ete
lot,
:st6
-oja
b!“
aža
go-;e v )sa-up-
bila 110$ če ibil ško j ne itu-
logi
raz-
|OV.
aja.
viti,
ako
>> rave oku aca, irov iiŠČ, na* * * * v a bi iviti
I
/ili ate-iiŠČ' ano-a ali
aflii-
met
zno-

mo-
-rad-ranj-ič v li v očili h in
nika
met-
lami
apo-
do-
irati ovib upaj res, ti bi iške-kr» ki bi anjn
eno-
tkih
:žij°
ivili’
o,v|
%,v
eljib
ih in
bnib
bab
J
li
vtiib
ti v : dal is, in
ssen- ; )jye-;im° '
alno
/iške , poemi' itd-slov-kega mi-živel
u ab vse-
ktiv-
na5e agbn e in :v na
polb
IR!
iu
13
O'
in
ra
!3
\2
iz
P'
:o
e-
Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

Številka 34 — Leto XVIII — 8. september 1979

Za zasluge pri dosedanjem uspešnem vodenju Iskre je Jože Hujs prejel visoko državno odlikovanje.

7. ZASEDANJE DS SOZD ISKRA
Kot smo že poročali, je bilo v četrtek, 30. avgusta, 7. zasedanje DS SOZD Iskra.
Najprej je spregovoril o polletnem Poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 6. 1979 član KPO Edi Delopst, ki je ugotovil, da smo letošnje prvo polletje v vseh ozirih zaključili zelo uspešno, tako glede celotnega prihodka kot čistega dohodka in akumulacije. Glede na to je delavski svet sprejel poročilo o poslovanju SOZD Iskra v prvem polletju letošnjega leta z ugotovitvijo, da je bilo poslovanje v tem polletju zelo uspešno, da so doseženi ugodni rezultati na področju proizvodnje ter predvsem na področju finančnega poslovanja. Ti dosežki dajejo trdno osnovo za izvršitev planskih obveznosti za leto 1979 m pocenijo močan prispevek k izpolnje-Vanju zadolžitev iz srednjeročnega Plana 1976-1980.
Obravnave polletnih obračunih v TOZD, DO in SOZD pa morajo zaradi ostrejših gospodarskih pogojev, ki jih narekujejo stabilizacijski ukrepi, še v večji meri vzpodbuditi k ukrepanju za odpravo slabosti, ki ovirajo uspešnejšo zunanjetrgovinsko dejavnost ter na Področju produktivnosti, zaposlovanja in racionalnega poslovanja.
Za njim je predsednik DS SOZD Iskra Otmar Zorn predlagal delavskemu svetu SOZD Iskra naj sprejme naslednje sklepe:
1.	DS sprejme poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 6. 1979;
2.	DS SOZD Iskra je na svojem 6. zasedanju dne 5.6. 1979 ob obravnavi Poročila o poslovanju od 1. 1. do 30. 6- 1979 sprejel vrsto sklepov, zlasti na tistih področjih, kjer se v poslovanju SOZD Iskra kažejo negativne tenden-c®, katere pa so se nadaljevale tudi v fi- trimesečju, zato DS SOZD Iskra Ponovno opozarja na te sklepe, ki se glasijo:
- potrebno je, da TOZD, DO in SOZD - v okviru s svojih pristojnosti -sprejmejo ustrezne ukrepe zlasti na P°dročju zunanjetrgovinske bilance, ^poslovanja m produktivnosti ter Cvesticijske dejavnosti, s katerimi bo zagotovljena izpolnitev planskih predvidevanj za leto 1979,
— DS opozarja delavske svete delovnih in temeljnih organizacij, da v svojih sredmah m v okviru pristojnosti, proučijo stanje na področju zunanje trgovine in sprejmejo ustrezne ukrepe za pospeševanje izvoza zaradi doseganja načrtovane zunanje-trgovin-ske bilance;
— v zvezi z ugotovitvijo, da gibanje zaposlovanja tudi v II. trimesečju letošnjega leta presega planska predvidevanja, se ponovno naroča Odboru za kadrovsko socialne zadeve, da ugotovi upravičenost oz. vzroke prekomerne-
podal lija Medič. Ko je podrobneje spregovoril o restriktivnih ukrepih pri uvozu in devizni bilanci Iskre, je lija Medič predlagal tudi vrsto rešitev, ki jih je delavski svet sprejel kot svoje sklepe:
1.	Za vsako ceno moramo v celoti realizirati izvozni plan v višini 120 mio dolarjev m to v taki strukturi izvoznega priliva, ki nam omogoča pokritje za pridobitev potrebnih uvoznih pravic;
Na podlagi analize stanja, potrjenih izvoznih naročil iz proizvodnje m
Delegati delavskega sveta SOZD Iskra glasujejo.
