da nap9 dne 1. maja 1945. K. Stiiue fe Ktokla ranj je lepo mesto. Ima lepe zgodovinske in kulturne spomenike in tudi v turističnem pogledu je zanimiv. Marsikaj dobrega bi se dalo napisati o Prešernovem mestu, ali Gorenjski metropoli, ali kakor ga pač imenujejo ljubitelji zvenečih prilastkov. Toda tokr-at ne bomo pisalio tem. Namen članka je pokazati nekaj slabih, grdih stvari v Kranju, ki pa bi se dale z malo truda in dobre volje prav lepo urediti. Ce bodo vsi prizadeti tako razumeli ta članek, potem verjetno kmalu ne bomo imeli kaj kritizirati. No, takrat bomo pa začeli pisati o lepih straneh mesta. KAKO PA JE S SADJEM, ZELENJAVO IN MESOM? rgovsko podjetje »Preskrba« ima na Hujah svojo poslovalnico. Poslovalni- K ar po vrsti poglejmo: poslovalnica podjetja »Sadje« na Jezerski cesti je slabo urejena. Je v zelo maj- KAI PA »SVOBODA" - CENTER? Ovlogi, ki bi jo morala delo »Svobode« razne subjektiv-imeti »Svoboda« pri ne slabosti, osebna ožina tistih vzgoji delavstva, ni tre- ljudi, ki so odmerjali »Svobodi« ba posebej govoriti. Posebno v v delavskem Kranju okvire nje-Kranju, kot sicer v vsakem de- ne dejavnosti, 'avskem centru, je njena vloga Zataknilo se je že pri delav-yelika in odgovorna. V Kranju skem odru, ki naj bi ga organe toliko bolj zato, ker je in- nizirali v zgornji dvorani Sin-^ustrija — čeprav je je že pre- dikalnega doma. Ker so neka-CeJ — še relativno mlada teri v tem videli »konkurenco« spodarska panoga in zato de- poklicnem gledališču, je misel 'avska zavest in vsa tista pozi- o delavskem odru propadla. In tivna svojstva, ki jih delavsko vendar bi moralo delavsko gle- Eibunje vsaja v zavest delavcev, dališče vzgajati nove igralce in KAJ BO TREBA PRESKRBETI se niso tako razvita; ni še tistih novo publiko za poklicno gleda- I »PRESKRBI Pravih delavskih tradicij, kot jih liš^e. Kar pa je še važneje: najdemo n. pr. v zasavskih re- edino s sodelovanjem gledališko Vll'jih, na Jesenicah in drugod, izobraženih delavcev bo po-Vendar ima delavsko gibanje, klicno gledališče lahko dobilo čeprav je še mlado, svoje pozi- svojo končno fizionomijo in niča je v prostorih, ki ne ustre tivne tradicije tudi v Kranju, uravnovesilo svoj doslej precej zajo vsem higienskim predpi- hnem prostoru, ki je hkrati pro-Mednje spadajo nedvomno veli- neuravnovešen reportoar. "ki delavski štrajki v bivši Prav tako je z Ljudsko uni-*Jugočeški« in »Jugobruni« in verzo. Pohvale vredna je ini-Pa delo predvojne »Svobode«. ciativa Akademskega društva, Na tradicijah predvojne »Svo- ki je organizacijo Ljudske uni-bode« so bila v Kranju nekako verze prevzelo v svoje roke. Pred pol drugim letom ustanov- Kakšen pa je odnos »Svobode« 'jena tri delavska prosvetna do Ljudske univerze? To se naj društva in sicer v Stražišču, na bolje vidi z obiska predavanj. Primskovem in v centru mesta, ki nikdar ne preseže 50 ljudi, mesečni blagovni promet. Toda predpisom. &očim sta »Svobodi« v Straži- »Svoboda« v centru Kranja bo v teh prostorih vendarle ne mo- Papir je problem tudi pri mescu in na Primskovem zaživeli morala pač resneje razmisliti lri z večjim ali manjšim uspe- o vzgoji svojega članstva. Pobom delata od ustanovitve da- gledati bo treba, če predavanja 'je, pa »Svoboda« v centru Ljudske univerze ustrezajo Praktično še ni storila ničesar, članstvu »Svobode«. Skupno z V Stražišču in na Primsko- Akademskim društvom bo treba Vem se »Svobodi« nista omejili izdelati določen program teh 'e na dediščino prejšnjih kul- predavanj, organizirati morda turno-prosvetnih društev. Razen kake druge tečaje itd. dramskih odsekov, pevskih zbo- Doslej sta bili v okviru »Svo-rov ter drugih odsekov in krož- bode« Center delovni le dve k°v, sta organizirali tudi iz- sekciji: godba na pihala in pev-•braževalne tečaje. Čeprav ski zbor »Franceta Prešerna«, rnorda posamezna predavanja Vendar ne po zaslugi upravne-n'so najboljša, niti najbolje iz- ga odbora »Svobode«, marveč brana, čeprav zaenkrat tudi po zaslugi vodstev teh sekcij. °bisk ni tak kot bi moral biti, Tako godba kot pevski zbor de-^endar organizacija teh teča-~v lata z velikim uspehom že dol-*aže, da stražiški in primskov- go vrsto let in sta tudi v pre-ski Svobodaši razumejo osnov- teklem letu dosegla velike uspe-fto nalogo, ki jo »Svobode« da- he, toda mimo »Svobode«, po nes imajo. svoji lastni iniciativi. Drugače je s »Svobodo« Kranj O vseh teh in drugih proble-Center. Njeno dosedanje delo je mih bodo člani »Svobode« Cen- »Javno stranišče« na Zulariji ob Pokojninskem domu ni nič kaj prikupen okras mesta som. Takih trgovskih lokalov je dajalna in skladišče. Sanitetna mimogrede povedano, v Kranju inšpekcija je zahtevala, naj bi več. Prostori so premajhni, saj podjetje v to poslovalnico na- tudi niso bili grajeni v te na- peljalo vsaj tekočo vodo. Do mene. Lokal bo treba slej ko danes se to še ni zgodilo. Prav prej zapreti. tako je v vseh poslovalnicah Seveda pa je trgovska pošlo- »Sadja« velik problem — papir, slovalnica na Hujah potrebna. Ali ga sploh nimajo, ali pa je To nam potrjuje izredno velik tak, da ne ustreza higienskim re ostati. Na vsak način bo tre- sarjih. Sicer v vsaki mesnici ba preskrbeti »Preskrbi« nove meso zavijejo v čist bel papir, ensko stranišče na vrtu ob cesti proti Škofji Loki. To stranišče pa ni samo nehigiensko, marveč tudi kvari kulturni izgled kulturnega doma. JAVNO STRANIŠČE, ZA KATEREGA KRANJČANI NE VEDO Ko smo že pri javnih straniščih, si oglejmo še tistega, ki stoji na Zula-riji ob Pokojninskem domu. Nihče sicer ne ve, kdo je to stranišče postavil (kaj res javna stranišča v Kranju rasejo kar »izvenplansko«?!), vendar domnevajo, da so ga postavili delavci, ko so podirali vogalno hišo, potem pa sq ga pozabili odstraniti. Stranišče je urejeno zelo ne-higienično, še slabše pa vpliva na okolico smrdljiva greznica v isti hiši. Ker je hiša last ljudskega odbora, bi bilo prav, da se stanovanjska uprava malo pozanima, kako je s to stvarjo. Nekaj korakov stran, na igrišču »Korotana« imamo slično stranišče, le da je še v mnogo slabšem stanju. Morda bi se našlo še kaj. Vendar bodo Kranjčani prav veseli, če se bo zaenkrat vsaj to — najnujnejše — uredilo. Pestra dejavnost leske „Svobode" Letos bo v radovljiškem okraju večji zlet DPD »Svobod«, ki je v preteklem letu zaradi slabega vremena odpadel. Po dosedanjih poročilih in razgibanosti vseh kulturnih društev sodeč, bo letošnji zlet »Svobod« res prava manifestacija množičnosti v kulturno - prosvetni dejavnosti tega okraja. Provizorično stranišče na vrtu doma »Svobode« v Stražišču res ne vzbuja lepega vtisa labo. Razen nekaj brezplodnih, ter morali resno razmisiliti. pr0store. Iščejo jih že precej vendar tako, da vedno ostane Polovično obiskanih sej odbora, Občni zbor, ki bo v četrtek 15. dolgo Sanitarna inšpekcija pa vsaj polovica mesa nezavitega. svoboda« doslej ni delala. aprila, naj bo prelomnica v nji- j mnenja> naj bi Gospodarski Mestna klavnica krši tudi ured , -Najmanj leto dni so razprav- hovem delu. V novi odbor naj »ali o prostorih in te razprave izvolijo ljudi, ki bodo imeli vo- svet lzdal °dločbo- da se Posl0" 80 jih odtegnile od vsakega dru- ljo in čas, da se posvete temu valnica mora zapreti. Potem bi Sega konkretnega dela. Mnogo zahtevnemu in odgovornemu se menda hitreje našli tudi na bolj kot prostori pa so hromile delu. Hujah primernejši prostori za ----________trgovino. P/ed občnim zborom »Svobode* bo o prodaji manjvrednega mesa. Prodaja ga, ne da bi navedla, da je to meso manjvredno. Tudi prevoz iz klavnice do posameznih poslovalnic ni vedno najbolj higieničen. Konec prejšnjega meseca so n. pr. raz-važali meso s tovornim avtomobilom in meso na njem ni bilo niti dobro pokrito. BIFE BREZ VODE Sleherni dan v tednu, razen slika pa se nam odpre, ko gre- tiho in skromno mimo kranj-Sobote, če te pot zanese na naš mo zvečer mimo Sindikalnega ske javnosti. ^Ungart mimo Glasbene šole doma in začujemo iz kleti prav Tied sedmo in deseto uro zve **er, boš videl v prvem nad domu »Svobode« v Stražišču je »Delikatesa« odprla bife. Lokal je od-Ce tedaj pogledamo na oba prt sicer le takrat, ko so kino pod stopniščem vesele glasove pevska zbora in godbo, na vse predstave ali kaka druga pri-pihal, tolkal in činel. Tudi te požrtvovalne sodelavce, ali se reditev. Edina voda, ki jo bife stropju baš nad vhodom dvoje tu se v ozkem prostoru stiska kdaj vprašamo mi vsi, mladi uporablja, je kapnica, ki se zbi- Danes nekaj besed več o Leski »Svobodi«, ki se v tem tekmovanju lepo uveljavlja in ima izglede za dober uspeh. Svoboda v Lescah ima sedaj 240 članov, ki v šestih sekcijah več ali manj aktivno sodelujejo. Svojevrsten rekord ali uspeh ja dosegla dramska sekcija, ki je z zadnjim gostovanjem na Primskovem pri Kranju s Frana Milčinskega veseloigro »Cigani« imela to sezono že 28. predstavo. V programu pa imajo še več gostovanj in novo premiero »Draga Ruht«. Omenjena dramska skupina pa je gostovala tudi na