V novem letu si želimo čimveč takšnih prizorov na našem dvorišču. Odprema blaga je namreč naš denar. $ konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ 1.—ut-. induplati jarše LETO XXXVI. »jr JANUAR 1988 s c % sl VOLILI SMO NAŠE DELEGATE Na volitvah v samoupravne organe in delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Domžale, ki so bile 11. decembra 1987, so posamezni kandidati, katere so predlagale osnovne sindikalne organizacije, dobili spodaj navedeno število glasov. Številke kažejo, da so bili izvoljeni vsi predlagani kandidati. Kajti vsi so dobili več kot 50 odstotkov glasov vseh zaposlenih v delovni organizaciji. V Induplati je bilo na dan volitev zaposlenih 1035 delavcev, volilo pa jih je 884. Vsak kandidat je prejel več kot 720 glasov, kar je že 70 °/o (ne samo 50 °/o) večina. I. V DELAVSKI SVET so izvoljeni naslednji delegati: glasov 1. BALOH Igor, predilnica 752 2. HREN Anton, tkalnica 750 3. ŽUČKO Franc, tkalnica 749 4. KOTNIK Anton, vzdrževanje 747 5. KRALJ Janez, tkalnica 747 6. BARLIČ Mojca, pripravljalnica 746 7. PAVLIČ Bernarda, nabavni sektor (namestnica predsednika) 745 8. BULIČ Marjana, konfekcija Radomlje 744 9. REPANŠEK Ivica, fin. računov, sektor 744 10. ZAJC Stane, pripravljalnica 744 11. BERGANT Danica, konfekcija Mengeš 743 12. DROLC Jana, maloprodaja 743 13. PELE Kati, razvojni sektor 743 14. SMODIŠ Evgen, vzdrževanje 743 15. BULIČ Miha, težka konfek. Radomlje 742 16. FARKAŠ Tončka, oplemenitilnica 742 17. JURAČIČ Stane, vzdrževanje (predsednik) 742 18. TROJANŠEK Tilka, konfekcija Radomlje 742 19. ŽIBERT Veronika, konfekcija Mokronog 742 20. GALUN Kristina, predilnica 741 21. MAJDIČ Franc, konfekcija Mengeš 741 22. STUPICA Zdenka, kov. konstr. Radomlje 741 23. DOMA Avgust, restavracija 740 24. ŠKRLJ Dušan, oplemenitilnica 740 25. TRATNIK Elza, kadr. splošni sektor 740 26. VODLAN Dragica, konfekcija Radomlje 740 27. HUBER Olga, konfekcija Peče 739 28. OŠTIR Valentin, konfekcija Mokronog 738 29. PIPAN Zofija, oplemenitilnica 738 ŠE PREGLED IZIDA REFERENDUMA Z DNE 11. 12. 1987 DO INDUPLATI (1035 delavcev) SaS o združevanju dela delavcev v DO Statut DO Glasovalo je 884 884 Za 775 773 % 75 75 Proti 84 88 Neveljavno 25 23 30. ŠTANTE Ana, tkalnica 738 31. ORAŠČANIN Silva, tkalnica 737 32. KOTNIK Suzana, predilnica 736 33. KIMOVEC Franc, kov. konstr. Radomlje 734 II. V KOMISIJO SAMOUPRAVNE DELAVSKE KON- TROLE so izvoljeni naslednji delegati: glasov L BARTELJ Slavka, konfekcija Mokronog 751 2. KRALJ Francka, tkalnica 748 3. NOVAK Vinko, tež. konfek. Radomlje (namestnik predsednika) 746 4. VODNIK Vinko, kadr. splošni sektor (predsednik) 743 5. NOVAK Zlata, vzdrževanje 741 6. PLEVEL Mimi, oplemenitilnica 739 7. SUŠNIK Roman, sekt. za gosp. z OS 738 8. TRAMTE Jožefa, predilnica 734 9. ŠUNKAR Marija, konfekcija Mengeš 730 III. V DISCIPLINSKO KOMISIJO so izvoljeni naslednji delegati: glasov 1. BIRK Rajko, tkalnica 749 2. KOROŠEC Matjaž, vzdrževanje 747 3. LISJAK Tone, pripravljalnica 741 4. ANTONIJEVIČ Miloš, kov. konstr. Rad. (namestnik predsednika) 740 5. PIRC Janez, Slovenijales 740 6. HRIBAR Zora, konfekcija Mokronog 738 7. DRČAR Marta, Tosama 738 8. BRATE Barbara, konfekcija Peče 737 9. GORENC Vojko, Tosama 737 10. LEVEC Martina, konfekcija Mengeš 736 11. DOLINŠEK Saša, sl. za kontrolo kvalitete 734 12. URBANIJA Ivanka,, predilnica 734 13. VRHOVNIK Majda," maloprodaja 732 14. IGLIČ Rado, oplemenitilnica (predsednik) 730 15. PLAHUTNIK Marija, sl. za informatiko 730 IV. V delegacijo za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE: glasov 1. HREN Anton, tkalnica 747 2. BELAJ Janez, pripravljalnica 743 3. ŠOLTIČ Marinka, tkalnica 737 4. DOLENC Darja, konfekcija Radomlje 736 5. NOVAK Franc, tež. konfek. Radomlje 736 6. ZALOKAR Draga, predilnica 736 7. KURZVVEIL Vinko, sl. za informatiko (vodja delegacije) 735 8. ŠOLTIČ Ivo, vzdrževanje 735 9. KOROŠEC Dorca, konfekcija Mengeš 734 10. VELEPEC Franc, ekon. anal. sektor 734 11. ORŠIČ Katarina, predilnica 732 12. VODNJOV Erna, razvojni sektor 731 13. HRIBAR Stanka, konfekcija Radomlje 729 14. KERN Majda, sl. za kontrolo kvalitete (namestnica vodje) 729 15. HUBER Olga, konfekcija Peče 727 TOZD TOZD TOZD TOZD Proizvodnja Maloprodaja Restavracija Konfekcija (574 delavcev) (27 delavcev) (22 delavcev) (297 delavcev) glas. za % proti nev. glas. za % proti nev. glas. za % proti nev. glas. za o/o proti nev. SaS o spremembah v organiziranju TOZD Proizvodnja, TOZD 493 425 74 52 16 19 18 82 0 1 27 24 89 3 0 250 223 75 18 9 Maloprodaja, TOZD Restavracija in TOZD Konfekcija NOVI DELAVSKI SVET SE JE PRVIČ SESTAL ŽE LANI Naloga prvega zasedanja novoizvoljenega delavskega sveta, ki je bilo lanskega 17. decembra, je bila konstituiranje delavskega sveta (to je izvolitev predsednika in njegovega namestnika). Poleg tega so delegati predlagali tudi predsednike in njihove namestnike za ostale voljene samoupravne organe in imenovali sestavo izvršilnih organov delavskega sveta (komisij). Zakon o volitvah določa, da novoizvoljeni delavski svet na svoji prvi seji izvoli izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. V kandidacijskem postopku konference OOZS DO sta bila podana dva predloga za predsednika in dva za njegovega namestnika. Za predsednika je sindikalna konferenca predlagala Hren Antona iz tkalnice in Juračič Staneta iz vzdrževanja. Za njegovega namestnika pa sta bili predlagani Pavlič Bernarda iz nabavnega sektorja in Vodlan Dragica iz oddelka konfekcije posebnih šotorov Radomlje. Predsednik konference OOZS Vinko Kepec je na seji predstavil oba kandidata za predsednika delavskega sveta. V kratkem je podal njun življenjepis in opisal družbenopolitična področja, kjer sta se udejstvovala oziroma sta še aktivna. Po končanem navajanju podatkov o kandidatih za predsednika so se delegati najprej odločali za način volitev. Sklenili so, da predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika izvolijo tajno, na odprtih glasovnicah. Po glasovanju je volilna komisija ugotovila, da je za predsednika delavskega sveta za mandatno obdobje 1988 in 1989 izvoljen STANE JURAČIČ, zaposlen kot strojnik kotla v vzdrževanju. Večino glasov za namestnico predsednika delavskega sveta pa je dobila BERNARDA PAVLIČ, zaposlena kot vodja nabave v nabavnem sektorju. Po konstituiranju delavskega sveta so delegati imenovali tudi sestavo izvršilnih organov delavskega sveta in podprli predloge sindikalne konference za njihove predsednike in namestnike predsednikov. a) Stanovanjska komisija 1. Bergant Ksenija — konfekcija Radomlje 2. Bergant Jana — oplemenitilnica 3. Brojan Marjana — nabavni sektor 4. Burja Matija — predilnica (predsednik) 5. Gorjanc Andrej — sektor za informatiko 6. Gostič Marija — konfekcija Mengeš (namestnica predsednika) 7. Kranjc Dušan — tkalnica 8. Soklič Majda — vzdrževanje 9. Tršinar Alojzija — konfekcija Mokronog b) Komisija za delovna razmerja 1. Fortunat Darja — kadrovsko splošni sektor (predsednica) 2. Hribernik Marinka — prodajni sektor 3. Korošec Dorca — konfekcija Mengeš (namestnica predsednice) 4. Kušar Vinko — vzdrževanje Volišče v pripravljalnici. 