ga zaposlovanja ter predlaga Delavskemu svetu SOZD ustrezne ukrepe, — v tistih temeljnih organizacijah, ki v daljšem časovnem razdobju izkazujejo izgubo, naj se formirajo posebne komisije,ki naj — v kolikor še ne obstajajo sanacijski programi — iste izdelajo, kjer pa sanacijski programi obstajajo, pa naj pospešijo izvajanje le-teh oz. podvzamejo ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
3.	Podatki o poslovanju SOZD Iskra za I. polletje 1979 kažejo, na dokaj uspešno poslovanje ter bodo ob realizaciji prejšnjih sklepov dani pogoji za izpolnitev obveznosti iz letnega programa 1979 oziroma neizpolnjevanje tega lahko ogrozi planske naloge za letošnje leto.
Navedene sklepe je delavski svet soglasno sprejel.
Informacijo o ukrepih na področju zunanjetrgovinskega poslovanja je
ocene realizacije izvoza do konca tega leta, ki je bila napravljena pred najnovejšimi ukrepi SISEOT, izhaja, da brez izrednih ukrepov v sferi proizvodnje ne bo možno realizirati celotnega planiranega izvoza v višini 120 mio dolarjev, ampak le v višini ca
prenesti v naslednje leto. Ta ukrep ne pomeni samo spoštovanja dogovorjenih omejitev glede na ukrepe SISEOT, temveč pomeni tudi racionalno gospodarjenje s sredstvi v sferi celotne Iskrine reprodukcije.
4.	Da bo lahko proizvodnja v de« lovnih organizacijah potekala brez večjih motenj, je potrebno zagotoviti uvoz potrebnega repromateriala, to pa pomeni takoj izdelati konkreten dogovor, o sprejetih izvoznih ukrepih in obveznostih v delovnih organizacijah in ga v zahtevani pismeni obliki kot svojo nepreklicno obveznost, predložiti Narodni banki SR Slovenije.
V nadaljevanju seje je delavski svet pooblastil Staneta Klemenčiča za zastopanje Iskrinih proizvodnih programov v komisiji splošnega združenja za predelavo kovin.
Zadnja točka 7. seje je zajemala kadrovske zadeve. Kot smo že poročali, je delavski svet razrešil predsednika KPO SOZD Iskra Jožeta Hujsa, ker je bil izvoljen za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Hkrati je delavski svet sklenil, da bo javno razpisal prosto mesto za dela in naloge predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za mandatno dobo štirih let. Delavski svet je imenoval za vršilca dolžnosti predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča, dosedanjega namestnika predsednika KPO, ki bo opravljal to funkcijo do imenovanja in nastopa dela predsednika KPO SOZD Iskra, vendar ne več kot šest mesecev. In končno je DS zaradi odhoda na novo delovno dolžnost zunaj SOZD Iskra še razrešil člana KPO SOZD Iskra Boštjana Barboriča z 31. 8. 1979.
Predsednik DS Otmar Zorn se je nato zahvalil Jožetu Hujsu in Boštjanu Barboriču za njuno delo in uspehe v SOZD Iskra, nakar je sekretar mestnega komiteja ZKS Ljubljana Marjan Orožen izročil v imenu predsednika

ecanie
rrs Issrilh
HliclUm
SG
7n
im U
km
Tradicionalno srečanje mladih bo letos v kampu Dragočajna ob Zbilj-dcem jezeru. To je prijeten kraj v neposredni bližini Medvod in obiskana izletniška točka Ljubljančanov in Kranjčanov.