Jesenicah s Somerseta Maughema »Sveti plamen«, s Scheinpflugovim »Okencem« v Begunjah, Mošnjah in Gorjah, z nekaterimi drugimi deli pa tudi v Ribnem, Žirovnici, v Cešnjici, v Bohi- nju itd. Poleg dramske sekcije pa so aktivni tudi pevci in godbeniki, ki so imeli tako več nastopov in gostovanj. O gostovanju v Radovljici smo že pisali v zadnji številki. Glasbeno šolo obiskuje trenutno 38 rednih gojencev, vzgojno plesno šolo pa obiskuje okoli 100 gojencev. Prav tako zaslužijo vsi aktivni člani priznanje, ki jim ga bo tudi Zlet »Svobod« radovljiškega okraja priznal, saj je to veliko in pomembno delo, ki ga opravljajo Leščani poleg svojega rednega dela v proizvodnji. Na tem mestu pa bi izrekli tudi priznanje upravitelju leske šole tov. Ludviku Ru-tarju, ki je režiral vsa dela dramske sekcije, sodeluje pa tudi v nekaterih drugih sekcijah. razsvetljenih oken in slišal bolj *'i manj ubrano petje. Neumorni pevovodja Peter Lipar vadi tuk in vadi 30 neumornih sodelav- in stari Kranjčani, ki vsi radi ra v provizoričnem, nepokritem cev priznane godbe na pihala in brez godrnjanja žrtvujemo bazenu v kleti. Voda je smetna pod vodstvom znanega in po- petdeset in več dinarjev za vsa- in nezdrava, vendar jo uporab- oba Prešernova zbora, žrtvovalnega Zdenka Molta. In ko še tako plažasto kino pred- ljajo, ker druge v bližini ni. moški in ženski. Iz vseh koncev če povemo, da je ta godba ime- stavo in še celo mnogo več za Sanitetna inšpekcija je mnenja, ^esta, da, celo iz Stražišča, la v minulem letu 48 nastopov, posedanje v gostilnah, kaj pa da bi bilo treba bife temeljito «uj, Primskovega in celo iz Go- od tega poleg koncertov v me- smo žrtvovali za naše kulturno preurediti, ali pa ga zapreti, renj se tu zbirajo delavci in stu tudi na Kokrici, v Naklem prosvetno življenje mesta Kra- Tudi stranišča v domu »Svo- Uslužbenci kranjskih tovarn, in na Visokem, pa tudi pri vseh nja in za nosilce tega življenja? bode« niso urejena "ker so čr- Uradov in ustanov, različni po delavskih manifestacijah in aka- Se danes ni dograjen Sindikalni palke za vodo pokvarjene Obi- KULTURNA KRONIKA starosti in značajih In kaj druži teh sto ljudi, da se požrtvovalno odpovedujejo raznim zabavam, kino Predstavam ali gostilnam: Le demijah in da so prav tako vsi godbeniki člani Svobode — cen ter, mar ni to tudi nadvse agil iia in zaslužna samostojna sek cija Svobode, ki zasluži vse pri- ni čitalnici in klubski sobi »Svo- dom, še danes nima v njem skovalcem prireditev je na raz-prostora ne moški in ne ženski polago le provizorično nehigi-pevski zbor in se mora godba stiskati v kleti, da o prepotreb- 'jubezen in veselje do petja in znanje. In vendar, ko je prav bode« sploh ne govorimo. Namtop mladih pevcev jega obstoja na slavnostnem na šola »Svobode«, kjer se vzga- Koncert pionirskega in mlada tudi oni prispevajo s pesmi- koncertu v Sindikalnem domu, ja 77 učencev. Uče se klavirja, dinskega zbora kamniške gim- ne meščani in ne okoličani god- violine, harmonike, kitare in nazije je ludi letos dosegel lep Pa ponosna zavest, da tudi oni Sodelujejo v veliki družini aktivnih prosvetnih delavcev in La naša kranjska godba slavila lanskem letu 55-letnico svo- Na iniciativo Petra Lipar j a je bila lani osnovana tudi glasbe- no k dvigu kulturne ravni na Šega naroda. Člani obeh pevskih zborov so Se včlanili v delavsko prosvetno društvo Svoboda Kranj - center in so najuspešnejša sekcija. Tako pevke kot pevci Prešer-novci pa so tudi že upravičeno Ponosni na svoje tradicije in dosežene uspehe. Oba zbora sta *e dosegla kot amaterska zbo- bi niso dali niti zadostne mo- petja. To je naraščaj, ki deloma ralne opore s svojo navzočno- že aktivno sodeluje pri obeh stjo, saj je bila dvorana skoro zborih in pri godbi, bo pa prej do polovice nezasedena. Sploh je prešel ta redek jubilej kaj ali slej nadomestil sedanje aktivne člane. lake razgibanosti ne pomnijo Minula nedelja je bila za je- ra najvišja priznanja in naslove seniške kulturne delavce nede Prvakov v naši republiki. Prav zato pa se oba zbora tudi zave- na Hrušici. Slednji je gostovanje na Hrušici izkoristil tudi za lja osmih oz. desetih koncertnih obisk oskrbovancev »Doma one uspeh. Dvorana kulturnega doma je bila popolnoma zasedena. Čeprav so težave zaradi stalnega menjavanja pevskega kadra, sta vendar oba zbora na višini. Pomanjkanje slovenske mladinske zborovske literature pa je očitno, saj so jo mladi pevci z vsakoletnimi nastopi že dodobra izčrpali, čeprav obsegajo vsakokrat lep del programa tudi dela ostalih jugoslo- nastopov. Jeseniška kakor ja- data večjih dolžnosti do skupno- vorniška »Svoboda«, ki tekmu- sti in jima je sem in tja tudi jeta v okviru tekmovanja OSS, °strejša kritika dobrodošel ka- sta vec kot delavni. Godba na z"Pot. Kako prijetna je pevcem pihala jeseniške »Svobode« je lli pevkam zavest, da smejo med priredila v nedeljo popoldne redkimi zbori stalno sodelovati promenadni koncert v Lescah Pri radijskih oddajah. Se bolj jn v Radovljici. V obeh krajih Pa jih utrjuje, da so na pravi s0 bili lepo sprejeti in so želi Poti, priznanje, ki jim ga da ••ejo preprosti poslušalci in kri tični glasbeniki širom po domo moglih« in bolnikov bolnice, katerim je zapel po nekaj pesmi. Poleg omenjenih pa je gostoval minulo nedeljo zvečer v Radovljici tudi zabavni orkester jeseniške »Svobode«. Tako sta samo jeseniška in ja- •niške vanskih skladateljev. Letos je k izpopolnitvi programa prispe- val večje število svojih skladb pevovodja obeh zborov tov. Viktor Mihelčič, eno pa pevovodja »Lire« tov. Ciril Vrem-šek. Spored je obsegal 27 točk, med njimi tudi 6 solospevov, ki vorniška »Svoboda« priredili so jih izvajale Meta Ziherlova, za izvajanje polno priznanje. Godba na pihala javorniške »Svobode« pa je priredila pro- minulo .nedeljo 8 nastopov, kar se doslej še ni pripetilo. Vsi na- Eva Miheličeva, Jožica Trobev-škova, Ema Prodnikova, Miro- stopi so bili dobro obiskani in slava Uršičeva in Marica Omer- v'ni. Samo v preteklem letu do menadni koncert na Javorniku. tudi kvalitetno dobro podani. zova. Najbolj ista ugajali Mihe- Sedaj je imel moški zbor 15 sa- Ker je bil lep dan, so prišli ti Poleg omenjenih nastopov je ličevi skladbi »Otrok poje« in dostojnih koncertov. V Radiu promenadni koncerti do izraza bil minulo nedeljo pop. koncert »Uspavanka Matjažku«. Na Ljubljana pa je samostojno na- jn izgleda, da jim pripisuje ob- mladih harmonikarjev na Kor. koncu sta združena zbora zane- st°pil desetkrat. Ženski pevski činstvo zopet več zanimanja, kot Beli, zvečer pa na Jesenicah, la Tomčevo »Majevo« in Mi- *bor pa je imel 11 javnih na- je bilo to opaziti minula leta. Tudi ta dva koncerta, na kate- helčičev »Pozdrav Kamniku«, izbrane pevska zbora jeseniške Stop ov. Posnel je »Svo- rih so nastopali gojenci učitelja Letošnjo sezono pevskih kon harmonike tov. F. Sredenška, certov bosta s svojo današnjo i trak za radijske oddaje. deljo na Blejski Dobravi, pevski sta bila dobro obiskana, posebno prireditvijo zaključila »Lira« in Pesmi devetkrat na magnetofon- bode« sta gostovala minulo ne- Druga, prvi docela podobna zbor javorniške »Svobode« pa še večerni na Jesenicah. »Prtizan« iz Jarš. Iz Domžal Ob priliki 30-letnice svojega obstoja je Delavsko pevsko društvo »Grafika« iz Ljubljane gostovalo v Godbenem domu v Domžalah s svojimi pevci in priredilo koncert slovenskih ljudskih pesmi. Zbor je s svojim nastopom dosegel lep uspeh. Koncert je bil dobro obiskan in obisk bi bil še boljši, če bi v kinu ne vrteli filma »Vesna«. ■* Prejšnjo nedeljo je »Svoboda« iz Trzina gostovala v Zadružnem domu na Viru z Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Delo je režiral tov. Janko To-relli, ki je očividno vložil precej truda, da je oblikoval z igralci značilne Nušičeve malomeščanske figure, ki nastopajo v komediji. Igralska družina je sestavljena po večini iz mlajših igralcev. Le-ti kažejo, da se bodo v prihodnosti razgibali in razvili v rutinirane in dobre igralce. Prav posebno se odlikujeta v tej smeri tov. Habjan in njegova sestra. Oba sta podajala svoji vlogi doživeto in prepričevalno. Naravnost odlični pa so bili skupinski prizori v vseh deja-njih.