5. Ljmoni Ljudmila — predilnica 6. Orehek Ciril — pripravljalnica 7. Pogačar Sonja — konfekcija Radomlje 8. Ribič Milica — oplemenitilnica 9. Tič Viktorija — konfekcija Peče c) Komisija za osebne dohodke 1. Bevk Zinka — konfekcija Mengeš 2. Gerčar Fani — konfekcija Radomlje 3. Grilj Filip — vzdrževanje 4. Hiršman Jeraj Zdenka — sektor za gosp. z osn. sr. 5. Šarc Drago — tkalnica 6. Kočevar Slavi — oplemenitilnica 7. Kosmač Albinca — finančno računovodski sektor (predsednica) 8. Kuhar Božo — konfekcija Mokronog 9. Zalokar Draga — predilnica (namestnica predsednice) d) Komisija za varstvo pri delu 1. Jerman Stane — oplemenitilnica 2. Kavčič Rajko — tehnični sektor (predsednik) 3. Kepec Vinko — tkalnica 4. Mali Marjan — kovinske konstrukcije Radomlje (namestnik predsednika) 5. Tavčar Franc — konfekcija Radomlje e) Komisija za inovacije 1. Cevka Andrej — predilnica (predsednik) 2. Kotnik Janez — tkalnica 3. Lamberšek Viktor — kohfekcija Radomlje 4. Mali Marjan — kovinske konstrukcije Radomlje 5. Pirc Ivan — sekt. za gosp. z osn. sr. (namestnik predsednika) Na sestanku delavskega sveta je tekel pogovor tudi o pripombah delavcev na zadnje volitve. Glavna pripomba delavcev je zadevala način volitev. Glede na to, da smo postali enovita delovna organizacija, je bilo potrebno tudi delegate v samoupravne organe voliti na ravni cele delovne organizacije. Delavci so na volitvah glasovali o vseh kandidatih, iz vseh delovnih enot. Na takšen sistem pa so imeli večino pripomb. Zaposleni so menili, da bi morale biti volitve takšne, da bi člani posameznih delovnih enot volili le delegate iz teh enot (npr. zaposleni v tkalnici bi volili samo kandidate iz tkalnice, zaposleni v oddelku konfekcije Mengeš pa samo kandidate iz Mengša). Vendar takšen način volitev NI MOGOČ. ZAKON O VOLITVAH V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA v enem od členov določa, da se glasuje o celotni kandidatni listi, torej ne le delegate lastne delovne enote. Nasprotniki načina glasovanja o celotni kandidatni listi so svoje pripombe zagovarjali s tem, da se delavci med posameznimi oddelki preslabo poznajo, da bi lahko izbirali drug drugega (npr. glasovanje delavca iz tkalnice o kandidatu iz Mokronoga). Toda na podobne pripombe lahko odgovorimo z naslednjim: Poslovno je Induplabi s 1. januarjem 1988 resda organizirana kot enovita delovna organizacija. Vendar obstajajo sindikalne organizacije na ravni nekdanjih tozdov in skupnih služb. Predkandidacijske postopke (to je evidentiranje kandidatov v delavski svet in druge organe) so vodile sindikalne organizacije, ne pa nek mimo njih postavljen organ. In sicer tako, da so delavci iz vsake delovne enofe izbrali določeno število kandidatov (koliko, so določile sindikalne organizacije), ki tamkaj uživajo zaupanje in so pristali na kandidaturo. V posamezni delovni enoti pa se zaposleni že toliko poznajo med seboj (vsaj tisti, ki so tukaj dlje časa), da vedo, kdo lahko zastopa njihove interese v delavskem svetu in drugih organih. Na predpostavki, da so sindikalisti za delegate predlagali zanesljive in poštene delavce, lahko vsak nezadovoljnež brez predsodkov voli vse kandidate. Svoje (to je iz lastne delovne enote itak pozna), druge pa poznajo tisti, ki so jih predlagali. Na tem temelji praktično celoten politični sistem, ne samo pri nas, tudi v strankarskih sistemih. S SESTANKA SINDIKALNE KONFERENCE — S SESTANKA SINDIKALNE K POROČILO O DELU KONFERENCE OOZS INDUPLATI JARŠE Zadnje obdobje je potekalo in še poteka v hudo zapletenih ekonomskih razmerah. Za to obdobje je značilno poglabljanje krizne situacije in poskusi administrativnega reševanja zadev s področja gospodarjenja. To je pogosto krojilo politiko cen in osebnih dohodkov in vršilo pritisk na samoupravne organe, ki so včasih odločali tudi mimo rezultatov gospodarjenja. Bili so primeri, da so samoupravni organi sklepali o stvareh, ki so bile izsiljene pod težo ukrepov in s tem zadovoljili formalizmu. Poleg dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, smo v preteklem obdobju sprejeli še cel kup ukrepov, ki pa se zaenkrat še niso pokazali kot gospodarsko učinkoviti in so celo politično škodljivi. Takšno stanje, poleg tega pa še menična afera in neodgovorno vedenje njenih akterjev, je imelo vidne posledice, ki so se kazale v nezadovoljstvu in nezaupanju ljudi v posamezne organe družbenopolitičnega sistema in družbenopolitičnih organizacij. Naveden je le kratek povzetek pogojev, ki so imeli velik vpliv na poslovanje naše DO in delovanja sindikata v njej. V naši DO kljub temu, da nam predpisi niso naklonjeni, zaenkrat še poslujemo pozitivno, čeprav nas pestijo težave kot so: naraščanje cen vhodnih materialov, slabša kvaliteta vhodnih materialov, padec vrednosti dolarja, zmanjšano povpraševanje ter neplačane realizacije. Eden od problemov je tudi zastarelost strojnega parka, zaradi česar se v naslednjem letu predvidevajo večje investicije. Gotovo za vse težave niso krive samo objektivne okoliščine. Potruditi se bomo morali z odgovornejšim in kvalitetnim delom in s tem pomagati k boljšim rezultatom. To je ena od poglavitnih nalog, ki jo sindikat mora stalno upoštevati v svojem nadaljnjem delovanju. Člani konference smo spremljali delo delavskega sveta ter drugih samoupravnih organov, dajali smo tudi pobude in mnenja, o katerih se je sklepalo na samoupravnih organih. Dosti slabša pa je povezava med sindikatom in delegacijami za ZZD in SIS. Zaželjena bi bila tudi večja pomoč strokovnih služb pri delu delegacij. Pri tem moram povedati, da nismo imeli