PROGRAM SREČANJA
~9.-ll.
zbor udeležencev pred osnovno šolo v Smledniku štart pohoda prijateljstva (na štartu dobijo udeleženci bone za prehrano, spominske in trim značke)
—	11. otvoritev srečanja
—	12. štart tekmovalnega krosa
pričetek družabno-rekreativnih prireditev podeljevanje nagrad udeležencem
—	20. zaključek srečanja.
Mladinci, mladinke udeležite se srečanja, navežite pristne prijateljske stike z vsemi Iskraši.
Dobimo se v Dragočajni!
Predsedstvo KS ZSMS SOZD Iskra
Delegati DS pozdravljajo besede sekretarja MK ZKS Marjana Orožna, ki je Jožetu Hujsu izročil visoko državno odlikovanje.
..J
105 mio dolarjev, je nujno potrebno sprejeti dodatne ukrepe v proizvodni, in sicer v smeri zaostritve spoštovanja dobavnih naročil in rokov ter se zavestno odločiti za preusmeritev določenih blagovnih fondov iz domačega trga v izvoz.
2.	Izvozna operativa Iskre Commerce in odgovorni delavci delovnih organizacij Iskre morajo takoj sprejeti ustrezne ukrepe za realizacijo te obveznosti na podlagi podatkov o prodajnih možnostih za posamezne izdelke.
3.	Izdelati je potrebno analizo že naročenega in nedobavljenega uvoznega blaga in ga glede na omejene uvozne pravice klasificirati kot nujno potrebnega za redno reprodukcijo, vse ostale količine, ki pomenijo uvozne zaloge ali so predmet trgovskih posredovanj, pa je potrebno stornirati ali pa
Mladi Iskre se bomo 15.septembra srečali ob Zbiljskem jezeru!
vanskega gospodarstva pomembne delovne organizacije.
Rad bi se ob tej priliki pridružil razmišljanjem, ki so jih pred menoj izrekli tovariši, tvoji najožji sodelavci o tvojem delu v tem kolektivu,in ne samo v njem, saj si opravljal in opravljaš razne pomembne dolžnosti v našem samoupravnem političnem sistemu, od občine do republike.
Brez dvoma je tudi tvoja zasluga, da Iskra v zadnjih letih ni stagnirala, da je šla naprej, da je skušala slediti tehnološkemu razvoju v svetu in našim tehnološkim potrebam, da se je uveljavila kot pomemben mednarodni ekonomski dejavnik in kot pomemben nosilec razvoja v Sloveniji in še posebej v Ljubljani.
Ti rezultati pa so seveda tudi povezani in pogojeni z notranje samoupravnim razvojem, z združevanjem sredstev in dela, zlasti kar zadeva razširjeno reprodukcijo; povezani so s samoupravno pozicijo delavca in njegove TOZD in z ustvarjanjem pozitivne politične klime, pri čemer nosijo glavni del DPO.
Prepričan sem, da boš zagretost, ki si jo kazal v tem kolektivu, kadar je šlo za temeljne dileme razvoja — napredka, oziroma žrtvovanja in stagnacije, izžareval tudi na novi dolžnosti, kjer ti bodo bogate izkušnje iz prakse obilo koristile.
Z visokim odlikovanjem, ki ga prejemaš, ti še enkrat čestitam in te prosim, da ga sprejmeš in nosiš s ponosom kot simbol moralnega in političnega priznanja za tvoje dosedanje delo.“
Jože Hujs se je iz srca in prizadeto zahvalil za vsa priznanja in odlikovanje ter poudaril, da je visoko odlikovanje namenjeno tudi celotni Iskri in vsem njenim delavcem, saj brez njih tudi ne bi dosegli takšnih uspehov, kot smo jih.	p ^
Tita Jožetu Hujsu visoko odlikovanje Red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je predsednik Tito odlikoval za zasluge in dosedanje delo v Iskri. Ko je Marjan Orožen izročal odlikovanje Jožetu Hujsu, je dejal:
..Naložena mi je prijetna dolžnost, da ti na tej seji najvišjega samoupravnega organa SOZD Iskra izročim visoko odlikovanje Red dela z rdečo zastavo, s katerim te je odlikoval predsednik SFRJ tovariš Tito ob tvojem odhodu na odgovorno dolžnost v IS Skupščine SRS.