^V prvih "dveh dejanjih je motila premajhna dinamika. Verjetno je igralce spravila s tira skoro prazna dvorana; saj je gledalo uprizoritev komaj 50 gledalcev, kar je vsekakor vse graje vredno. * Ljudska univerza v Domžalah j;e povabila pretekli petek v svojo sredo univerzitetnega profesorja dr. Stanka Gogalo. Znani pedagog je pred velikim številom poslušalcev predaval o vzgojnih napakah v družini. Domžalčani so tokrat pokazali, da se za vzgojna vprašanja zanimajo. Pogrešali pa smo one starše, ki se najbolj pritožujejo, da imajo težko vzgojljive otroke. « V nedeljo zvečer je bil v Godbenem domu v Domžalah vokalni koncert delavsko-kulturnega društva »Svobode«. Nastopili so mešani zbor, moški zbor ter ženski zbor iz Gospodinjske šole iz Grobelj. Na sporedu so bile slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi. Obisk je bil prav razveseljiv. S tem sporedom misli pevska sekcija »Svobode« gostovati tudi drugod. * Osnovna šola v Domžalah je v soboto imela v Godbenem domu prisrčen družabni večer, na katerem so sodelovali starši in učiteljstvo. Ta večer je zbližal starše in šolske vzgojitelje, kar bo samo koristilo delu v šoli. Nato so starši nastopili z igrico, učiteljstvo pa je zapelo nekaj pesmi. Večer se je odvijal v prav prijetnem vzdušju- Starši so izrazili željo, da bi bili taki večeri večkrat na leto. Iz Kamnika Telovadno igrišče urejajo dijaki kamniške gimnazije za gimnazijskim poslopjem. Napravili bodo nov prostor za balin-canje, odbojko in skoke v daljino. Na mestu bi bilo, da se prepove vsaka vožnja z avtomobili in vozovi čez igrišče. Maistrova spominska plošča. 26. julija bo 20. letnica smrti pesnika Rudolfa Maistra-Voja-nova. Ali ne bi bilo primerno, če bi ob tej priliki ponovno vzidali v njegovo rojstno hišo na Šutni spominsko ploščo, ki smo jo v prvih dneh okupacije odstranili v bojazni, da je okupator ne bi razbil? ttLAS GORENJSKE 3 DROBNE VESTI Iz Kamnika Kamničani ogorčeno protestirajo in se jezijo, ker so trgovine ob sobotah še vedno zaprte. Ker je mnogo gospodinj v dopoldanskih urah zaposlenih, si te ne morejo med delovnim časom nabaviti potrebnih živil za nedeljo. Zato mora ostati marsikatera mati, ki ima otroke, brez mleka, kruha in še marsičesa drugega. Večina ljudi v Kamniku želi, naj bi vsaj ena ali dve trgovini ostali odprti še v sobotnih popoldanskih urah. V Kamniku bomo uredili novo strelišče. Prostor je že izbran zahodno od skakalnice, kjer je dolina od treh strani zaprta. Pri ureditvi bodo s prostovoljnim delom pomagali člani Kluba rezervnih oficirjev in obvezniki predvojaške vzgoje. Novo strelišče bo mnogo pripomoglo k razvoju strelskega športa. Staro strelišče pod Za-pricami so tmorali opustili, ker je zemljišče prešlo v sklop nove drevesnice. Iz Domžal Pri Habjanovih v Stoku sta se dva otroka igrala v vžigalicami blizu kozolca. Pri tem se je vnela koruznica, ki se je sušila v kozolcu. Lahko bi nastal hujši požar, vendar so domžalski gasilci ogenj hitro pogasili. Do takih nesreč gotovo ne bi prišlo, če bi starši bolj vestno nadzorovali početje svojih otrok. •* Na domžalski gimnaziji vodi tov. prof. Anton Bukovec radio krožek, šahovsko sekcijo in tabornike. V radio krožku je 25 članov, ki delajo v B tečaju. Ta tečaj je pred kratkim končal svoje delo. Vsak tečajnik je za svojo uporabo izdelal dvocevni radioaparat. V kratkem bo znova začel delati A tečaj, kjer bodo izdelovali detektorje. Šahovska sekcija je v marcu izvedla brzoturnir za prvenstvo gimnazije. Turnirja se je udeležilo 32 dijakov in dijakinj. Prvak gimnazije je Andrej Vav-petič, od dijakinj pa Poldi Pavli. V kratkem se bodo kosali s šahisti iz Usnjarskega tehniku-ma, kjer bodo v dvoboju na desetih deskah preizkusili svoje zmožnosti. Pozneje bodo igrali za pionirsko prvenstvo Slovenije. Tudi taborniki se pridno udej-istvujejo. Vseh članov je 30. Na tedenskih sestankih se učijo za prvi izpit. Na sporedu so tudi izleti s praktičnim poukom. —■ Predvideno je letno taborjenje, kjer bodo taborniki praktično uporabili pridobljeno teoretično znanje. V nedeljo dopoldne je bil v kino dvorani v Domžalah občni zbor ZB. Zborovanja se je udeležilo precejšnje število članov. Skupno poročilo o delovanju v preteklem letu je podal tov. Je-rina. Iz poročila je bilo mogoče posneti slabe in dobre strani delovanja te organizacije. V zelo olodnem razgovoru so delegati pokazali, katere naloge bo bodoči odbor moral izpolniti. Ob zaključku so bile volitve v upr. in revizijski odbor. • • • Iz vasi in za vas • • • Odmevi z občnih zborov KZ Iz Gorij V nedeljo dne' 28. marca, je v Gorjah gostovalo DPD »Svoboda« iz Lesc z veseloigro »Cigani«. To pot je bilo obiskovalcev kar preveč. Ne vem, kje je krivda, vendar se mi zdi, da bi za to odgovorni ljudje morali vedeti, koliko ljudi sprejme dvorana. Kljub prenatrpanosti so še kar naprej prodajali vstopnice in nastal je tak naval, da so se reditelji klavrno umaknili. Tudi mi pri tej predstavi ni bilo jasno, ali je bila priredi-ditev namenjena odraslim ali mlečnozobi mladini prav tja do dojenčkov? Skrajni čas bi že bil, da se tudi v Gorjah enkrat že uvede red pri prireditvah. Opazovalec GORENJA VAS Sončno nedeljsko jutro me je zateklo na občnem zboru kmetijske zadruge v Gorenji vasi. Šest ur smo sedeli, a je skoro ves čas govorila Magda, ki so jo izključili iz zadruge, in Pivk, ki je nedavno prišel iz zapora. Strinjam se, da je treba kritizirati upravni odbor, toda z dobrim namenom. Ce sta pa Magda in Pivk porabila teden dni za agitacijo in ščuvanje proti upravnemu odboru zadruge, je šlo tu preveč očitno za razdiralno delo v zadrugi, ki mu bodo morali Gorenjevaščani napraviti konec, med sabo pa se resno pogovoriti o nadaljnjem delu. Ce bodo drugič namerne izzivače postavili pred vrata, se bodo lahko trezno pomenili tudi o napakah upravnega odbora, zlasti pa o kmetijski proizvodnji, ske. SOVODENJ V Sovodnjem sem se oddahnil. Naj kar povem: med najboljšimi so. Kako lepo je, če ne poslušaš natolcevanj in podtikanj, ampak zadružnike, ki resno en-vore o svojih težavah. Kdor je grajal napake, je že istočasno predlagal, kako bo bolje — tako so mi iz vse razprave ostali v spominu le dobri predlogi od ukrepov v živinoreji do zavarovanja članov za primer bolezni. Živinorejci so dobri. Mlečnost krav doseže povprečno 200 litrov in povprečni odstotek maščobe je 3,8%. Sprejeli so tudi pravilnik za zavarovanje živine. Za potrebe v živinoreji bodo zaposlili veterinarskega pomočnika. Nad 4 milijonski dobiček so smotrno razdelili na sklade. ZlRI Zlrovčanl precej grade. Zadružni dom pa pomeni zanje še vedno le jamo, ki kar naprej požira in po tolikih letih še ničesar ne vrača. Čimprej bi morali dogotoviti najnujnejše in pritegniti k investicijam vse, ki bodo dom uporabljali (ljudski odbor, množične organizacije, društva). Glede gospodar, odsekov se mi zdi, da niso napredovali od lanskoletnega obiska, predvsem pa velja to za ukrepe v živinoreji (rodovnika še vedno nimajo!). Za ureditev zadružnega knjigovodstva zasluži pohvalo knjigovodkinja Ivanka — (ki, mimogrede povedano, ni kriva za primanjkljaj, o katerem smo že pisali). Upravniku je treba dati tudi priznanje, a istočasno grajati to, da se je vse začelo in končalo pri njem. Do prihodnjega letnega obč. zbora bo treba utrditi odbore gospodarskih odsekov. TREBIJA Občni zbor v Trebiji je bil pravi zadružni praznik. Ko sem poslušal Trebijčane, sem se nehote vprašal, od kod ta volja in uspehi, ko je pred leti vladala pri njih še taka neenotnost. Gospodarski položaj kraja pa ni nič kaj rožnat, saj n. pr. porabijo tukajšnji prebivalci največ saharina v okraju, TW, nosnih odsekov zadruga nima. Največ jim je dal les. Mizarji so šibki, prav tako čipkarice Živinoreja še nima osnov za razvoj. Potrebne bodo začetne investicije za izvedbo selekcije, uvedbo rodovnika, mlečne kontrole itd. Zadružniki so prav stvarno razpravljali, katerih panog bi se lotili, da bi spravili svoje gospodarstvo na višjo stopnjo. Ker v okolišu ni kaparja, bi kazalo resneje oprijeti se sadjarstva. Pridelovanje krompirja lahko postane najbolj donosna panoga, saj imajo za to ugodno podnebje. Poljedelski odsek bo imel letos tudi veliko dela, ker Tako je izgledal Zadružni dom v Hotavljah med gradnjo. bo zbral z vsega področja vzorce zemlje za analizo. JEZERSKO V zadrugo na Jezerskem je vstopilo tudi 20 delavcev, ki so zaposleni v gozdni proizvodnji. To je vsekakor lepo in omembe vredno dejanje. Z druge strani pa je bilo opaziti negativen odnos kmetovalcev do zadruge. Zanimivo je namreč dejstvo, da se nekateri kmetje, ki so nekoč že bili člani in so pri razformi-ranju izstopili, niso vključili v zadrugo. Tak odnos pomeni za Jezersko precejšnjo gospodarsko škodo. Na občnem zboru so zadružniki izjavili skupno težnjo po prestavitvi žagarskega obrata iz Fužin na Jezersko. Zadruga je ustvarila 11 milijonov dobička, ki so ga kar koristno razdelili. Po večini so ga vložili v sklade za obnoyo gozdov, za popravila poti, ureditev in melioracijo planinskih pašnikov, za apnenje itd. Zadružnikom so dali tudi dotacijo za nabavo slame za gnojenje. CERKLJE Cerkljanska zadruga ima zelo veliko dobička, pa tudi veliko negativnih tendenc so pokazali njeni člani na občnem zboru. Nekateri zadružniki so se trdovratno zavzemali za to, da bi dobiček razdelili med seboj, niso pa pokazali nobenega interesa, da bi ga koristneje porabili za dvig kmetijstva in živinoreje. Tako se je grupi, ki je zagovarjala delitev med člane, posrečilo razbiti sestanek in občni zbor se je neuspešno končal. ZALI LOG To zadrugo bi si lahko vzeli za zgled zadružniki iz Cerkelj-Njihov dobiček je_ bil veliko manjši, pa vendar so vložili njeni člani neprimerno večjo vsoto