veliko predlogov oz. pobud, pa še ta, ki smo jo dali, ni bila deležna odkritega odgovora, kajti dobili smo samo odgovor sekretarja občinske skupščine, da je bilo vprašanje posredovano naprej. Vendar odgovora oz. mnenja s strani pristojnih organov še ni. Informiranje je potekalo po ustaljenih oblikah (oglasne deske, gla- silo Konoplan ter poročanje na različnih sejah samoupravnih organov). Na začetku mandata smo se »srečali« z volitvami, z republiškimi in zveznimi kongresi. V zvezi z volitvami v letu 1986 bi poudaril, da smo z veliko odgovornostjo izvedli evidentiranje vseh možnih kandidatov za funkcije v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, obravnavali smo tudi predloge za najodgovornejše funkcije v občini in republiki. Rezultat vseh prizadevanj pa je bil izid volitev, ki je jasno pokazal dobro pripravljene predvolilne postopke in akcije. Priprave na republiški in zvezni kongres so potekale s sodelovanjem Izvršnih odborov in Obč. konf. zveze sindikatov Domžale. Veliko pripomb smo posredovali tudi v zvezi s statutom ZSJ, ki so bile posredovane Obč. sind. svetu. Omenil bi, da smo se udeležili skoraj vseh posvetov za preds. IO, na katerih smo razpravljali o vseh tekočih problemih in sprejemali stališča in smernice za nadaljnje politično delo. Znotraj DO pa smo izpeljali tudi postopke za volitve v samoupravne organe. V letu 1986 smo imeli tudi prekinitvi dela v obratu konfekcije Mengeš in obratu tkalnica. Obe prekinitvi sta se rešili v zadovoljstvo prizadetih. V preteklem obdobju smo dali velik poudarek oživitvi sindikalnih skupin po posameznih oddelkih, ker se le na tak način lahko razpravlja o določenih problemih ter rešuje težave. Do neke mere nam je ta pobuda uspela, vendar pravih rezultatov še ni. Vsako leto skupaj s socialno delavko izdelamo predloge za preventivno okrevanje, kamor pošiljamo sodelavce zaradi zdravstvenih razlogov in pa sodelavce, ki že vrsto let delajo v naši delovni organizaciji. Nabavljali smo tudi vstopnice za razne kulturne in športne prireditve. Pri sindikatu smo sprožili vprašanje negotove usode našega počitniškega doma v Umagu. Vsi vemo, da je predviden za rušenje, ker se bo moral umakniti višjim interesom turističnega razvoja. Dana je bila pobuda, da strokovne službe in DS proučijo možnost za nakup garsonjer ali podobnih počitniških kapacitet ob morju in v toplicah. Upajmo, da se bodo stvari uredile v zadovoljstvo vseh. Kot vsi veste, smo v zadnjem času v naši DO ukinili tozde. Sindikat je vseskozi z vodstvom DO in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami aktivno sodeloval. Izpeljan je bil referendum in volitve (zaradi nove organiziranosti) v samoupravne organe, komisije in seveda tudi delegatov, ki zastopajo Induplati v ZZD skupščine občine Domžale. Ne bi navajal vseh vzrokov, ki so nas privedli do reorganizacije, saj smo o tem že dosti govorili na zborih in pisali v gradivih za zbore. Vendar naj povem, da je bil bistven predvsem ekonomski moment in bolj poenostavljeno poslovanje. Ne smemo pozabiti, da smo v tem mandatnem obdobju veliko aktivnosti posvečali izboljšanju malic. Dosegli smo, da se je reorganizirala delitev malice (izbira malice). V osnovnih sredinah sindikata oz. IO so organizirali družabna srečanja, izlete. Dosti smo se tudi ukvarjali s prodajo raznih artiklov, predvsem konfekcijskih izdelkov, ki so se potem odplačevala obročno. Aktivni so tovariška samopomoč, športna komisija itd. Rad bi se zahvalil vsem, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri reševanju zastavljenih akcij in pozivam vse člane sindikata, da tudi v prihodnje predlagajo konkretne predloge za reševanje težav, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Ugotavljam, da je bilo sodelovanje med konferenco in IO OOZS, občinsko konferenco sindikata Domžale, vodstvom DO in seveda vsemi družbenopolitičnimi organi zadovoljivo. Upajmo, da bomo tako sodelovanje gojili še naprej. Vinko Vepec SAMOPOMOČ V LETU 1987 Iz velikih potreb po medsebojni solidarnosti in tovariški pomoči je pred 33. leti tudi v našem kolektivu zaživela takozvana samopomoč. Danes je to ena od koristnih dejavnosti sindikalne organizacije in med delavci zelo popularna. Poslovanje samopomoči vodi se-dem-članski odbor, ki se redno sestaja vsak mesec pred izplačilom osebnega dohodka. Na sejah obravnava prošnje za dodelitev posojila in po določilih samoupravnega sporazuma razdeli med prosilce razpoložljiva sredstva. Poročilo o blagajniškem poslovanju samopomoči za leto 1987 je naslednje: Saldo 31. 12. 1986 Dohodki v letu 1987 Izdatki v letu 1987 Saldo 14. 12. 1987 1.291.499.—din 39.599.227,— din 36.843.091,—din 4.047.635.— din Članom odbora samopomoči se zahvaljujem za dobro sodelovanje v preteklem letu in želim, da bi tudi v bodoče — to je v naslednjem letu, kar najbolje sodelovali v korist in zadovoljstvo vseh članov kolektiva. Albinca Kosmač S SESTANKA SINDIKALNE KONFERENCE — S SESTANKA SINDIKALNE K POROČILO KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO ZA LETO 1987 V minulem letu smo bili športniki Induplati nekoliko manj uspešni, kot v prejšnjem, vendar smo še vedno dosegli zavidljive rezultate. Posledica manjše uspešnosti je bila sprememba tekmovalnega sistema v okviru DŠI občine Domžale in deloma nezainteresiranost nekaterih naših športnikov. Upam pa si trditi, da smo z doseženimi rezultati opravičili vsa sredstva, ki smo jih za to porabili, saj so v primerjavi s porabljenimi sredstvi v drugih DO neprimerno manjša. Prav tako nam tudi ni žal časa in truda, vloženega v te aktivnosti. Najpomembnejše akcije in tekmovanja: 1. Sodelovanje na DŠI pri ZTKO Domžale — mali nogomet — smučanje — odbojka — kegljanje — namizni tenis — šah — balinanje — streljanje — sindikalno prvenstvo DO v smučanju — ZLATA NIT — sodelovanje na smučarski TENTILIADI na Arehu — sodelovanje na regijski TENTILIADI v kegljanju — sodelovanje na ČETVEROBO-JU (Svilanit — Tosama — Dekorativna — Induplati) — sodelovanje naših športnikov na TRIM - akcijah Poleg tekmovanj smo imeli skozi vse leto organizirano tudi rekreativno vadbo — v zimskem času v telovadnici OŠ Olge Avbelj, skozi vse leto pa namizni tenis v dvorani Induplati in kegljanje na kegljišču Induplati. V poletnem času pa še igranje tenisa na igrišču ŠD Slavko Šlander na Rodici. Zanimanje za rekreativno dejavnost bi bilo lahko