Visoko odlikovanje, ki ti ga izročam, je izraz priznanja za prizadevanja, ki si jih na čelu poslovodnega organa, oziroma kot generalni direktor, vlagal za organizacijo, delovanje, samoupravni, ekonomski in tehnološki razvoj Iskre, te naše velike in za nadaljnji razvoj slovenskega in jugoslo-
SESTANEK PREDSEDSTVA ] KS ZSMS SOZD ISKRA J
Sestanek katerega smo skoraj v
celoti posvetili le dvema temama pred
katerimi stojimo v tem trenutku mladi
v SOZD Iskra, to je organiziranje srečanja mladih v SOZD in poživitev dela
v pohodni enoti. Pri organiziranju srečanje mladih so že skoraj vse organizacijske priprave v zaključni fazi in sedaj je odvisen uspeh le še od nas, ki delujemo v osnovnih organizacijah ZSM, da zberemo dovolj veliko število udeležencev. Organizatorji, mladinke in mladinci iz Elektromehanike, so poleg tradicionalnega pohoda in plesne glasbe pripravili še vrsto zanimivih in veselih točk programa tako, da bo našel vsak mladinec, pa tudi nekoliko manj mlad, dovolj „vzrokov“ da preživi lep dan v prijetnem okolju in prijetni dmžbi.
V drugi točki je predsedstvo kritično obravnavalo vse tiste, dele pohodne enote, v katerih je delo zamrlo in niso skrbeli za sprotno obnavljanje članstva. Pravega navdušenja za delo ni čutiti predvsem v enotah, ki so organizirane v Iskri Commerce, Avtomatiki in Kondenzatorjih, zato je predsedstvo sprejelo dogovor in obvezo, da do desetega septembra v teh delih razišče s predsedniki osnovnih organizacij vzroke in sprejme take ukrepe, da bo delo nemoteno potekalo.
Predsedstvo se je seznanilo tudi s polletnimi gospodarskim poročilom in kljub ugodnim kazalcem bilo kritično do izvajanja tistega dela srednjeročnega plana, ki je življenskega pomena za nas in tudi za nadaljnjo rast SOZD, to je izvoza, zaposlovanja in še posebno do neizpolnjevanja investicijskih vlaganj.
Seznanili smo se tudi z dmžbeno politično oceno SOZD Iskra, katero je pripravilo vodstvo sindikata in jo v vseh delih enoglasno podprli. A. C.
NASA OKROGLA MIZA
„Naj omenim misel, ki je nova in morda drzna, je menil Peter Polak, „in sicer, da normativni okvir, ki dejavnost v zvezi z varstvom pri delu danes v naši družbi opredeljuje, postaja ozek. Tu se omejujem ha državno regulativo, kjer nimamo nobene doktrine. Edino na predpise se lahko sklicujemo. Ti predpisi pa zadevo gledajo preozko, razen izjemno, kot je prvi sklep zakona o varstvu pri delu, ki to razširja, vendar ne razčlenja.
Ta člen pravi, da je to dejavnost, s katero se ustvarjajo varni delovni pogoji, delovne in življenjske razmere. To se pravi, da posega na vsa področja, ki jih lahko povezujemo s humanizacijo dela, varstvom okolja in z vsemi drugimi obrobnimi zadevami, ki niso direktno vključene v varstvo, so pa nakazane. To je pravilna razširitev, vendar nedodelana v humanitarnem smislu.
Mi še vedno vztrajamo pri klasičnem pogledu, kaj so riziki. V Iskri smo ugotovili, da riziki niso poškodbe. Ali pa, da je ta rizik neznaten v primerjavi s panogami, kot so železarstvo, metalurgija, promet, gradbeništvo — saj imamo v Sloveniji v teh panogah letno 60—70 smrti.
Torej pri vztrajanju pri klasičnem pogledu premalo upoštevamo ostala obolenja. Če izvzamemo porodniške dopuste, ki so v ženskih oddelkih izredno visoki - do 35 %, pa nego in spremstvo (to je socialna kategorija, ki se kompenzira iz skladov pri zdravstvenih skupnostih), in če izvzamemo poškodbe doma, ki tudi zelo visoko izstopajo pri tem, nam ostane še vedno 50 % te skupne bolezenske odsotnosti, ki pa z delom razlogov izvirajo tudi iz dela. Mi se v to področje premalo spuščamo. Izguba dohodka zaradi odsotnosti z dela je 6% skupnega dohodka. To ni velik odstotek, je pa pomemben.