v sklad za povzdigo kmetijstva, kot pa v Cerkljah. VELESOVO Na občnem zboru « Veleso-vem so prišla na dan nekatera nesoglasja med delavci in kmeti. Dobička je zadruga ustvarila le malo in večina članov je bila za to, da ga vložijo v gradnjo vodovoda. Za dvig kmetijstva so dali 100 tisoč dinarjev. Taka razdelitev gotovo ni najbolj pravilna. Kmetijska zadruga naj v prvi vrsti skrbi za dvig kmetijske proizvodnje, za gradnjo vodovoda pa naj bi obč. ljudski odbor najel potreben kredit. K. Krompir moramo pravilno porabiti šport * šport * šport ★ Nogometna prvenstvo Gorenjske Preteklo nedeljo je bilo na pomladansko kolo nogometnega prejeli naslednja poročila: BLED : MLADOST 1:2 (0:1) Gostje iz Kranja so pokazali lep nogomeit in so bili nekoliko boljši od domačih, ki pa so bili zato bolj požrtvovalni. Igrišče je bilo za tekmo zelo težko, ker na novo posuta prst še ni povaljana. Sodil je Radonić iz Loke. , LOCAN : PREŠEREN 6:3 (4:0) Tekma v Loki ni prinesla posebnega presenečenja. Zmagala je sigurno mlada enajstorica Ločana, ki bo ob solidnem treningu Jahko postala močna ekipa. V prvem polčasu so igralci obeh moštev pokazali kar lepo igio, v drugem delu pa je bila mlačna in nezanimiva. Zaradi obračunavanj sta bila izključena Cerar (Prešeren) in Gaber (Ločan). Sodil je Ažman iz Kranja. TRZlC : ŽELEZNIKI 9 : 1 (7:0) Kljub temu, /da so igralci iz Železnikov novinci v gorenjskem tekmovanju, so se zlasti v drugem polčasu boljšim Trži-čanom krepko postavili po robu. Ce bi igrali celo tekmo tako, potem rezultat prav gotovo ne bi bil tako visok. Tržičani so si z izdatno zmago lepo popravili količnik. Sodil je Cadež iz Kranja. Gorenjskem na sporedu IV. prvenstva. O izidih tekem smo KOROTAN B : NAKLO 8:2 (5:2) Drugo moštvo Korotana je imelo preteklo nedeljo v gosteh moštvo Naklega. Domači so bili vseskozi v premoči, ker je Na-kelčanom kaj kmalu zmanjkalo sape. Ob večji pazljivosti napadalcev Korotana bi bil rezultat lahko še višji. Sodil je Šegula iz Kranja. JESENICE B : PARTIZAN (Hrušica) 5 : 6 (2-2) Triglavski smuk Po svoji legi spada triglavski smuk med najlepše tekmovalne steze v Evropi. Dostop je zamuden in utrudljiv, je v resnici že pravi vojaški pohod, tekmovalna proga je dolga in izredno lepa. V kolikor bodo dopuščale snežne razmere, bo letos pripravljena steza v vsej dolžini, ki znaša okrog 7 km. Po sklepu tehničnega odbora SZS bodo ugotovili po možnosti čimbolj točen rang naših tekmovalcev s spomladanskimi tekmami. Zato je obvezna udeležba vseh naših tekmovalcev prvega in drugega zveznega razreda in prvega republiškega razreda 'na sledečih tekmah: triglavski smuk, zeieni-ški veleslalom, veleslalom pod Jalovcem, veleslalom v Krnici, veleslalom pod Savinjskim sedlom, Majnikov veleslalom na Jezerskem, slalom za Akom in slalom Pod Srcem v Martuljku. Triglavski smuk ne bo 11. a- Pionirke so se dobro odrezale 29. marca so bile pri društvu »Partizan« v Kranju društvene tekme mlajših pionirjev. Tekmovalo je 90 pionirk in sicer v preskoku čez kozo z vajo na ribstoju, s prosto vajo in v metanju žoge. Vseh dosegljivih točk je bilo 40. Prva tri mesta so dosegle pionirke: Danica Bogataj — 37 točk, Kaltnekar 36,5 točke in Milenka Janša 36,2 točke. Najmlajše tekmovalke so stare šele 6 let, vendar so zelo pogumno izvajale vaje, predpisane za tekmo. Po zmogljivosti in uspehu, ki so ga pionirke pokazale na tej tekmi, bjfio raz- vrščene v vrste za vaje na orodju pri redni telovadbi. Kakor mlajše pionirke, so se tudi starejše pomerile 5. marca in so prav tako imele predpisane vaje. Z dobrim izvajanjem in pogumom so vse starejše pionirke dokazale, da bodo lahko z vztrajnim delom v telovadnici postale še dobre telo-vadke. Od 40 dosegljivih točk je največ dosegla Breda Pa-pov z 32, 4 točke, druga Darinka Kette 30, 9 točke in tretja Vilka Likozar 29,2 točk. V tem mesecu bo društvo Partizan izvedlo še društvene tekme za moško deco in pionirje ter mladince in mladinke. prila, kakor smo objavili prvotno, temveč teden dni kasneje, 18. aprila. Propozicije: 1. Za sestav ekipe se računa plasman prvo plasiranih 3 članov, 2 prvo plasiranih mladincev in prvo plasirane članice. 2. Pokal preide v trajno last, kadar ga ekipa osvoji 3 krat zaporedoma ali 5 krat v presledkih. 3. Pravico nastopa imajo vsi klubi in društva Jugoslavije, ter vse inozemske ekipe, v predpisani postavi. 4. Dosežena mesta se izračunavajo po FIS-nih tabelah. 5. Na vsakoletnem tekmovanju morajo biti vsi prehodni pokali 10 dni pred tekmovanjem vrnjeni predavatelju, ako niso že prešli v trajno last. 6. To tekmovanje je tradicionalnega značaja. V primeru, da je pokal osvojen v trajno last, nadomesti prireditelj z novim pokalom z istimi propozicijami. 7. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe propozicij in tekmovalne proge v izrednih primerih tekmovanja. 8. Organizator tekmovanja je Gorenjska smučarska podzveza Jesenice. Zborovanje jeseniških šahistov V nedeljo dopoldne je bil v Kazini na Jesenicah redni letni občni zbor tamošnjega šahovskega društva. Udeležba sicer ni bila najboljša, vendar so le lepo pogovorili. Izvolili so nov odbor, kateremu predseduje priznani šahist, pravnik Vladimir Jevšček. Sklenili so poskrbeti za SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GORENJSKE za nedeljo 18, aprila 1954 V ŽELEZNIKIH ob 15. uri: Železniki : Mladost, službojoči Logar. V TRZlCU ob 8.45 uri: Tržič : Hrušica, službojoči Dobrin. ob 15. uri: Tržič : Mladost — pionirji, službojoči Dobrin, ob 16. uri Tržič : Mladost — mladinci, službojoči Dobrin. Na BLEDU ob 14. uri: Bled : Jesenice, mladinci, službojoči Lukačevič, ob 15.30 uri: Bled : Naklo, službojoči Lukačevič. Na JESENICAH ob 14. uri: Jesenice A : Jesenice B — pionirji, službojoči Vari, ob 15. uri Jesenice B : Ločan, službojoči Vari. V KRANJU igrišče Korotana ob 10. uri: Korotan B : Prešeren, službojoči Hilčer, ob 9. uri: Korotan : Prešeren — pionirji, službojoči Hilčer, ob 13.30 uri: Korotan : Ločan, mladinci, službojoči Smole. * Odbor nogometnih sodnikov Kranj obvešča vse starejše nogometaše in vse one, ki imajo veselje do sojenja nogometnih tekem, da se bo pričel tečaj za nogometne sodnike v mesecu maja t. 1. v Kranju. Prijave, v katerih naj bo navedeno poleg osebnih podatkov še kraj bivanja, je treba poslati najkasneje do 1. maja t. 1. na naslov — Odbor nogometnih sodnikov, Kranj — Kranj pošt. predal 16. pridobitev novih članov, predvsem mladincev, ki jih nočejo s pritegnitvijo k igranju plemenite šahovske igre odtegniti s cest in gostiln. Obvezo bodo izpolnili toliko laže, ker je pred dvemi leti štel jeseniški šahovski klub nad 300 več ali manj aktivnih članov, danes pa jih ima le nekaj okoli 30. Dosedanje klubske prostore, ki so jih imeli pri Brunerju, je zasedla zadružna gostilna »Otok Vis«. Na intervencijo pa jim je Železarna dodelila nekdanji godbe-ni paviljon za »Jelenom«, ki ga bodo preuredili v klubski prostor. Zaradi lanske ugodne letine v južnih predelih države je bilo letos povpraševanje po slovenskem krompirju mnogo manjše kot običajno. V Sloveniji je zaradi tega ostalo kakšnih 1000 vagonov krompirja, ki je bil namenjen prodaji. Mnogi pridelovalci krompirja so zaradi tega v skrbeh, »ker se boje, da bo krompir zgnil preden bo koristno porabljen. Tem želimo dati nekaj navodil za porabo krompirja. Krompir ni samo odlična krma za pitanje prašičev, temveč ga zelo dobro izkoriščajo tudi molzne krave, pitovni voli in biki, mlado govedo, delavni konji, ovce, koze in perutnina. Prašičem in perutnini dajemo le kuhan ali skisan krompir, dočim vse druge živali, zlasti pa molzne krave zelo dobro izkoriščajo surov krompir. Krompirjeve gomolje moramo seveda pred porabo dobro oprati, odstraniti moramo kaliče, v katerih je mnogo strupenega sola-nina, in izrezati moramo nagnite ali drugače bolne dele gomoljev. Prav tako ne smemo krmiti od svetlobe pozelenelih gomoljev, ker je v njih več so-lanina kot v navadnih gomoljih. Kravam lahko damo dnevno 10 do 15 kg surovega krompirja. Sprva pokladajmo le 1 ali 2 kg krompirja, da se živali nanj privadijo, potem pa postopoma vsak dan več. Krompir bo zelo povečal mlečnost in bo zlasti dobrodošel sedaj, ko že korenj-stva primanjkuje, zelene krme pa še nimamo. Krompir vsebuje v glavnem škrob, primanjkuje mu pa beljakovin in mineralnih snovi, zlasti fosforja, zato ga ne pokladajmo samega. Najboljši dodatek krompirju je lucernino ali deteljino seno in otrobi. Dobro je tudi navadno travniško seno. Ne pozabimo dati v krmi obrok kostne moke, ki vsebuje fosfor. Računamo, da da en in pol kg krompirja in prav toliko sena približno 1 kg mleka. Krompirja ne pokladajmo celega, temveč ga pred porabo zrežimo, ker se drugače lahko zgodi, da žival pogoltne cel gomolj in se zaduši. Ce imamo večje količine krompirja in se je bati, da bo zgnil ali premočno kalil, je najbolje, da ga skisamo. Kisamo ga podobno kot zeleno krmo (pit-nik, krmne mešanice, pesno perje