mnogo večje kakor je bilo v tem letu. Tudi letos smo nabavili smučarske karte za Krvavec in Veliko planino, prednost pri njih pa so imeli sodelujoči športniki v tem letu. Pri vseh teh akcijah je sodelovalo okoli 70 športnic in športnikov, kar pa je za tako velik kolektiv zelo malo. Še najbolj občutimo to pri ženskih ekipah. Upam, da bo v naslednjem letu za šport odobrenih nekoliko več sredstev, da bomo lahko kupili nekaj novih rekvizitov in opreme ter mogoče na ta način pridobili nove članice in člane. Tako bodo rezultati še boljši, predvsem pa večja množičnost. V imenu komisije za šport in rekreacijo Rado Iglič PROGRAMSKA USMERITEV ZA DELO SINDIKATA V PRIHAJAJOČEM LETU Tudi v tem (prestopnem) letu se bomo ukvarjali s tistim, s čimer smo se do sedaj. Dosedanje aktivnosti pa so razvidne iz poročila o delu v minulem letu. Pozornost bomo posvečali tudi drugim, sprotnim aktivnostim oziroma tistemu, kar bo zahtevalo naše članstvo. Še naprej se bomo trudili, da bomo akcije, tako politične kot tudi druge (npr. socialne), uspešno reševali. Gospodarske razmere so precej težke in negotove, zato se bomo morali ravnati po njih. Vendar ne smemo pozabiti na večnostne zahteve človeka-delavca, ki temeljijo na načelu: »socialna pravičnost in zahteva po osebnem poštenju.« Želimo in zahtevamo, da nas vodijo ljudje, ki vidijo naprej. Zahtevamo, da se ne sprejemajo odločitve, ki škodijo delovnemu človeku, slovenskemu narodu oziroma vsem delovnim ljudem. Hočemo delo, zaslužek in socialno pravičnost (brez privilegijev). Delo in rezultati dela naj bodo merilo v družbeni hierarhiji! predsednik K OOZS INDUPLATI NOVOIZVOLJENA SESTAVA KONFERENCE OSNOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ INDUPLATI predsednik konference: VINKO KEPEC namestnica predsednika konference: MARICA JERMAN Delegati v konferenci: — iz proizvodnje: NEDELJKO PERIC, RAJKO BIRK, VIDA ZUPAN in ANTON HREN — iz konfekcije: FRANCI DO- LENC, SONJA POGAČAR in MARTINA LEVEC — iz restavracije: KATI JURAS in IRENA ZAVRL — iz maloprodaje: MARIJA ZUPAN in MOJCA LONČAR —- iz skupnih služb: STANE SVE-TEC, IVAN KAMENŠEK in LADA LAVRIČ Člani nadzornega odbora: KRISTINA GALUN SAŠA DOLINŠEK MIRJANA KAVČIČ — predsednica namestniki: MARIJA GOSTIČ, MAJDA VRHOVNIK in HILDA FRELIH Odbor tovariške samopomoči: ALBINCA KOSMAČ — predsednica ALENKA JAVORŠEK MIMI POLLAK IVAN ŠOLTIC ŠTEFKA ULČAR ALENKA HRIBERNIK DRAGA ZALOKAR Komisija za izobraževanje: GORDANA GARDAŠEVIC JANEZ KOTNIK — predsednik ALENKA KOVAČIČ Komisija za standard in socialno politiko: DORCA KOROŠEC — predsednica STANA HIRŠMAN ZLATA NOVAK Komisija za šport in rekreacijo: RADO IGLIČ — predsednik ANDREJ GORJANC VESNA LAH Komisija za kulturo: JANEZ KOSMAČ IDA BERAVS — predsednica ZDRAVKO GABROVEC NOVA SINDIKALNA VODSTVA ZA OBDOBJE 1988 IN 1989 Tozd proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken predsednik 10 OOZS namestnik predsednika tajnica Tozd Konfekcija predsednik 10 OOZS namestnik predsednika tajnica NEDELJKO PERIC RAJKO BIRK VIDA ZUPAN FRANCI DOLENC SONJA POGAČAR VILMA CAPUDER namestnik predsednika tajnica Tozd Maloprodaja predsednik IO OOZS namestnik predsednika tajnica predsednik IO OOZS namestnik predsednika tajnica IVAN KAMENŠEK LADA LAVRIČ MINKA ZUPAN MOJCA LONČAR JANA DROLC KATI JURAS IRENA ZAVRL HILDA FRELIH Delovna skupnost skupnih služb predsednik IO OOZS STANE SVETEC Tozd Restavracija in počitniški domovi Poročilo z letne konference osnovne organizacije Zveze sindikatov Mokronog Izvršni odbor sindikata naše enote je pripravil letno konferenco, kjer je predsednica OO ZS podala poročilo o delu v preteklem obdobju. Kot ostale organizacije ZS po drugih tozdih, smo se tudi pri nas veliko pogovarjali o volitvah in pravicah ter dolžnostih delavcev. Evidentirali smo kandidate za samoupravne organe, obravnavali pa smo tudi predloge kandidatov za najodgovornejše funkcije v občini in republiki. Sodelovali smo pri izbiri delavcev, ki so odšli na okrevanje v zdravilišča. Večkrat smo organizirali nakupe raznih življenjskih potrebščin in oblačil na obročno odplačevanje ter se udeležili dveh izletov, ki jih je pripravil IO sindikata. V preteklem obdobju smo največji poudarek dajali delu. Želimo, da delo čim kvalitetneje opravimo, pa tudi količine ne smemo zanemarjati. Zato smo v decembru 1986 spremenili organizacijo dela. Uvedli smo nadaljevalno delo. Prestavili smo šivalne stroje. Po enem letu takega dela smo analizirali rezultate ter jih primerjali s preteklim letom. V letu 1986 smo izdelali: 6292 prigrad, 2583 velikih šotorov, 12 422 malih šotorov in 6677 šotorskih kril. V letu 1987 pa smo naredili: 10 314 prigrad, 8115 velikih šotorov in 4044 malih šotorov. Razmišljajmo tako: če smo bili v letu 1986 100 °/o, smo v letu 1987 126 %. Če pa upoštevamo proizvodni koledar (254 dni ali 420 ur na teden), pridemo do naslednjega: v letu 1986 smo naredili za 218,48 dni ali 86 %, v letu 1987 pa 274 dni ali 108 %. Če primerjamo še doseganje norme, smo bili v letu 1986 104 °/o, v preteklem letu pa 122 %. V številu zaposlenih in odsotnosti z dela ni bilo bistvenih sprememb. Ugotavljamo, da je od leta 1986 velik napredek. Nismo strokovnjaki za izračune, zato bi želeli, da se s temi številkami »pozabava« strokovna služba. Na letni konferenci smo izvolili tudi novo sindikalno vodstvo. Novi predsednik naše OO ZS Mokronog je RAVENA PAVLIN. Njej in novemu vodstvu smo pri delu v naslednjem mandatu zaželeli veliko uspeha. V razpravi je bila podana tudi pripomba na proizvodni koledar. Menimo, da zadnje dni v letu proizvodnja zelo pade. To se pozna še prve dni po novem letu. Predlagamo, da je kolektivni dopust daljši, del pa bi ga izkoristili v zadnjih dneh leta. IO OOZS Mokronog INOVACIJE IN RAZISKAVE MERILO NAPREDKA V drugi polovici decembra je bila v domžalski knjižnici organizirana RAZSTAVA O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI OB ČINE DOMŽALE. To je bila prva tovrstna razstava v naši občini. Pripravili pa so jo Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Društvo inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale ter Obrtno združenje Domžale. Na razstavi so bili predstavljeni nekateri vidnejši raziskovalni in inovacijski dosežki. Na njej je sodelovalo 8 organizacij združenega dela, 13 predstavnikov obrtnega gospodarstva in 5 samostojnih inovatorjev. Združeno