V moritetni listi ali pa v listi obolenj je razvidno, da zelo narašča grupa psihičnih obolenj. Iz nekaj odstotkov je prišla že na 5-6 %. Grupa obolenj respiratornega sistema je okoli 15%—18% v skupni bolezenski odsotnosti.
Poudaril bi še to, da moramo ločiti pri delovnih pogojih, tisti sprožilec, ki privede do poškodb, okvar itd. Enkrat so delovni pogoji, ki so delavcu dani in na katere ima on kot samoupravlja-lec le posreden, dolgoročen vpliv. Drugo pa je njegovo obnašanje in ravnanje. Mi se velikokrat oziramo samo na neposrednega proizvajalca, oz. izvajalca dela. Res .je on najbolj izpostavljen vsem rizikom, ki obstajajo. Drugi, kot organizatorji dela in poslovodne strukture, pa osebno nosijo zelo malo rizikov. Nosijo pa odgovornost za ustvarjanje tistega dela pogojev, ki so njemu dani.
FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE
V tej zvezi bi poudaril dvoje. V Elektromehaniki smo leta 1975 napravili strateški preokret. Mi smo iz vseh skupin opravil v zvezi z varstvom pri delu grupirali šest skupin. Izmed teh smo izpostavili dve skupini opravil kot strateško bolj pomembni kot ostala. To sta: funkcionalno izobraževanje za varstvo pri delu pa tako imenovani predhodni postopek. Funkcionalno izobraževanje naj vse nosilce teh skrbi in nalog usposobi, da bodo y krogu funkcije, ki jo opravljajo, tudi te naloge opravljali.
Vzpostaviti je treba tudi mehanizem uresničevanja od zamisli do realizacije. Faza začetka obratovanja je izredno pomembna kot tudi obdobje pred začetkom dela, in tukaj smo relativno slabo organizirani. V Elektromehaniki sicer ponujamo to strategijo, vendar počasi. V drugem polletju letošnjega leta bo sprejet organizacijski predpis, ki bo opredelil nosilce in preciziral naloge. Dan bo regulativ, ki bo dal orientacijo vsem, ki morajo sodelovati v tem predhodnem postopku.
Govorili smo o investicijah. Že leta 1974 smo z velikimi težavami vzpostavili sistem, da bi se delavci, ki se ukvarjamo z varstvom pri delu, vključevali v ta postopek že v dokumentacijski fazi, da bi ocenjevali elaborate
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
in načrte, skušali že tukaj vplivati na to, da ne bi kasneje prihajalo do zadreg, ker niso pogoji urejeni in v skladu s predpisi. Ljudje, ki se ukvarjajo z investicijami, so v svojem okolju zelo pomembni, in iz te pomembnosti izvira tudi to, da zelo redko kažejo pripravljenost sodelovanja v tej smeri.
To se pravi, da gre za domeno stališč, ki so zaenkrat še neustrezna. Posledice pa so takšne, da imamo pri novih objektih vrsto napak, ki lahko močno vplivajo na razpoloženje delavcev. Ne gre samo za neposredno ogroženost zdravja, pač pa tudi področje razpoloženja, delovne morale, vsega, kar obsega sociološki in psihološki aspekt. Izredno pomembno je, da imamo te zadeve že razčiščene, vendar jih še nimamo dovolj razčiščenih.
Tisti ljudje, ki se z varstvom pri delu poklicno ukvarjajo, so se v okolje, kjer delajo, vključili zelo različno. Imam vtis, da je večina teh ljudi še vedno organizacijsko in statusno neadekvatno vključenih v naše organi-
Drago Tavčar.
zacije in iz tega izvirajo težave. Mi smo šli v pospešeni študij usposabljanja tega kadra. Imamo že močno fluk-tuacijo, kjer je vrednotenje tega dela neustrezno, banalizirano. Nastaja celo ekstrem, da se negira potrebnost službe na ravni delovne organizacije, da se negira potrebnost pooblaščenca po TOZD itd.