itd.) ali zelje. Skisani krompir vzdrži, če je pravilno siliran in oskrbovan, brezhibno dve leti, ter je takoj brez vseh priprav uporabljiv za krmo. Pri kisanem krompirju so izgube zelo majhne in polctf bomo imeli kakovostno, tečno in okusno krmo. Skisani krompir je za prašiče izvrstna, dietetično učinkujoča krma, ki tudi drugo krmo napravi okusno. Skisan krompir ima enako krmilno vrednost kot parjen krompir in sodi med krmo, ki jo imajo prašiči najraje. Lahko ga pa porabimo za krmljenje vseh drugih domačih živali. Za kisanje je dobra vsaka posoda, ki ne propušča niti vode niti zraka. V ta namen so po-rabne lesene kadi, sodi, betonske jame in tudi zaboji, ki jih vkopljemo v ilovnato zemljo. Krompir, ki ga nameravamo kisati, moramo najprej dobro oprati, nato ga pa skuhamo aH parimo. Kuhamo ga v svinjskih kotlih ali parilnikih. Kuhan krompir moramo v ki-salni posodi korenito stlačiti, tako da iztisnemo ves zrak iz posode in odstranimo razpoke in praznine, kjer bi bil zrak. Nazadnje moramo kisalno posodo tako zapreti, da je vsak dotok vode ali zraka nemogoč. Kisal pokrijemo najprej s plastjo plev, poškrobljenih s slano vodo. Potem kisal pokrijemo z deskami, prilagojenimi obliki jame ali posode. Na deske nasu-jemo vlažne ilovnate zemlje in jo korenito potlačimo. V glavnem je kisanje končano že prve tedne potem, ko smo zaprli posodo. Vendar je priporočljivo počakati s krmljenjem vse dotlej, dokler mlečno kislo vrenje popolnoma ne premine, kar traja dva do tri mesece. Krompir lahko tudi posušimo, podobno kot sadje. Sušenje krompirja pri nas sicer ni v navadi, vendar je letos zelo lepa priložnost, da preizkusimo ta način shranjevanja. Sušen krompir je odlična krma, ki ima enako krmilno vrednost kot ječmen. Pokladamo ga seveda štirikrat manj kot surovega. Prav tako kakor za kisanje, moramo tudi za sušenje krompir najprej dobro očistiti in skuhati. Parimo ga 15 minut V" vreli vodi, nato pa zrežemo na 3 do 4 mm debele režnje in zložimo na sušilne lese. Na en m lese lahko zložimo 3 do 4 kg krompirja. Krompir je suh v * do 6 urah, kar zavisi od vrst« sušilnice. Ing. Repanjšek 4 ffliAS G0RENJSKP. ANmOTOSTl": maledniSka vlada Kakor sporoča neki egiptovski list, so v novi vladi Jemena najmlajši ministri na svetu. Minister za finance ima 19 let, minister za zdravstvo 17 let in minister za gospodarstvo reci in piši 15 let. Svetovna javnost se vprašuje, kako so ti mladeniči dobili tako zaupanje kralja. Odgovor na 'o ni težak. Mladi ministri so kraljevi bratje, deloma pa njegovi nečaki. Kako pa taka vlada izgleda in kako dela, na to pa zaenkrat še ni odgovora — ker je vlada zelo »mlada«. VIOLINA IZ VŽIGALIC Nemški konstruktor violin Fritz Mett je pred kratkim izdelal violino iz 8000 vžigalic. Pri delu je bil nič manj kot 3500 ur. Izdelovalec te vioilne je prepričan, da njegov proizvod ni prav nič slabši kot remek-delo Stradivarja. Prednost tega glasbila pred drugimi je v tem, da pri igranju na ta instrument vibrirajo vse vžigalice. 8.000 BESED V ENI MINUTI Francoski list »Combat« prinaša poročilo o nekem neverjetnem rekordu. Študent George Murgc iz Denverja je pred posebno komisijo prebral v eni minuti največ besed. Za to branje pripravljeni kronometri so zabeležili hitrost njegovega branja in ugotovili, da je v eni minuti prebral 8.000 besed. Normalno pa človek prebere v eni iminuti okoli 250 besed. } 1 V INOZEMSTVU ŠTUDIRA (100.000 MLADIH LJUDI Rezultati zadnje ankete, ki jo je napravil UNESCO, so Pokazali, da kulturno Isodelovanje med raznimi državami ni bilo še nikdar tako veliko, Drkor ravno sedaj. 107.000 mladih ljudi iz vsega sveta študira \izven |svoje domovine. Tekom 1935. leta je v Ameriki študiralo 33.679 tujcev, v Franciji 13.709 'in v (Angliji 8.277. To pa so samo države z največjim številom tujih študentov. SAMOMOR ZARADI REŠITVE OTROK Pred kratkim so v neki vasici blizu Birminghama v Angliji začeli nabirati prostovoljne prispevke za vdovo nekega pilota, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi rešil otroke in ljudsko šolo pred uničenjem. Angleški pilot je letel v svojem »Spitfirerju« nizko nad vasjo. Naenkrat pa je eksplodiral motor. S poznejšim raziskovanjem jso ugotovili, da pilot pri tem ni bil ranjen, in da je imel čas, da iskoči s padalom. To so potrdili tudi [očividci nesreče, ki so dejali, da je pilot z velikimi napori skušal obrniti letalo, ki je letelo naravnost proti [šolskemu poslopju. Junaškemu pilotu se je posrečilo, da je letalo obrnil proč od šole, vendar je nekaj deset metrov dalje treščil na Itla in se ubil. »NEAPELJSKO ZLATO« Kljub temu, da je Vittorio de Sica izjavil, da bo takoj začel s snemanjem filma »Neapeljsko zlato«, z delom še vedno odlaša. Razlogi zato so menda finančne prilike. Med tem časom bo moral nastopiti de Sica v malih, postranskih vlogah, da si bo nabral dovolj denarja. Nastopil bo v revij-skem filmu »Variete«. KOLIKO BARV RAZLOČI ČLOVEŠKO OKO? Strokovnjaki za ugotavljanje učinka barv na vidni čut so dognali, )da človeško oko dojema neverjetno veliko število barvnih dražljajev. Oko popolnoma zdravega in normalnega človeka, starega okoli 25 let, razlikuje 500.000 različnih barv. Posebno šolani ljudje pa ločijo nič manj kot bilijon različnih barvnih odtenkov. Doba robotov Cm dvopet tet toda „uMtta faamad^a ttofiO&MHia (Hdotoati&itaM Profesor matematike na teh- vlačnost. Ves večerni program svojem mestu, se je bivši pred-nološkem institutu v Massachu- je opravil en sam robot. Pri sednik obrnil na robota, »Sea-setsu in docent za fiziologijo nastopu je najprej prisrčno po- ka«, ki je v 28 minutah izraču- na Nacionalnem institutu za kardiologijo v Mexico Cityju, dr. Norbert Werner, proučuje v svoji knjigi »Cibernatik« probleme prenašanja vesti in avtomatičnega nadzora med stroji in živimi bitji. v tej knjigi profesor napoveduje tako imenovano »drugo industrijsko revolucijo«. Med prvo so ljudje postali kontrolni organi strojev, druga pa jim bo pomagala, da bodo s pomočjo avtomatskih strojev prenesli to delo nanje. Doba robotov je na pragu, da stopi v življenjski krogotok. To so tista skrivnostna bitja, ki se gibljejo kot ljudje, opravljajo različna dela, četudi niso sestavljena iz mesa in krvi, temveč jim daje življenje mehanizem (električni vodi in aparati). »Umetni človek« je bil želja prebivalcev našega planeta že nekaj tisočletij. Ze Homer je pisal o kovaču Hefestu, ki je napravil zlate mladeniče, bronasta dekleta in srebrne pse. Bili so nesmrtni in večno mladi. 1580. leta je uspelo, tako pravi neka židovska pravljica, praškemu rabinu Ben Levu, da je s pomočjo čarovniških besed vdahnil življenje ilovnatemu kipu — umetnemu človeku. Na čelu, ki je bilo pokrito z lasmi, je imel kip listek z napisom »renica«. Pravljica pripoveduje, donu nastgla nepopi'sna panika da je ta kip nekega dne pobeg nil 'svojemu rabinu. Uničil bi zdravil navzoče goste, pokadil nal, da bi razširitev korejske cigareto in sedel za klavir. Za- vojne napravila v ameriškem igral je neko operno arijo in gospodarstvu pravi potres in Mac Arthur je bil — odstavljen. Nasprotniki demokratov so tedaj trdili, da je robot »vladni stroj« in da je namerno hotel ustreči Trumanu s takim računom. V svoji drami «Rosumovi uni-versalni roboti« je Karel Capek pustil, da roboti propadejo, ker niso bili občutljivi za bolečine. Stroj je zmečkal robotu med delom prste na roki, ta pa bolečin ni občutil. Neki sodobni nemški satirik je pred nedavnim dejal: »V enem samem takem kolosu je okoli 3.500 cevi in 10 km žice. Vse to stane milijon in pol dolarjev, pa niti šaha ne zna igrati.« Vendar je bil nekoč na Dunaju robot, ki je tudi šah poznal in dobro igral. To je bil »Turek - šahist« iz »čudežnega kabineta« dunajskega dvornega komornika von Kempelena. Bil je to stroj pred šahovsko desko, oblečen v Turka. Ko je 1784. leta v Londonu angleški učenjak dr. Edmund Kartriht videl stroj, kako dobiva za po-vrstjo vse igre, je odšel domov in pričel razmišljati o avtomatskem razvoju, to je o problemu, ki so ga sodobniki cm^trali na nerešljivega Ce stroj lahko igra šah, zakaj ne bi tudi tkal, si je mislil Kartright. Ko je zvedel, da je tudi Napoleon, ki »Možgani« umetnega človeka pozneje še sam zapel. Navdušenje Američanov je bilo neverjetno. Ko je nekoč robot »Zobor«. ki se je tedensko pojavljal v londonskem Alberthalu, neke noči odšel po svoje, je v Lon- Robot je šel na »sprehod« zaradi okvare na avtomatu, ki je celo Prago, če ne bi Zid v zad- prekinjal njegovo gibanj'e_ vdrl Je bil znan kot zelo dober ša njem trenutku odtrgal z njego vega čela čarobne besede. U-metni človek se je tedaj pričel topiti in kmalu je ostal samo kup ilovice. Roboti so stroji, ki so jih prikazovali največ v velikih trgovskih hišah na razstavah ali pa so nastopali kot atrakcija v varietejih. Lahko hodijo, izgovarjajo po nekaj besed, kadijo cigarete in opravljajo različna dela. Pred kratkim je bil v nekem ameriškem varieteju nastop robota prav posebna pri- hist, izgubil partijo s »Turkom-šahistom«, bi ga njegovo raz- je skozi velika steklena vrata, jih popolnoma uničil in na cesti ustavil ves promet ter tako mi,šl^n]e o tkanju, o stroju in prekršil »javni red in mir«. Profesor Werner je velik optimist. Prepričan je, da bo proizvodnja v dvajsetih letih popolnoma avtomatizirana, bližno sliko, kako bo to ^zgle dalo, lahko dobimo v Fordovi »avtomatski tovarni« v Cleve- šahistu, kmalu privedlo v blaznost. Po treh letih upornega dela pa je problem rešil: dobili smo mehanične statve. Skoraj v istem času pa je Kartright p.ri" zvedel, da je bil stroj šahist samo prevara. V stroju je bil namreč skrit neki madžarski mojster, ki je tudi figure na landu. Tam en sam robot s 1334- šahovski deski sam prestavl,al. sestavnimi deli izdela v eni uri Avtomatske statve so bile pr-robot v človeški službi Od 155 delov za motorje. Stroji avtomatsko sekajo, pilijo, kujejo, varijo itd. Na eni strani siro- 4Šm g Jk š vine Prmajajo, na drugi strani 5đjf ff%#^J> m fcffif ir% ŠM flA/l bM S ti Pa odhajajo popolnoma gotovi rAfi&KIvCKK w BEE&KM' (Posebej za ,.GIas Gorenjske') aeii /a avtomobile, jeklen. ■ rrP&PA'fPVPl'flff' W |W*V1W vrvocucj ca. „uiao wu.o. jonu j postavljajo gotove ^ nami;Jg^AT.?