delo je predstavilo 28 inovacijskih dosežkov ali rezultatov raziskav, obrtniki so razstavljali 30 različnih inovacij, samostojni inovatorji pa 4 inovacije. Na prvi razstavi inovacij so sodelovali inovatorji iz naslednjih delovnih organizacij: AVTOSERVIS Domžale (3 inovacije), FILC Mengeš (1 raziskava), HELIOS Domžale (2 raziskavi), INDUPLATI Jarše (3 inovacije), MELODIJA Mengeš (6 inovacij), MLINOSTROJ Domžale (6 raziskav oziroma inovacij), TERMIT Domžale (3 inovacije), TOSAMA Domžale (3 inovacije). V drobnem gospodarstvu so razstavljali R. in M. Bitenc Domžale, D. in M. Burgar Loka pri Mengšu, Kovinoplastika D. Burja Domžale, Procesna mikroelektronika Z. Čeh Mengeš, IM & B Papirna galanterij a-tampon M. Jeretina Domžale, Juhant stroji in oprema Domžale, Kovaštvo J. Mušič Mengeš, Tomaž Nastran Domžale, Predelava plastičnih mas M. Resnik Domžale, Ključavničarstvo J. Škofič Mengeš, Kovinoplastika J. Šraj in M. Šraj Radomlje, Viplam I. Virjent Trzin, Kemis Preserje, Elektronika Lj. T. Štrukelj Domžale in Mengo računalniški ing. T. Štebe Mengeš. Vse inovacije in tehnične izboljšave so zanimive. Marsikatera je popolna novost, nekatere pa so posnetek podobnih izvedb v tujini, vendar izdelane iz domačih materialov. Nasploh je povsod velik poudarek na domačih materialih. Nekatere izboljšave so uporabne v ožjem območju, druge pa so namenjene široki uporabi in bodo DOMŽALE prav gotovo našle pot do uporabnikov. To zlasti velja za izboljšave oziroma inovacije, ki jih je dalo drobno gospodarstvo. Nekatere inovacije oziroma raziskave v združenem delu: V Mlino-stroju so med drugim izdelali fur-gon z bočnim odpiranjem. Njegova posebnost je v odpiranju bočnih stranic s pomočjo posebnega mehanizma. File je predstavil raziskavo in izdelavo stroja za proizvodnjo vlak-novine s taljivimi vlakni — to je spajanje vlaken v netkano tekstilij o, kar je po svetu sicer že znano, v Jugoslaviji pa popolnoma novo. Izdelki, proizvedeni na tem stroju, so po lastnostih enakovredni uvoženim. Zato si prizadevajo, da bi z njimi prodrli na zahtevno zahodno tržišče. V Heliosu bodo gotovo precej donosni izsledki raziskovalne naloge o razvoju postopka za sintezo epoksidiranega sojinega olja (ESO), enega izmed najširše uporabljenih epoksi mehčal. Za Oljarno je to velikega pomena, saj pomeni preusmeritev proizvodnega programa k višjim stopnjam obdelave. Vse surovine za proizvodnjo so domače. S povečevanjem zmogljivosti želijo prodreti tudi na zunanji trg. Z zamenjavo tujih mehčal z domačim mehčalom ESO bi naši plastično predelovalni industriji prihranili 4 milijone DM deviznega odliva. V Melodiji skoraj vse inovacije nadomeščajo uvožene dele. Te pa so kitarski ojačevalec 60 W, uglaše-valni aparat za harmonike, kitarski strunik, kitarska mehanika in magnetni odvzemnik ter ročaji za zvočne omarice. Vse te naprave izdelujejo serijsko in so namenjene domačemu tržišču. Tudi večina inovacij iz Mlino-stroja nadomešča podobne elemente iz uvoza. Težnja je na izdelavi iz domačih materialov. Ena od pomembnejših inovacij je naprava Tuberomat 60. Stroj je široko uporaben — pomaga pri sortiranju krompirja, omogoča hitro polnjenje kamionov, vagonov in ostalih vozil. Uporablja se v kmetijskem in industrijskem transportu. V celoti nadomešča uvoz. Obstaja pa tudi možnost izvoza. Dve inovaciji Termita sta dobili celo nagrado sklada Borisa Kidriča. Ena od njih je razvoj livnih in po-krivnih praškov iz domačih surovin za kontinuirano vlivanje jekla, s čemer je dosežen boljši izkoristek pri vlivanju jekla. Druga pomembna inovacija je razvoj zelo reaktivnih oplaščenih peskov za livarne. Oplaščen pesek omogoča izdelavo mask in jeder, ki dajejo dimenzijsko točne ulitke z gladkimi površinami. V Tosami namenjajo tehničnim izboljšavam svojih proizvodov precej pomena, saj so njihovi konku- renti številčni in močni. Ena od pomembnejših izboljšav, za katero je avtor prejel republiško priznanje »Inovator tekstilne industrije Slovenije«, je stroj za izdelavo vložkov Vir Super-Vir 70. Stroj je bil izdelan v domači mehanični delavnici. Tudi surovine za higienske vložke so v celoti domače. Z njimi pokrivajo 25 % prodaje Tosaminih higienskih vložkov. RAZSTAVLJENE INOVACIJE IZ INDUPLATI Induplati je na razstavo poslala tri svoje inovacije oziroma tehnične izboljšave. Ena je ŠOTOR SAMSON, ki je delo našega razvojnega sektorja. V katalogu piše o njem naslednje: Šotor Samson je aluminijasta montažna konstrukcija, prekrita s plastificiranim platnom. Primeren je za hitro postavitev na enostavne betonske temelje ter uporaben kot industrijsko skladišče, za garaže za večja vozila, za razstavišča, zabavišča, telovadnice, športna igrišča. Širina šotora je 20 metrov, višina 10 metrov, dolžina pa je poljubna. Prednost šotora v primerjavi z dosedanjimi podobnimi konstrukcijami je bistveno večja nosilnost konstrukcije glede na snežno in vetrno obremenitev. To je doseženo s prilagajanjem oblike in konstrukcijskimi rešitvami ob uporabi izključno domačih materialov. Tehnična izboljšava — dvojni in enojni entelj aparat — priključek za vodenje niti, je delo Alojza PETERLINA iz sometne tkalnice. Dvojni entelj aparat se uporablja na stroju z listavko. Deluje po že znanem sistemu, le da je bolj enostavno izdelan in istočasno entlja dva robova tkanine. Enojni entelj aparat pa entlja le en rob tkanine. Iz naše DO je bila predstavljena še ena izboljšava. To je nož za rezanje repkov. Uporablja se na vot-kovnem avtomatu Schweiter III. tako, da nož samodejno odreže nitko oz. repek že med navijanjem same votkovne cevke. Zaenkrat se ta naprava pri Schweiterju uporablja le za lastne potrebe. Je pa zelo uporaben, saj pomeni avtomatsko striženje repkov nadomestitev ene delavke v eni izmeni. Razstavo obiskala L. L. DRUŠTVO IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLŠAV (DlATI) DOMŽALE Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale združuje inovatorje v združenem delu, svobodne izumitelje in izumitelje v drobnem gospodarstvu. