Stik z Uudstvom. Dne 16. maja t. 1. je imelo .Logaško učit. društvo" občni zbor na Uncu pri Rakeku. Smelo trdimo, da je ta okraj najnepriličnejši za učiteljska zborovauja izmed vseh okrajev širom naše domovine, ker se razteza od hrvaške pa tja do primorske meje. Zjutraj tega dne je še deževalo, zato se je zbralo le malo število učiteljstva k občnemu zboru. Poleg navadnih društvenih točk je bila na duevnem redu tudi točka: nŠola in kmetijstvo s posebnim ozirom na sedaDJe soeialne razmere." — Poročal je o tem g. Gustav P i r c, ravnatelj e. kr. kmetijske družbe kranjske, G. ravnatelj je izvršil svoj govor ob občnem priznanju in glasni pohvali. Glavno jedro njegovega govora je bil ,,stik učiteljstva z Ijudstvom". Šolski vrtovi so sicer na svojern mestu, kjer 80 držani v dobrem stanju ter se ti rabijo kot odgojevalno sredstvo, vendar od teh se ne more pričakovati spasa, napredka in že od nekdaj gojenega ideala za izboljšanje sadjarstva. Zaradi neugodnega podnebja ni pri nas sadjaretvo glavni vir dohodkov kakor na Primorskem, zato pa vidimo, da je naš kmet popolnoma hladen za sadjarstvo, ker ga je izučila izkušnja, da ima s tem mnogo dela, a le malo dohodkov. Kjer so razmere ugodne, se je jd se bo gojilo sadjarstvo, drugod pa ne. Z največjim trudom učiteljstvo ne more v tem oziru delati čudežev, kjer ni podnebje ugodno. čeprav je pa naša domovina siromašna, je vendar njena leža izmed vseh avstrijskih dežel najugodnejša. Ugodne kupčijske zveze s Trstom, Reko Italijo in levantom dajejo našim krajem pravi vir dohodkov. Kmetijstvo ni veda, marveč navadna obrt. ki se naslanja na druge vede. Oe hočemo torej kmetu pomagati do blaginje, ne zadostuje, da širimo znanosti: branje, pisanje in računstvo, kar že danes skoro vsakdo zna. Žal, da današnja šola ne ustreza svojemu namenu, ker se ozira bolj na formalnosti kakor na praktiško življenje. Tega ni krivo učiteljstvo, marveč današnji birokratizem, ki uklepa šolo in u.iteljstvo v spone formalnosti, ki ne bodo nikdar niti za ped povzdignile blaginje našega naroda. Kaj pomaga, če znajo naši učenci po žolah dobro sklanjati in spregati, s čemer se po;rati toliko zlatega časa, a o temeljnih državnih zakonih, ki so za življenje velikega pomena, nimajo pojma? Kaj pomaga našemu knaetu, če znajo njegovi otroci lepo deklamovati, naštevati razne zaslužne može na literarnem polju, če znajo domačo in občo zgodovioo, če razumejo matematično in ostalo zemljepi^je, o panogah pa. ki ga redijo, živijo ter mu donašajo dohodke — praktična živinorejaj domače gospodarstvo, umno obdelovanje zerolje, pogoidovanje, kupčija, obrtnija, zadružništvo itd. ne ve _ičesar? Koliko zlatega časa se potrati po naših šolah 8 kvačkanjem in pletenjem, kar se danes več ne izplača delati doma, ker se v<?e to dobi po prodajalnicah za majhen denar a iz šole stopivše deklice — bodoče gospodinje — ne znajo skoro šivanke držati v rokah; ne znajo krpati perila, prikrojiti in si sešiti predpasnika, srajce in spodnjih hlač, kar je pri vsaki hiši nujno potrebno! Kaj pomaga če znajo naše učenke risati, a o domačem gospodinjstvu, o menjavi jedil, o kuhanju jedil, o snagi, vzgoji otrokf. itd." nimajo nobenega pojraa? To so hibe današnjega šolstva, [ki se morajo odpraviti. — Proč z formalnostmi, praktiško življenje v šolo, potem dožene šola svoj namen! Poleg znanosti pisanja, branja in računstva se morajo upoštevati tudi vede, ki so za naše agrarcejnujno potrebne. Kemija je veda, ki je za našega kmetovalca življenskega pomena. Nič ne de, ako je otrok ne razume, najpoglavitnejše reči naj se nauči na pamet, razumel bo to, ko pride k pameti in razsodnosti. Suhoparno poštevanko se mora naučiti na pamet, drugače ne more računati. Razne nauke iz veronauka se mora naučiti na pamet, čeprav jih še ne razume, razume jih pa ko doraste! Kaj pomaga našemu kroetu, ako mi pišemo v naših gospodarskih listih o raznih kamiških spojinah, ako že naprej verao, da jih 99% tega ne razume, ker se nikdar ni o tem učil ? Z duhom časa se mora remodernizirati tudi naše šolstvo. Da se to čim prej zgodi, to je v prvi vrsti naloga učiteljstva. Naša država, posebno pa naša ožja slovenska domovina je agrarna. Če hočemo pomagati agrarcera do blagioje, moramo začeti pri šolstvu. Pustite današnje politiške horaatije na miru, naj se te razvijajo kakor hočejo! Povzdignimo našega kmeta na boljšo izobrazbo, na znanosti, ki so njemu koristne za dosego boljših graotnih razmer, potem bo začel tudi politiško zrelo misliti! Pornniti je treba, da na raahljaj ne pade mogočen