^0^™1 na tekoči trak in od ljudi je bil na te slovesnosti uradno po- Naslednji večer smo spet pra- tamkaj zaposlenih samo nekaj vabljen. Hočeš nočeš sem si mo- znovali. Tokrat smo pričakali monterjev in strokovnjakov, ki ral izposoditi frak in plačati za tudi na Švedskem pomlad (var- pazijo na robote in njihovo de- BOLNA PRAZNINA Aleksander Dumas — sin je v nekem romanu uporabil izraz »bolna praznina«. Znani kritik ga je zaradi tega hotel v družbi spraviti v zadrego in ga je vprašal: »Ali mi lahko poveste, kaj pomeni izraz »bolna praznina«. Nikakor ga ne morem razumeti. Ali je sploh mogoče, da praznina nekoga boli.« Kritik se je po tem vprašanju zmagoslavno ozrl na družbo, ki se je že pričela smejati, pisatelj pa mu je na kratko odgovoril: »Ali vas, gospod, nikdar ne boli glava...« Na te besede se je vsa družba prisrčno zasmejala. CLEMENCEAU NA INŠPEKCIJI Znani francoski državnik Clemenceau, ki so mu dali priimek »Tiger«, je nekoč v prostorih svojega ministrstva nenadoma napravil kontrolo. Nikjer ni našel žive duše. Uslužbenci so se predčasno razšli, ker nihče ni pričakoval inšpekcije. Končno je Clemenceau vendar v neki sobi našel uradnika, ki je spal za mizo. Tajnik ga je hotel prebuditi, vendar ga je Clemenceau hitro zadržal: »Naj spi, če ga boste prebudili, bo odšel še on!« * INTRIGA K Marku Twainu je prišel nekoč človek in ga že pri vratih jezno vprašal: »Kako ste se mogli zadnjič v družbi izraziti, da sploh nisem duhovit?!« »Oprostite, dragi prijatelj«, odgovori Mark Twain, »nikoli še nisem bil v družbi, kjer bi govorili, da ste vi duhoviti . . .« LEONARDO DA VINCI SE JE ZNAŠEL Leonardo da Vinci je pri slikanju Zadnje večerje v milanskem samostanu della Grazia precej prekoračil svoj rok. Prior samostana je umetnika zato neprestano priganjal, naj čimprej dokonča delo, a Leonardo se ni dosti zmenil za njegove besede. Prior ga je zatožil knezu Francescu Sforzi in zahteval, naj ga pokliče na odgovor. Tedaj je dejal Leonardo knezu takole: »Prepričan sem, da bom lahko hitro ustregel vaši želji. tedaj je bilo ogromno novih od- Manjkata mi samo še glava Pe- Lund, 2. aprila 1954. Dragi tovariši! kritij in novih strojev. Pravo obdobje robotov in popolnega avtomatiziranja pa je še pred prof. Werner, nikdar ne bo mogoče napraviti robota, ki bi lahko človeka popolnoma zamenjal. tra in glava Jude. Prvo sem skiciral po svojem okusu, a za Ju-deževo glavo mislim, da bo najbolje, če vzamem Priorjevo glavo, ki je kot nalašč ustvarjena v ta namen. Sforza se je sladko nasmejal in Leonardo je zadovoljen odšel. Verjetno že mislite, da sem izposojnino nič manj kot 20 festen). Seveda v fraku! pozabil na vas, ker toliko švedskih kron, kar bi v našem Stvari, ki jih srečujem tu na časa nisem pisal. Seveda, denarju (po uradnem kurzu) Švedskem, so često tako različ-to ne gre tako hitro. Tako hi- zneslo dober tisočak. Kako sem ne od naših, da kar osupnem, tro se ne da pozabiti prijateljev, niti se ne da kaj pametnega napisati. Več ko teden dni je že, kar sem v Lundu, vendar zgleda, ko da sem v tem mestu šele od včeraj. Izkoristim vsako priložnost, da se razgovarjam z ljudmi in to najrazličnejšimi. Seveda to ni tako preprosto. Švedskega jezika ne obvladam, pa si Pomagam z nemščino in angleščino. Pogovor v tujem jeziku Pa je često veliko bolj hladen in oficielen. Nekaj o kraju samem: Lund 3e staro mesto. Je kulturni center južne Švedske in ima zelo Poznano univerzo. Šteje okoli 30.000 prebivalcev, čeprav bi mu Po obsegu sodeč pripisali, da jih ima več. Vzrok za to je visok življenjski standard. Družina z dvema ali tremi člani ima namreč že ogromno stanovanje, večje kot kjerkoli drugje v Evropi. Rezultat pa je seveda ta, da na nem ovratniku, si lahko mislite, kot poldrugo stoletje miru. Ta Švedskem prav tako manjka posebno še, ker sem dobil v iz- nevtralizem je veliko pripomo-stanovanj kot povsod v Evropi. poSojevalnici za dve številki gel, da so se Švedi v mnogočem Ljudje so na splošno zelo pri- premajhnega. Mislim, da sem ta izolirali od ostale Evrope in zalazni. Nekateri vedo o Jugosla- večer, kljub svoji običajni ble- živeli po svoje. viji mnogo, drugi spet prav nič. di barvi, zgledal kot kuhan rak. Drugič pa kaj več o tem. Tako je neka študentka zame- Vendar sem vse »nevarnosti« od ■^jala Jugoslavijo z Albanijo in soupeeja do mazurke, srečno pozdrav! s ponosom ugotovila: »Ah, da, prestal. Ivan Krč lo. Najnovejši roboti, imenovani »tehnični možgani«, imajo neverjetne sposobnosti kombiniranja in se zlasti odlikujejo s svojo »objektivnostjo«, pravi prof. Werner. Ko je bil pred- v mali hišici sredi gozda sta sednik Truman pred odločitvijo se pogovarjala dva divja praši-ali naj zamenja generala Mac čka, Debelinko in Ščetinar. Na Arthurja ali naj ga pusti na vsak način sta hotela ukani ti Za mlade bralce O volku in nevidni hišici na. Pomladanski klobuki imajo najrazličnejše oblike in se no- Pogled na Stockholm Pariški modni ustvarjalci priporočajo letos kaj radi disonantno harmonijo barv. Ženska sijo na razne načine. Najbolj zaje lahko mirne duše oblečena v nimiva novost so majhni tur-tri barve. Plašč ali jopica ni- bani in klobuki z zelo širokimi sta več iste barve kot obleka, kfajci. Lažni nakit je tudi še rokavice ne več iste kot klobuk, vedno v modi, predvsem ogrlice pas pa je po možnosti tak, da iz raznobarvnega stekla. Pasovi izrazito poudari ton obleke, h iz svile ali žameta so pri oble-kateri ga nosimo. Take kombi- kah dolgi in segajo včasih do nacije so lahko: modra — pepel- kolen. Čevlji, ki so letos osvo-nato siva — barva tobaka; rož- j ili ženski svet, imajo visoke ali nata — rdeča — barva slame; vsaj srednje pete in so zelo po- izgledal v visokem naškroblje- Vzrok temu je nedvomno že več , Moderni so plastroni vseh dobni tistim, ki so jih nosili v oblik, včasih so všiti celo na času Ludvika xv. zgornji del hrbta. Ovratniki pri oblekah in kostimih so večji kot v prejšnjih letih. Poleg tega se tudi več ne prilegajo vratu. Povsod v svetu se uveljavlja mornarski ovratnik. Izrezi na oblekah so široki in veliki in se oslanjajo na rame- to je pa tista država, ki nima ^e nobene železnice!« Pred dnevi sem prisostvoval Nordijskemu prazniku (Nordiske ^esten), ki ga prirede skandinavski študentje vsaka štiri le-'a v Lundu. Ob tej priložnosti Se z velikimi ceremonijami napadi najboljše znanstveno de-J°- Vse te slovesnosti pa pote-*aJo seveda po izredno strogih Predpisih in vsi udeleženci mo-raJo biti v predpisani obleki — v fraku. Sedaj si lahko mislite, kako "^Ugodno sem se počutil, ko sem FILMSKI C »BENGALIJA« ZOPET NA PLATNU v Hollywoodu Iso ponovno pričeli snemati poznani film p »Bengalija«, tokrat kot pla-stičen film. v glavni vlogi Tnastopa Ročk Hudson, po poklicu poštar iz Los Angelesa. Dandanes ga smatrajo za enega izmed desetih najboljših ameriških filmskih igralcev mlajše generacije. v enem letu je dosegel vrtoglav uspeh. IDEALEN KINEMATOGRAF Angleški kino obiskovalci so preko filmskega tiska poslali vsem lastnikom kino-podjetij naslednje želje: pro- stor med dvema vrstama je treba tako razširiti, da ni treba vstajati, če nekdo želi na svoje mesto, pa prepozno pride; na obeh konceh vrst naj bodo vidno označene vrste, da jih obiskovalci brez truda preberejo; odpraviti je treba prve vrste, ker se tam slabo vidi; sedišča se morajo poljubno znižati ali jzvišati, da gledalci niso prikrajšani, te pred njimi sedi »dolgin«. Dva prikupna in izrazita športna modela za vaše šolarčke. zvončasto krojena obleka svojega sovražnika volka. »Veš kaj,« je dejal Ščetinar mlajšemu bratu, »pojdi in razglasi po vsem gozdu, da bom zgradil najmočnejšo hišo na svetu, ki bo imela to dobro lastnost, da je nihče ne bo mogel videti. Nevidni zidovi bodo debeli dva metra, a ograja bo visoka kar pet metrov. Debelinko se je res odpravil na pot, a bil je ves v strahu, kaj bo, če strašni volk ne bo hotel verjeti njegovemu pripovedovanju. Kmalu se je pokazal uspeh. Po vsem gozdu so se raznesle vesti o hiši, ki jo je baje zgradil marljivi Ščetinar. Debelinko in brat pa sta prenesla pohištvo iz stare hiše na gozdno jaso in se ponašala, kot da sta v pravi hiši. Okoli njiju so se hitro zbrali radovedni gozdni stanovalci od medveda do zajca in modrovali o nevidni hiši. Vsak od njih je prepričeval svojega znanca, da je hiša resninično lepa, da je prava pravcata umetnina. Prašička pa sta se še naprej pretvarjala. Tedaj je od nekod prišel volk in zatulil: »Samo poglejte ta dva prašička, ki bi k strahu rada prevarila starega volka.