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo iniciativnega odbora pri Občinskem sindikalnem svetu Domžale decembra 1981. Dl ATI Domžale redno organizira strokovna posvetovanja s področja inovacijskega gibanja, , ocenjevanja inovacijskih dosežkov in organizacije inovacijske dejavnosti. V času svojega delovanja je društvo organiziralo številna predavanja, na katerih so sodelovali priznani predavatelji. Društvo Dl ATI Domžale je redno prirejalo ekskurzije v delovne organizacije, kjer imajo visoko razvito inovacijsko dejavnost (TAM Maribor, Elektrokovina Maribor, 1BI Kranj, Kovinarska Krško, Jedrska elektrarna Krško, Informacijski center v Ljubljani, Institut Jožef Stefan v Podgorici, Iskra Kranj, Unior Zreče, Veriga Lesce in druge. Izobraževanje inovatorjev je potekalo tudi z organiziranimi ogledi sejmov inovacij TECHNOVA v Grazu, INVEX v Brnu in obrtniškega sejma v Miinchnu. DIATI zadnji dve leti tudi prizadevno zbira podatke o inovacijah v domžalski občini in jih vnaša v katalog. Organiziralo je tudi pravno svetovalnico za svoje člane glede postopka za uveljavljanje inovacij in varstva pravic inovatorjev. DIATI deluje v tesni povezavi z združenim delom in obrtnim združenjem Domžale, ki se odraža v rednih medsebojnih obiskih in organiziranju okroglih miz po posameznih delovnih organizacijah. DIATI Domžale je vključen v Zvezo društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije in se udeležuje vseh republiških srečanj. Aktivno sodeluje z Občinsko raziskovalno skupnostjo in Občinskim sindikalnim svetom Domžale, ki tudi zagotavljata potrebna sredstva za delo društva. Število članov v društvu nenehno narašča. Od prvotnih 60 članov v letu 1982 je poraslo na 120 v letu 1987. Društvo vodi 11-članski izvršni odbor. V društvenih vrstah se povečuje število članov, ki se poklicno ukvarjajo z inovacijami. Društvo si bo v prihodnje prizadevalo še tesneje povezati inovatorje in avtorje tehničnih izboljšav v domžalski občini, hkrati pa bo skrbelo za ohranitev njihove aktivnosti. Ena temeljnih nalog ostaja nadalje zbiranje podatkov o inovacijah s temeljitim prikazom njihovega tehničnega in ekonomskega vrednotenja. Posebno pozornost bo posvetilo nadaljnjemu strokovnemu izobraževanju članov. DIATI si bo prizadeval, da se bo inovacijsko delo v domžalski občini okrepilo, da bo pomembno vplivalo na gospodarski razvoj, skrbelo pa bo tudi za to, da bodo inovacije dobile ustrezno družbeno priznanje. 1PIATII } DELAVSKI SVETI O NAŠIH INOVATORJIH 17. decembra so delegati v delavskih svetih obravnavali predlog inovacijske komisije o izplačilu nagrad našim inovatorjem za predlagane tehnične izboljšave. GORDANA GARDAŠEVIČ, obrato-vodkinja konfekcije, je podala dve tehnični izboljšavi. Ker gre pri obeh inovacijah za prihranek pri izdelavi, gre inovatorki v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD in skupno porabo denarna nagrada oziroma nadomestilo za ta prihranek. Za prvo izboljšavo (izdelava šotorov ŠV-M in ŠM M-70) ji gre nagrada v višini 246.932.— din, za drugo izboljšavo (zatrjevanje gurt na danskih poštnih vrečah) pa nagrada v višini 249.128.— din, kar znese skupaj 496.060.— din. Predlog za inovacijo je inovacijski komisiji poslal tudi MIROSLAV TROHA, obratni električar. Troha je opravil dodatne tehnične izboljšave na širinsko razpenjalnem stroju Textima v oplemenitilnici. Pred njegovo izboljšavo so na stroju lahko barvali blago samo s svetlimi odtenki. Troha pa je mehanizem obdelave priredil tako, da vnaprej lahko barvajo tkanino z raznovrstnimi barvami. Strokovna komisija je na podlagi pravilnika za njegovo izboljšavo predlagala nagrado v znesku 320.000.— din, kar je delavski svet potrdil. SLAVKO HRIBOVŠEK, vodja remontne skupine v tkalnici, je podal tehnično izboljšavo. To je od-sesavanje odrezanih niti na votkov-nem aparatu Schweiter. Strokovna komisija je ocenila, da je izboljšava uporabna, vendar jo je treba še dopolniti, zato komisija ni mogla izboljšave dokončno ovrednotiti. Ko bo avtor izboljšavo dopolnil, bo komisija po treh mesecih dela naredila ogled in dokončno ocenila delovanje. Predlog za ovrednotenje izboljšave, tj. rekonstrukcije varilnega stroja za rezanje PVC rink, je inovacijski komisiji poslal TONE VIDENŠEK, nadzor, in projekt, elek-tro del. Po ogledu dokumentacije je strokovna komisija ugotovila, da omenjeno delo ni možno obravnavati kot inovacijo, ker je bil delovna naloga sektorja za investicije. Videnšek dela v njem kot projektant elektro del, zato je bila omenjena naloga del njegovega delokroga. Ker pa je bila izboljšava, rekonstrukcija varilnega stroja uspešno izvedena, je komisija predlagala javno pohvalo v Kono-planu za vse izvajalce, ki so sodelovali pri njeni zasnovi in uresničitvi. INOVATORKA IZ KONFEKCIJE IN NJENE IZBOLJŠAVE Urednica: ' Zadnji delavski svet je sprejel predlog inovacijske komisije, da se vam za dve prijavljeni inovaciji izplača denarna nagrada. Prosim, da podrobneje opišete obe inovaciji, katere je komisija uvrstila med tehnične izboljšave. Zanima nas še, v čem izboljšujeta proizvodni proces? Kaj je doseženo z njima? Gardaševič G.: Prva inovacija je izdelava šotorov ŠV M in ŠM M 70. Njen opis je naslednji: Počasen in neekonomičen postopek šivanja pentelj na poklopce, kabinske trikotnike in kratke poklopce na vratih pri šotorih ŠV M 70 in ŠM M 70 z enoigelnim strojem sem z aplikacijo posebnega Pfaffovega robilca, kateri se uporablja pri našit ju pasov na hlače iz jeansa in z uporabo že obstoječega stroja Pfaff 542748/01 z igelnim razmakom 28 mm priredila takole: 1. skrajšala čas šivanja, 2. zmanjšala porabo šivanja, 3. izboljšala kvaliteto izdelka. Pri tem se faza opravi z enim pretokom materiala skozi stroj, na enoigelnem stroju je bil prej potreben trikratni pretok materiala za to fazo. Teoretična vrednost inovacije, to je prihranek, ki bi nastal, če bi v enem obratu, ki ima kapaciteto 315 ur na dan izdelovali celo leto šotore ŠV M 70 Č 2, bi ta prihranek znašal 2357 ur. Praktična vrednost pa je odvisna od števila dejansko izdelanih šotorov. Druga inovacija je zatrjevanje gurt na danskih poštnih vrečah. Opišem jo takole: Na zgornjem robu poštne vreče se pri robljenju vreče prišijeta dva kosa na gurti pritrjeni polrinki. Naknadno se te gurte pošijejo, kar se je prvotno izvajalo na yuki enoigelnem šivalnem stroju. Šivanje je bilo dolgotrajno, ker je bilo potrebno zaradi oblike šiva vrečo večkrat zasukati. V obratu konfekcije je stal izven uporabe šivalni stroj Pfaff 3334-958/01 za šivanje kratkih šivov. Z naročilom ustreznih delov za transformacijo stroja in njihovo vgraditvijo smo dobili stroj z želj eno obliko šiva. Z vpeljavo inovacije je doseženo: 1. manjši