hrast, treba je mnogo truda, preden ga poderemo na tla. Isto velja tudi o povzdigi našega agrarnega vprašanja. Delati je treba, in sicer neumorno in vztrajno je treba delati. Učiteljstvo ima v tem oziru najlepšo priložnost, ki je razpostavljeno širom naše doraovine. Vem, da je nehvaležnost navadno plačilo sveta, a to vas ne sme plašiti. Kdor ima iskrico Ijubezni do našega naroda, naj nikar ne drži križem rok! Naše šolstvo se ue bo v tem duhu takoj remoderniziralo, zaraditega ne smemo odlašati z delom; česar ni mogoče doseči v šoli, doseže se izven šole. Po končani šoli greš tupatam na izprehod; postoj pri kmetu na polju, travniku, na vasi ter pogovarjaj se z njim! Povej mu o napredku, kako delajo drugod. Ako vidiš, da ima mršavo, zamazano in slabo živino, mu povej indirektno, kako si opazil drngod! Če vidiš mala okenca in zatohel hlev brez duškov, mu reci: MAli bi ne bilo bolje napraviti večja okna in duškov, ker živina ravno tako petrebuje svetlobe in čistega zraka kot človek ?" Ako opaziš gnoj pod kapom, gnojnico teči po vasi, z mahom obraslo in neobrezano sadno drevje, močvirnate njive, nepognojene travnike, zanemarjen gozd, pašnik itd., raii povej, kako delajo drugod, kako lepe uspehe imajo od umnega obdelovanja, kaualizacije, gnojenja, čiščenja itd. Tudi učiteljice imajo med našim narodom premnogo dela, zlasti med ženstvom. Stopite v hišo ne samo imovitejših, marveč tudi ubožnejših posestnikov, opazile boste kmalu mnogo nedostatkov! Zenska ima pri ženski mnogo več vpliva in lažjo pristopnost kot moški. Primeren pogovor, o gospodinjstvu, krojenju, kuhi, snagi, o postopanju in potrebi bolnikov, cvetičarstvu, vrtnarstvu, odgoji itd.. vpliva odgojevalno na gospodinjo, ki največkrat ima tudi lepe in dobre uspehe. Nihče naj ne misli, ker je v šoli vajen imeti pred seboj kopo otrok, da mora imeti zunaj tudi mnogo poslušalcev. Zadostuje eden, dva, dobra in lepa ideja gre potem ko blisk po vasi — in s tem je učitelj dosegel svoj namen. Česar bi v šoli pri nerazsodni mladini nikdar ne bil dosegel, je dosegel ž lahkoto s pogovorom v družabnem krogu. Na podoben način naj učitelj in učiteljiea postopa vedno in povsod, sad truda ne more izostati. Hvaležnost in ugled bo plačilo za trud, za dotičnika bo pa sladka zavest plačilo, da ni živel in delal zaman. Vsak od vas naj išče stik z ljudstvom, naj po končani šoli vpliva odgojevalno na maso našega naroda, ki je pouka zaradi napredka silno potreben. Eešitve socialnega vprašanja in napredka je v prvi vrsti iskati v pravi izobrazbi, za izobrazbo je pa poklicano v prvi vrsti učiteljstvo, brez dobrega, za narodni blagor vnetega učiteljstva bi bil narodni pogin, zato pa sklepara z iskreno željo na srečno boljšo bodočnost: Na delo, med narod, za narod! Gospod ravnatelj Pirc je z raznimi dokazi pokazal s prstom na hibe današnjega šolstva in na pot, kako naj učiteljstvo deluje za narod. Taki prepričevalni pogovori so za nas silno potrebni. Zato je sklenil občni zbor »Logaškega ueit. društva", da se bo vršil vsako leto drugod občni zbor, in k temu naj se povabijo tudi gosti dotičnega kraja, da pride učiteljstvo tudi pri tej priliki v dotiko z ljudstvom. Tudi vbodoče bo povabilo učit. društvo razne strokovnjake na ueiteljsko občno zborovanje, ker moramo napredovati v prvi vrsti sami, če hočemo imeti uspehov pri stiku z ljudstvom. Drugo leto bo občni zbor t Starem trgu pri Ložu. Opozoriti moramo tudi druga učiteljska društva naše domovine na to idejo. Lansko jesen je predaval v Logatcu g. prof. Suher o risanju po naravi. Pri tej priložnosti stno zvedeli, da podpira to idejo tudi deželni šolski svet s tem, ker povračuje potnino in daje prost dan dotičnemu strokovnjaku za predavanje pri učiteljskih društvih. Nam, zlasti starejšim učiteljem, ni mogoče napredovati z duhom časa drugače kakor na ta način. Knjige so sicer tu, a črka je mrtva, le beseda da življenje, okrepčuje spomin in zbuja k napredku. Iz poročila društvenega tajnika in blagajnika smo zvedeli, da vlada v društvenih zadevah neka zaspanost. Mnogo od njih še ni plačalo udnine 3 K. Društvo nima obstanka, ako nima tudi gmotne podpore. Vbodoče bo ud društva le tisti, ki plača udnino. Društvo si je nadelo tako plemenit in odgojevalen namen, zato pričakujemo, da bo vse učiteljstvo logaškega okraja pristopilo k društvu. Tudi g. profesorje idrijske realke in ostalo učiteljstvo v Idriji vljudno vabimo v društvo, ker imamo vsi isto geslo in namen — ljudsko izobrazbo. Udnino sprejema g. nadučitelj Leopold Punčuh v Gorenjem Logateu.