« S strašnim smehom in tuljenjem se je bližal mestu, kjer naj bi stala nevidna hišica. »Ne približaj se«, je dejal starejši brat, »to je najmočnejša hiša na sve-tb in če vdreš vanjo, te čaka gotova smrt.« Volk se ni zmenil za opomine. Toda že pri naslednjem koraku mu je zmanjkalo tal. Zvrnil se je v globoko jamo, pokrito z dračjem, prav, ko je že mislil, da se bo mastil s pečenko. Debelinko in Ščetinar pa sta bila spet varna pred krvoločnim sovražnikom. S sodišča Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je 29. marca zagovarjala 26-lelna Gabrijela Me-žek iz Žirovnice. Obtoženka je nepoboljšljiva tatica in sodišče jo je že enkrat obsodilo na 3 leta zapora, odkoder ej pobegnila. Dve leti se je skrivala pri Jožetu Sintiču na Jesenicah. Javni tožilec jo je obtožil, da je v juniju 1951 ukradla Angeli Sornovi iz Zasipa več predmetov v vrednosti 16.000 din. Naslednji mesec je tov. Fasični-kovi z Bleda odnesla legitima- Gibanje prebivalstva NA JESENICAH Rodilo se je 21 otrok. Umrla sta: Ivan Drofenik, rojen 9. 6. 1865 in Martin Oblak, roj. 11. 9. 1883. V KRANJU Rojstva: Antonija Gabrič iz Kranja je rodila 4. aprila sina; Marija Sajovic iz Kranja, Planina blok 25 je rodila 2. aprila sina; Barbara Volčjak iz Kranja, Prešernova 7 je rodila 28. marca hčerko; Magdalena Vo-zelj iz Kranja Gregorčičeva 23 je rodila 28. marca sina. Poročila sta se: Anton Nučič, strojnik iz Kranja in Jožefa Jereb, delavka iz Kranja. Umrli so: Stanislav Zupan, roj. 3. 11. 1953 v Kranju sin tov. delavca, umrl 5. aprila v Kranju. Frančiška Stern, poljska delavka, roj. 27. 9. 1889 v Kranju, umrla dne 30. marca 1954 v Kranju, Huje 5. Kino Kino »Storžič«, Kranj: od 8. do 11. aprila amer. film »Točno opoldne«. 10. aprila ob 20. uri dvojni program Matineji 11. IV. ob 8.30 in lO.uri. 12. do 14. aprila ameriški film »Njeno življenje«. Kino »Svoboda«, Stražišče: 7. aprila ob 18. in 20. uri ameriški film »Točno opoldne«. 8. aprila ob 18. in 20. uri švedski film »Plesala je eno samo poletje«. 10. in 11. aprila švedski film »Plesala je eno samo poletje«. Predstave v soboto ob 18. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri. Matineja 11. aprila ob 10. uri »Točno opoldne«. Kino »Zadružnik«, Primskovo: 10. in 11. aprila ameriški film »Vrnitev«. Predstave v soboto ob 20. uri dvojni program, v nedeljo ob 18. in 20. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: 10. in It. aprila nemški film »Maja v tenčici«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Radio«, Jesenice: od 9. do 12. aprila ameriški film »Na slabem glasu«. 13. in 14. mehiški film »Maclovia«. 15. aprila ameriški film »To je moj sin«. Od 16. do 18. amer. film »Glej tička«. V nedeljo, 11. aprila matineja ob 10., uri: jugoslovanski film »Dokumenti časa«. Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. Kino »Plavž«, Jesenice: od 10. do 12. aprila angleška komedija »Večna nevesta«. 13. in 14. ameriška drama »Na slabem glasu«. 15. in 17. mehiški film »Maclovia«. V nedeljo, 11. aprila matineja ob 10. uri: italijanski film cijo, živilske nakaznice in 5.000 din gotovine. V Goricah pri Kranju 'pa je Švegelj Francu ukradla 14.000 dinarjev in tatvino zanikala. Predrzno je okradla tudi Jožefo Zapušek in Jožeta Grobarja, a tatvin ni hotela priznati. Obtoženka je tudi menjala imena. Sodišče jo je po daljšem posvetovanju obsodilo na 7 let strogega zapora, Jožeta Sintiča, ki jo je skrival na svojem domu pa na 3 mesece zapora — pogojno za dobo enega leta. Stane Kalan, doma s Prim-skovega pri Kranju, je šofer pri podjetju »Slovenija-ceste«. O-krožno sodišče v Ljubljani ga je obsodilo, ker je s »Federalom« v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo. Na cesti Bled— Ljubljana je blizu Sp. Potoka zavozil v jarek in v poslopje gospodarja Pangerca. Zgradbi je prizadejal občutno škodo. S svojim nerazsodnim dejanjem bi lahko povzročil smrtno nesrečo. Zaradi močnega sunka je padel z avtomobila delavec Gogola in obležal nezavesten pred zadnjim kolesom. Pri padcu je dobil težje poškodbe. Po nesreči je šofer pobegnil, vendar so ga organi Ljudske milice kmalu aretirali. Pri krvni preiskavi so ugotovili l,007%o alkohola. Nesrečo sta deloma povzročila tudi dva kolesarja, ki nista vozila na pravi strani ceste. Sodišče je obtoženega spoznalo za krivega in ga obsodilo na 10 mesecev zapora. Kot olajšil-no okolnost je upoštevalo to, da tov. Kalan opravlja tevoj poklic že 10 let, pa se še ni zagovarjal za nepravilno vožnjo. Nedavni občni zbor jih je razgibal Člani RK so se sestali Člani RK v. Stražišču pri Kranju so imeli dne 19. marca občni zbor. Ze iz poročil posameznih odbornikov smo slišali, da je bilo delo uspešno. Pridobili so nove člane in tudi pomoč najpotrebnejšim ni izostala. Živahno so dalje razpravljali o bodočem delu. Člani so se zanimali, kako je z zdravstvenimi ustanovami, ki so bile stražiškemu prebivalstvu že na lanskem občnem zboru zagotovljene. Otroška posvetovalnica je Stražišču res potrebna. Sedaj, ko so v novem bloku rezervirali 4 prostore za ambulanto, naj odgovorni ljudje ne pozabijo na dejstvo, da je v Stražišču več sto otrok. Tudi pereči stanovanjski problemi so bili omenjeni. Ce bi vsi pokazali dobro voljo, bi se tudi v tem oziru dalo marsikaj narediti. Naj ne bodo prošnje članov RK glas v vetru, ampak naj vsi, ki jim je bodoči rod pri srcu, prično z delom, da se rešijo te boleče zadeve stražiških prebivalcev. Radio Lfublfana Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah, ki je imelo pred nekaj tedni svoj redni letni občni zbor, je svojo dejavnost izredno razgibalo. V redna tedenska predavanja vključujejo tudi predavanja inozem. strokovnjakov, za katera vlada med našimi strokovnjaki veliko zanimanje. V minulem tednu je govoril v okviru Društva inženirjev in tehn. dr. ing. Strobl z Dunaja o najnovejših elektro-instalacijskih napravah hladnih »Čudo v Milanu«. Predstave ob delavnikih ob 18. uri. v sredah in sobotah ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Kino Koroška Bela, .Tavornik: od 9. do 11. aprila mehišk: film >Maclov;a«. Predstave v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri, v nedeljo dopoldne matineja istega filma. in vročih valjam. Poleg jeseniških inženirjev in tehnikov, so obiskali predavanje, ki je bilo izredno zanimivo in dopolnjeno s skioptičnimi slikami ter strokovnimi filmi, tudi inženirji in tehniki iz Kranja, Radovljice, Lesc, Krope ter drugih krajev Gorenjske. Poleg izbranih tedenskih strokovnih predavanj pa organizira Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah tudi skupinske oglede kulturnih prireditev. Tako so organizirali minulo nedeljo avtobusni izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali Verdijevo opero »Traviata«. V bližnji bodočnosti pa nameravajo organizirati več ekskurzij in izletov. Oglašajte »Glasu Gorenjske' Skale so se odtrgale Zadnji dan preteklega leta se je nad Jesenicami, na starem zapuščenem kamnolomu oder-gal zemeljski plaz skal, od katerih se je več skal ustavilo šele v neposredni bližini hiš naselja Pejce. Ena skala, velika okoli 3 pr. metre pa je prihrumela celo do hiš ob Cesti na Golico. Skupna gmota plazu je po cenitvah strokovnjakov ve-l;ko približno 2.000 pr. metrov. Na mestu, kjer jo je plaz odtrgal, je še vedno velika nevarnost za ponovne plazove, ker tiše skale v plazečem terenu. Ncvarnoast je zlasti velika v deževnem vremenu in je ogrožene naselje Pejce in hiše ob Cesti na Golici. Človeških žrtev pri tem plazu ni bilo. Ljudski odbor mestne občine na Jesenicah je takoj pričel z zavarovalnimi deli, da prepreči morebitno nadaljnjo škodo. ave • oglasi Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 17., 19. in 22. uri. V nedeljo, 11. aprila: '8.15 Pester spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 9.00 Pol ure za našo vas. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 »Po naše lepi deželi« Rogaška Slatina. 13.30 Pogovor s poslušalci. 14.00 Otroška predstava — Fr. Miličinski: Zakleti grad. 14.30 Pisan opored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. 