napor pri šivanju, 2. dvig kvalitete izdelka, 3. prihranek na času. — Od vpeljane inovacije do danes je s tem načinom šivanja prihranjeno 1661 ur. Urednica: Kaj vas je vodilo v to, da ste inovaciji prijavili? Gardaševič G.: Čas kot vrednota postaja pomemben dejavnik, še posebej v naših izvoznih artiklih. Ni vprašanje delati, temveč z man j napora narediti več izdelkov čimbol j še kvalitete. Pomembni so trije parametri: ČAS, KVALITETA in KOLIČINA. Prijavljene tehnične izboljšave to vsebujejo in prav je, da se take inovacije razvijajo, prijavljajo in nagrajujejo. Urednica: Kot obratovodkinja konfekcije imate pregled nad celotnim proizvodnim procesom konfekcije šotorov in ostalih proizvodov. Kako ocenjujete proizvodnjo v In-duplati (zastarela, modema) vključno s strojno opremljenostjo? Ali obstajajo področja, na katerih bi se dale izvesti izboljšave? Gardaševič G.: Konfekcija v DO Induplati ima specifičen asortiman artiklov in ker ne poznam dovolj proizvodnje ostalih proizvajalcev, bi jo težko ocenjevala. Dmgi del vprašanja pa zahteva takle odgovor: »Nikoli ni ničesar narejeno tako dobro, da se ne bi dalo izboljšati« — torej vedno obstajajo področja, na katerih bi se dale izvesti izboljšave. Urednica: Kdo se lahko pri vas pojavi kot inovator? Ali je to samo obratovodja, mojster, ali tudi šivilja? Gardaševič G.: Ne pri nas, pa tudi ne pri vas, ali pri njih, temveč v zdmženem delu je delavec tisti, ki se pojavlja kot inovator. To področje temeljito urejajo ustava SFRJ, Zakon o združenem delu ter Zakon o izumih, tehničnih izboljšavah in znakih razlikovanja, pa še samoupravni splošni akti posameznih tozdov. Pri tem je nepomembno, ali je obratovodja, mojster ali šivilja — to je delavec v združenem delu, ki ima pravico svojo inovacijo prijaviti in zahtevati strokovno pomoč od organizacije zdmženega dela, ki mu jo mora nemudoma zagotoviti, razen v primerih, ko je očitno, da je predlog neuresničljiv. Ravno tako ni pomembno, ali tehnična izboljšava spada v obseg del in nalog prijavitelja — ker kot pravi zakon, temeljna konstitutivna prvina tehnične izboljšave je koristnost oziroma pozitivni učinek in če ta obstaja, gre nosilcu prijave nagrada v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti OZD. Urednica: Ali vam osebno prejeta denarna nagrada kaj pomeni? Kaj bo vnaprej vaše bistveno vodilo k novim inovacijam, katerih se boste gotovo še lotevali? Gardaševič G.: Vsekakor mi ta nagrada veliko pomeni in je vzpodbuda za vnaprej. Pripomnila bi edino, da je celotni postopek od prijave do izplačila nagrade predolg in nagrada izgubi na svoji vrednosti od tretjine do polovice, odvisno od faktorjev zunaj in znotraj DO. Urednica: Ali sta vaši tehnični izboljšavi uporabni samo v Induplati oziroma ali bi jih lahko vpeljali tudi drugje? Gardaševič G.: Ob predpostavki, da nekje obstaja enak proizvodni program kot je naš, s stroji, na kateri Ir so inovacije vpeljane, sta moji tehnični izboljšavi uporabni tudi drugje. Pogovarjala se je L. L. SLOVO Zakaj drhtijo danes ti dlani, zakaj so žalostne tvoje oči, zakaj poljubi so hladni nocoj; povej mi, povej, kaj se dogaja s teboj! Daj razumi moja mala, da nocoj mi je hudo. Govoriš, kot bi mi iz duše brala — o ne glej, ne glej me več tako. Reci, povej mi, kaj te teži, saj veš, da tudi mene boli. Ker prikrivaš mi resnico, dragi, dragi, delaš mi krivico. Bolesti žal ne morem skriti, čeprav sem to srčno želel. Bojim se mala, da bi tebe prizadel — zdaj, oh zdaj ne morem govoriti. Čudne tvoje so besede in še ustnice so ti postale blede. Že mi nemir je dušo razklal reci še reci, zakaj si takšen postal. Bojim se, da me ne bi razumela, ker te še vedno imam rad, zdi se mi, da srca sem tvojega tat — saj vem, saj vem, da si le zame živela. Zdaj že kot tujec se mi zdiš, ko tako ledeno vame strmiš, saj že kot marmor so ti postala lica; NE! reci, reci, da to ni resnica. Res, ljubiti drugo sem začel, zato zapustil te bom mala in ti boš drugemu se darovala — nikdar, nikdar v to bi ne verjel. Zdaj si pahnil me v pogubo, a odidi, izpolni ji obljubo. Saj gotovo nemirna te čaka nocoj, odidi, odidi — moja sreča odhaja s teboj. Katarina Letnar Naša delovna organizacija bo v kratkem nabavila večje število statev za modernizacijo proizvodnje. Ker bodo statve delovale na tehnološko izpopolnjen način, bo moralo več delavcev oditi na strokovno izpopolnjevanje v Nemčijo. Tu pa se kot problem pojavlja nepoznavanje nemškega jezika. Zaradi omilitve teh težav oziroma zato, da ne bi bilo potrebno pošiljati posameznike na tečaje nemškega jezika v Delavsko univerzo, je delovna organizacija v sodelovanju z Izobraževalnim centrom za tuje jezike Ljubljana pripravila organizacijo tečajev tujih jezikov v sklopu Induplati. TEČAJI TUJIH JEZIKOV Za tečaj nemščine v delovni organizaciji se je prijavilo precejšnje število kandidatov, tako da je le-ta razdeljen v dve skupini. Eno skupino sestavljajo tečajniki iz proizvodnih tozdov, to je tisti, ki potrebujejo pri svojem delu bolj »tehnično nemščino«. V drugi skupini so delavci iz delovne skupnosti, ki pri svojem delu rabijo bolj »komercialno nemščino«. Tečaji bodo trajali 112 ur, od začetka novembra do konca maja 1988. Organizirani so dvakrat tedensko po dve uri od 13. do 15. ure. Poleg osnovnih tečajev je v delovni organizaciji organiziran tudi tečaj za izpopolnjevanje poznava- nja nemščine za delavce, ki osnovo nemščine že obvladajo, pa imajo pri svojem delu precej stikov s tujimi partnerji. Iz istih razlogov se je pred kratkim pričel tudi tečaj za izpopolnjevanje angleškega jezika, saj bodo naši stiki z zahodnoevropskimi, ameriškimi in drugimi partnerji sloneli predvsem na tem svetovnem jeziku. Tečaj nemščine vodi naša sodelavka, po poklicu profesorica nemščine in angleščine. Izobraževalni center za tuje jezike pa bo ob zaključku tečajev s svojimi profesorji zagotovil preizkuse znanja kandidatov in tudi izdal potrdila o uspešno zaključenem izobraževanju. Tečaj nemščine vodi sodelavka HELENA HRIBAR, Slušatelji na začetnem tečaju iz nemškega jezika pri ki opravlja v delovni organizaciji delo prevajalke in pouku, tajniška opravila za glavnega direktorja. OPRAVIČILO Vsem delavcem Induplati, ki sem jih konec decembra slikala za januarsko številko Konoplana, sporočam neveselo novico, da zaradi okvare filma ne morejo biti objavljeni v glasilu. Takoj