Vsa koordinacija na ravni SOZD naj bi pomagala tudi k afirmaciji teh ljudi, čeprav se strinjam s splošno znano tezo, da si bo moral vsak-sam izboriti svojo pozicijo. To prizadevanje pa je močno odvisno od pogojev, od okolja, v katerem dela, če je to naklonjeno tem zadevam, če je prisoten human, socialen čut, če ljudje ne gledajo tehnokratsko, itd.
ANALIZA BOLEZNIN
V Elekromehaniki prav zdaj izdelujemo analizo, ki je ravno tesno povezana z boleznino. Iz leta 1976 na 1977 nam je bolezenska odsotnost narasla za 30%. Ta raven je opažena tudi v lanskem letu. Od poprečno 100 tisoč izgubljenih dni na leto so le-ti porasli na 133 tisoč v 1977. letu, na 132 tisoč v letu 1978. Tega skoka si ne znamo razlagati.
Menimo tudi, da VVork-Factor sistem, ki ga izvajamo že nekaj let, prinaša že prve negativne rezultate. Npr.: še vedno menim, da bi morala SOZD v tej koordinacijski vlogi najti povezavo z republiško raziskovalno skupnostjo in te stvari študijsko obdelati. Ena delovna organizacija sama tega ne bo zmogla.
Slovenska zdravstvena skupnost je pravkar začela z anketo raziskovati razloge, zakaj invalidnost v Iskri zelo nevarno narašča. Tudi v Elektromehaniki opažamo, da število invalidov druge in tretje kategorije nenehno in kontinuirano raste. Da bi pa ti podatki bili še dosti slabši, če ne bi imeli nekega zelo učinkovitega sistema premeščanja ljudi pred postopkom invalidizacije. Preden pride do invali-dizacije, na osnovi potrdila lečečega zdravnika že skušamo zamenjati delo.
Tu ni zajeta samo škodljivost v zvezi z delom, ampak se tukaj kaže tudi razpoloženje, morala, ki jo zdravnik registrira in sam velikokrat ne loči, kaj je psihološka in kaj zdravstvena sfera.
Mi smo s sistemom razporejanja ljudi na druga dela pripomogli k temu.
da so kazalci ugodni. Zdaj pa, ko se temeljne organizacije zapirajo v svoje okvire, ko v delovni organizaciji ni tiste fleksibilnosti, da bi se iz tega razloga delavec prerazporedil iz ene TOZD v drugo, se ta vrata zapirajo in tega bo seveda zmeraj manj. Rezultat pa bo slabši na področju invalidizacije.
Pred d verni leti smo začeli z novim konceptom, s katerim smo si pomagali pri oceni socialne politike v tem srednjeročnem obdobju, ko smo ocenjevali tudi socialno-zdravstveni sklop in smo za prihodnje leto in predvsem za naslednje srednjeročno obdobje ugotovili naslednje: v teh dveh letih se bo še bolj uveljavil koncept takoimeno-vane zgodnje rehabilitacije. To pomeni gibanje, da se ne pusti človeka v razmerah do invalidizacije, ampak da se ukrepa že pri prvih indikatorjih, kot je recimo to, da človek pri zdravniku potoži o bolečinah. Takrat moramo že postati pozorni in ukrepati. Prvi ukrep na osnovi nekega indikatorja, ki je blag, nezaskrbljujoč, je že rehabilitacija.
Tudi področje izmenjave mnenj na ravni SOZD je zelo pomembno. Prepričan sem, da imajo tudi v drugih DO kakšne podobne izkušnje. Celo v dokumentu v zvezi z reorganizacijami je zapisano, da na vseh področjih, kjer zakon o združenem delu daje možnost, da se indicije opravljajo že na ravni TOZD, kar smo v Iskri že imeli in še imamo — edino na področju zdravja pa tega še nimamo. To je edino področje, kjer doslej v celoti Iskre koordinacije še ni bilo.