15.45 Radijska igra Radoje Domano-vič: Stradija. 17.00 Družinski pogovori. 17.10 Želeli ste — poslušajte! 20.00 Gian Carlo Me-notti — Konzul, opera v 2 dejanjih. V ponedeljek, 12. aprila: 7.20 Za gospodinje. 13. 45 Za mlade pevce in godce. 14.05 Spored slovenskih zborov in samospevov. 14.45 Stare tmelodije za klavir in harmoniko. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo: Tone Sojar: Zgodba o Jošku, ki si je kupil balon. 16.00 Iz opernega sveta. 17.45 Zunanje - politični feljton. 18.30 Zdravstveni nasveti. 18.40 poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simo-nitija. 20.00 Radijska univerza: Ing. Nace Persoglio: Vpliv okolja na rast rastlin. 22.15 V plesnem ritmu. V torek, 13. aprila: 7.20 Za gospodinje. 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo. 11.30 Šolska ura za vičjo stopnjo. 12.20 Kmetijski nasveti. 13.45 Novi filmi. 13.55 Melodije za prijetno razvedrilo. 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 18.00 Športni tednik. 18.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 21.30 »Koroška ohcet« (Poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca). V sredo, 14. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.00 Melodije G. Gershwina. 12.20 Nasveti za dom. 13.45 Za pionirje. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Domače pesmi izvajajo zbori, ansambli in solisti. 20.45 Večerni orkestralni spored. V četrtek, 15. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.00 Simfonične koračnice. 12.15 Cicibanom — dober dan! 13.45 Tz znanosti in tehnike. 15.30 Polke in valčke izvajajo veliki simfonični or- kestri. 16.00 Radijska univerz Dr. Saša Cvahte: Delovno okolje kot povzročitelj obolenja. 18.00 Iz oper Bellinija in Rossi-nija. 18.30 Družinski pogovori-20.00 Kulturni pregled. 20.15 Slovenske stanovske pesmi (glasbena oddaja s komentarjem). 21.00 Večerni simfonični koncert. V petek, 16. aprila: 7.20 Za gospodinje. 12.20 Kmetijski nasveti. 13.45 Za pionirje. 15.30 Poje ženski zbor L.P.K. p. v. M. Škoberneta. 15.50 Modni kotiček. 16.00 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Koncert ljubljanskega komornega orkestra. 17.50 Domače aktualnosti. 20.00 Te-denski-politični pregled. 20.15 Večerni operni koncert. 21.00 Iz sodobne književnosti — Rok Arih: Zibelka. 21.20 Naši ansambli v plesnem ritmu. V soboto, 17. aprila: 12.00 Lahka glasba. 12.15 Cicibanom — dober dan! 13.45 Za pionirje. 14.20 Slovenske 'narodne pesmi-15.30 Iz naših tovarn in obratov. 16.00 Kulturni pregled. 17.10 Narodne pesmi poje zbor Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 17.30 Okno v svet. 20.00 Pisan sobotni večer. Spet nesreča z razstrelivom 29. marca se je pripetila v Šk-Loki nova nesreča s starim, nemškim eksplozivom. Tokrat ni bil žrtev nesreče nepreračun-ljiv otrok, marveč nepreviden starejši človek. Dan pred nesrečo je Vence-slavu Debeljaku, ki stanuje na Stari cesti, prinesel od nekod vnuk star vžigalnik nemške ročne bombe. Ko je Debeljak prihodnji dan ta vžigalnik ogledoval, je bil pri tem tako nepreviden, da mu je le-ta v roki eksplodiral. Pri tem mu je odtrgala palec desne roke, dobil pa je tudi lažje poškodbe po prsih in na glavi. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Še en primer, da se s starim eksplozivom ne kaže igrati. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Torek, 13. aprila ob 20. uri: John van Druten, »Grlice glas«. Red Torek. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Četrtek, 15. aprila ob 16. uri: Lope de Vega, »Ljubavni vozel«. Red popopoldanski. Komedija v treh dejanjih (osmih slikah). Nedelja, 18. aprila ob 16. uri: John van Druten, »Grlice glas«. Izven in za podeželje. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). JAVNA ZAHVALA Ob nesreči, pri kateri nam je zgorelo gospodarsko poslopje, se iskreno zahvaljujemo vsem za požrtvovalno pomoč pri gašenju. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Stražišča, Kranja in Bitnja, tovarišem in tovariši-cam, ki so kljub osebnim nevarnostim z veliko požrtvovalnostjo obvarovali hlev in vsem, ki so kakorkoli pomagili pri gašenju. Družina Cajnarjeva MALI OGLASI Prodam njivo 5000 m'2 — na Primskovem ob cesti proti Šenčurju. — Lazar, Kranj, Jezerska cesta 4. Prodam strešno opeko. — Janez Šilar, Stražišče 14, Kranj. Prodam hišo, vrt in njivo v Vodicah. Poizve se Bled, Grad 173. Istotam se proda emajliran štedilnik. Podpisani Jože Traven, Milje p. Šenčur preklicujem vse neresnične vesti o Anici Jeraj iz Ljubljane. Prodam nov števec za motorje. Pojasnila pri E. Dolenc, Kranj, Prešernova 9. Gostilne, hoteli! Sprejmem na dom pranje in šivanje novega in starega perila. — Naslov v upravi lista. Oddam njivo ob državni cesti v najem. — Poizve se Breg 8, Kranj. Strešno opeko vagonske pošiljke dobavlja takoj »Angro- gradnja«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. Prodam več mizarskega in tesarskega orodja. Kuralt Anton, Godešič 49, Škofja Loka. Preklicujem za neresnično, kar sem govoril pri Berlicu proti Francki Bogataj. — Janez Homar. Preklicujem izgubljeno železniško tegitimacijo štev. 67, izdano na ime Marija Ravnikar, Škofja Loka. Zgubila sem rdeč čevelj (sandalo) 6. aprila od Mladinskega doma do Primskovega. Najditelj naj ga vrne proti nagradi v pisarno Mlad. doma. Sprejmem na dom prepisovanje na stroj — Zupančič, Kranj, Rupa 3. Ker stalno prihajajo številne prošnje za zaposlitev, sporočamo, da imamo vsa delovna mesta zasedena ter se do nadaljnjega novih moči ne sprejema. Upravni odbor Tovarne gum. izdelkov »Sava«, Kranj nsTalacij Ljubljana Slomškova ul. 4 Tel. 20-933 izvršuje: centralne kurjave topiozračne in klima naprave vodovodne instalacije stavbno kleparstvo ter strelovode Ariel Kassak: 28 Vzela sta taksi in se odpeljala na Ber-tovo stanovanje. Tam sta izvedela, da je v pisarni. Odpeljala sta se tja. Udobno je sedel v naslonjaču, zdrav na c!uši in telesu. — O, ženin in nevesta! vzklikne Bert in poljubi Lilian na čelo. — Kaj delaš, da te ni videti, vpraša Harry. ; — Ves čas tičim v tem samotnem grobu -'n premišljujem o ironiji življenja. Toda, kam sta namenjena na poročno potovanje? — Nikamor. V Atlantic Citvju sva najela stanovanje. , — Ne gre drugače, nadaljuje Harry. Ni- mam mnogo. Kakor hitro bova vse uredila, pridem spet v pisarno. — Še v sanjah ne! odvrne Bert odločno. Že iščem drugega kompanjona. — Kaj? zakriči Harry. Kaj se to pravi Si se me naveličal? — Dragi moj, s teboj je končano! — Toda Bert, zabožjo voljo, od česa bova z Lilian živela? Končno sem v pisarno tudi jaz vložil svoje prihranke. Lilian je pobožala moža po laseh. — Harry, umiri se, saj vidiš, da naju vleče! — Veš, nadaljuje Bert sanjavo. — Ves čas sem premišljeval, kaj naj vama dam za poročno darilo. Mislil sem: Ali naj jima dam dragulje s kraljevsko krono, ali sta- novanjsko palačo z desetimi opremljenimi stanovanji? Ne! sem si rekel. To je preveč vsakdanje. Dati moram nekaj posebnega, nekaj epskega. Mislim, da sem uganil. Lilian vzklikne veselo: — Karkoli bo, vem, da mi bo všeč! — Tudi jaz tako mislim, pristavi Bert. Sklenil sem, da yama bom poklonil nekaj takega, kar je mene vredno. Nisem sicer še ugotovil natančnega števila. Toda, otročička moja, zdi se.mi skoraj čisto gotovo, da bo kakih petnajst milijonov dolarjev. — Petnajst, česa? zajeclja Lilian. — Milijonov, morda kak milijonček več, nadaljuje Bert skromno. — Kaj spet to pomeni? zagrmi Harry. Bert se prisrčno zasmeje. — Ves čas po vajini poroki sem tuhtal, kako bi ovrgli oporoko pokojnega Jakoba VVilliamsa. Po njegovih pogojih bi Lilian, sedaj ko je že postala univerzalna dedinja, izgublia vse pravice, ker se je omočila. Zdi se mi, da sem našel pravo pot. Povej, Harry, zakaj morajo oporoko podpisati priče? — Zato vendar, da ni sleparij. — Vidiš, ravno na tem sloni moj načrt. Na podlagi izjave kapitana Scotta je on oporoko kot priča podpisal, še preden je bil na njej milijonarjev podpis. Takoj jo je odnesel telegrafistu, ki je tudi takoj podpisal. Kako sta mogla potrditi istovetnost glavnega podpisnika, če pa njegovega podpisa še ni bilo? In potem: De HuentaS je nekaj podpisal, kar je bilo zakrito Z listom papirja. Ali je bila oporoka? In čigava je bila? Kdo je uradno potrdil, da bi de Huentas smel podpisovati namesto Williamsa? Pošteno in po svoji vesti n«2 more nihče izmed vseh treh oseb dokazati, da so potrdili Williamsov podpis, ker mi' lijonar sploh ničesar več ni mogel pisati-Tako oporoko bomo ovrgli. Potem bo tako, kot da je Lilianin stric umri brez oporoke-Gospa Lilian Bik bo postala edina dedinj3 vsega njegovega premoženja . . . Kaj pravita k mojemu skromnemu darilcu, otročička? Bert je prejemal kartice in navdušena pisma s poročnega potovanja mladih, sedaj že bogatih zakoncev. Z njima je bila tudi Mary. Prečital je, se nasmehnil, toda njegov6 misli so bile že na sledi nekemu dogodki ki... S tem pa pričenja nova povest. j| GLAS GORENJSKE 73