na začetku slikanja so se zobčki filma zataknili in raztrgali, zaradi česar se film kljub potegu ni odvijal naprej, temveč so bili vsi posnetki narejeni na enem mestu. Te napake med slikanjem ni bilo možno ugotoviti. Opazil jo je šele fotograf v studiu pri razvijanju filma. Urednica PROŠNJA Dne 18. decembra 1987 sem izgubila zlato zapestnico, vredno okrog 30 starih milijonov. To mi je bil res drag spomin. Vem, da jo je našel nekdo iz INDUPLATI, ker je bila izgubljena prav tu. Poštenega najditelja še enkrat prosim, naj jo pošlje v pisarno pripravljalnice ali pa v uredništvo Konoplana, seveda proti nagradi. Razočarana NAROČILO IN PREDPLAČILO VEZAVE KONOPLANA Vse bralce obveščamo, da bomo v uredništvu Konoplana do 30. januarja 1988 zbirali naročnike za vezavo Konoplana letnik 1986 in 1987. Naročniki morajo prinesti te številke, povezane v snop in plačati pri naročilu urednici Ladi Lavrič znesek 6000 din. Točni znesek bomo poravnali pri vrnitvi vezane knjige. Še pojasnilo: tisti, ki ste morebiti izgubili kakšno številko Konoplana, pa kljub temu želite vezane Konoplane, lahko dobite manjkajoči izvod pri urednici Konoplana, kjer jih je še nekaj na razpolago. Urednica Ohraniti moramo realno raven osebnih dohodkov, saj padanje realnega OD ali celo zastoji pri izplačevanju OD niso motiv za boljše delo in gospodarjenje. Predsedstvo republiškega sveta ZSSS ZAHVALE Ob smrti mojega dragega moža ZDRAVKA KERČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice in sukalnice za izrečeno sožalje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Tončka Ob boleči izgubi moje sestre REZKE HABJAN se sodelavkam iskreno zahvaljujem za dar, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Mimi Stupica Ob smrti dragega očeta JAKOBA ČADEŽA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice in pripravljalnice za venec in izraze sožalja. Še posebej pa izrekam zahvalo vsem; ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Anica Zupan obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. ROSA GRABOVEC, dvojenje, OE predilnica, 2. 12. 1987 2. ROBERT ZUPANČIČ, tkanje tkanin, OE tkalnica, 2. 12. 1987 3. ROMAN LIPOVŠEK, vzdrž. strojev, OE tkalnica, 3. 12. 1987 4. 'ZDRAVKO JURANČIČ, transportni delavec, OE pripravi j., 7. 12. 1987 5. MATEJ PRAŠNIKAR, prevzem in odpr. blaga, OE oplem., 8. 12. 1987 — iz JLA 6. ANDREJ DOLINAR, impreg., plast, in sušenje na ŠRS, OE oplem. 21. 12. 1987 Izstopi: 1. ZDRAVKO JURANČIČ, transportni del., OE pripravlj., 22. 12. 1987, na željo delavca TOZD KONFEKCIJA Vstopi: L SONJA MIKEC, šivilja, OE Mokronog, 2. 12. 1987 2. LJUDMILA ZAPLATAR, šivilja, OE Mokronog, 7. 12. 1987 3. MATEJA MRVAR, šivilja, OE Mengeš, 15. 12. 1987 4. MARIJA POVŠE, šivilja, OE Mokronog, 23. 12. 1987 Izstopi: L MATJAŽ CERAR, del. na pripravi ogrodij, 16. 12. 1987, v JLA 2. IZIDOR CERAR, del. na pripravi ogrodij, 16. 12. 1987, v JLA 3. MILAN NARAT, varjenje AL v argonu, 31. 12. 1987, sporazumno 4. MARIJA PODBEVŠEK, šivilja v OE Peče, 31. 12. 1987, upokojena TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Vstopi: 1. KARL STRMŠEK, točenje, prodaja pijač in strežba, 2. 12. 1987 Izstopi: 1. KARL STRMŠEK, točenje, prodaja pijač in strežba, 14. 12. 1987 DSSS Vstopi: 1. MIHAELA KLADNIK, kores-pondent, pripravnik, nabavni sektor, 3. 12. 1987 Izstopov ni bilo! TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta MILANA NARATA se iskreno zahvaljujeva za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter denarno pomoč sodelavkam in sodelavcem obeh skladišč torja konstrukcij. Posebna hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija in sin Milan komercialnega sek-in obratu kovinskih OSEBNI DOHODKI V NOVEMBRU 1987 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD po TOZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski oce-njenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD. obr.). če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred Razred p> st n« M Q£ N C OP OT 'ca a o£ d « m I HCU hŠ a do 150.000 2 4 6 150.000—190.000 38 28 1 67 190.000—230.000 135 2 3 73 1 214 230.000—270.000 139 8 3 65 9 224 270.000—310.000 111 9 4 36 11 171 310.000—350.000 36 4 8 18 10 76 350.000—390.000 31 7 16 54 390.000—430.000 13 1 7 15 35 430.000—470.000 6 1 1 2 9 19 470.000—510.000 3 2 12 17 510.000—550.000 2 2 5 9 550.000—590.000 1 1 1 4 7 590.000—630.000 1 6 7 630.000—670.000 1 3 4 nad 670.000 1 1 4 6 Zaposleni s 160 do 200 urami 518 26 20 247 106 917 Zaposleni z manj kot 160 urami 30 1 24 5 60 Zaposleni z več kot 200 urami 11 11 Zaposleni brez obračuna OD 26 1 14 4 45 Skupaj število zaposlenih 574 27 21 296 115 1.033 Najnižji OD 155.073 199.876 206.845 120.000 211.773 120.773 Najvišji OD 711.477 581.467 606.948 678.313 879.918 879.918 Povprečni OD 264.721 298.763 310.637 257.532 421.967 282.928 Vrednost točke je v novembru znašala v brutto vrednosti 1,60 din. Naj nižji OD v višini 120.000 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del in nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V NOVEMBRU 1987 TOZD ca ca 43 _ 43 st i tn n S > £ ti > £ c > £ -3 £>U m > ■g ■s 3 s5 to s s* o > ti o •d u o o K ft I to TOZD Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 574 4,34 0,01 0,75 0,30 0,54 0,02 2,96 8,92 9.015 Maloprodaja 27 Restavracija in poč. domovi 21 1,71 4,76 6,47 238 Konfekcija 219 6,69 0,29 — 1,14 0,32 0,06 1,58 10,08 3.885 Konfekcija obrat Mokronog 75 5,52 _ _ 0,30 0,12 8,91 14,85 1.960 DSSS 112 3,79 0,28 0,04 3,57 7,68 1.516 ZAHVALA Ob izgubi drage mame IVANE HRIBAR iz Ihana se sodelavkam in sodelavcem najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Marija Koncilija z Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški urednik), Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIC, Katja KH4 in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Lj davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/71 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1.028 Izostanki zaradi bolezni 4,70 % Izostanki zaradi poškodbe na delu 0,07 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,42 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,41 % Izostanki zaradi nege 0,42 0/0 Izostanki zaradi spremstva 0,04 % Izostanki zaradi porod, in pod. porod, dopusta 3,13 % 31VžinlOO 0CZ19 9* ID VžiNOAaOID* 10 ,Zl$ X GOL givžiNoo*PN>iejvw?eo - na