BOLJE PREPREČEVATI
Jože Štrukelj: Strinjam se s Polakom, da je število invalidov naraslo v zadnjih dveh-treh letih. Vendar pa obstaja verjetno še drugi razlog, zaradi katerega invalidnost narašča: Pri nas nimamo urejenega načina nagrajevanja delavca, ki ga premestimo na drugo delovno mesto, ki je manj vrednoteno. Iz težjega, oz. slabšega delovnega mesta ga premestimo na drugo delovno mesto, ne moremo mu pa nuditi istega osebnega dohodka.
Zaradi tega se poslužujemo variante, da se po dogovoru z zdravnikom določi invalidnost III. kategorije in potem lahko delavec opravlja taka in drugačna dela in na osnovi tega dobi nadomestilo za osebne dohodke.
Po drugi strani je jasno to, da so še vedno določena mnenja vodstvenih organov, oz. direktorjev TOZD. Pred dvemi leti smo opozorili direktorja TOZD, kjer je vpeljan VVork-Factor sistem, da bodo nastopile invalidnosti, če ne to leto, pa naslednje itd., (na tem tekočem traku nastopajo psihična in druga obolenja.). Direktor pa je rekel: bodimo tiho vse do takrat, dokler ne bo kaj hujšega.
Franc Križnar: Dodal bi nekaj stvari, čisto s stališča delavcev in nestrokovno. VVork-Factor sistem smo omenili samo bežno, čeprav se mi zdi to jedro vsega. Ta sistem je zastarela oblika organizacije dela, stara 30—40 let. Pri nas pa smo ga prestavili in menimo, da je to najboljši in najmodernejši sistem. To temo smo tudi že obravnavali na ravni TOZD.
Letos ob koncu zime smo na nekem sindikalnem sestanku Elektro-mehanike to obravnavali in analizirali in takrat smo bili vsi mnenja, da je treba nekaj ukreniti na tem področju dela. Narejenega pa ni bilo nič. Peter Polak je omenil, da povečanje invalidnosti povzroča tudi VVork-Factor sistem in vsakdo ve, da je to res. Navedel bi primer: na Laborah delamo zdaj enake stavbe, kot smo jih delali najprej, čeprav vsi vemo, da to ni dobro. Delavke, ki so se selile iz TOZD TEA pravijo, da so se preselile iz dežja pod kap. Ni zraka, je vroče, mraz, klima naprave povzročajo prepih itd. Nikogar ni, ki bi tukaj napravil red.
V drugem primeru smo v Kranju naredili veliko novo nabavo, kjer je v dvoranah od 50-50 ljudi brez vsake ventilacije. Od tega jih kadi 30-40 % in tudi tukaj ni prav, da nekadilci vdihavajo dim, ki jim ga vsiljujejo kadilci. Pa tudi tukaj nihče ničesar ne stori. V nabavi imamo velik odstotek bolnih ljudi, med njimi veliko mladih.
kar nam daje slutiti, da je nekaj narobe. Vsi pravijo: kaj pa jaz morem? Pogovarjati se moramo o konkretnih problemih in sindikat mora nekaj napraviti v tej smeri. Naj bo človek v socializmu na prvem mestu, vse drugo pa za njim]
Jože Štrukelj:	Čeprav delovne
organizacije plačajo projekte, oz. njihovo izvedbo, vidim, da So bile hale in ventilacija v halah pred nekaj leti narejene tako, da jih zdaj ne moremo uporabljati. Hitrost gibanja zraka 1 m od tal visoko je 4 metre na sekundo.
POMAGATI Sl MED SEBOJ
Otmar Zorn: Zunanji zavodi lahko veliko pripomorejo v tehničnem smislu. To, kar pa moramo reševati sami znotraj vsega, pa so tudi odnosi, sociologija, problemi napetosti pri delu zaradi določenih momentov itd. Z uveljavitvijo služb, odnosov, predlogi posameznikov, kjer bi prišel do izraza
Franc Križnar.
človek, bi lahko znotraj Iskre več pomagali. Predpisi zunanjih avtorjev so že precej zastareli in ne upoštevajo dovolj psiholoških in socioloških momentov. Tudi predavatelji teh stvari ne predavajo dovolj. Bolj se omejujejo na tehnično plat. Zato bi se morali več pomagati med seboj znotraj Iskre, v ustreznih odločitvah.
Janez Kern: Mislim, da se še nismo dotaknili dveh vprašanj. Prvo je, da mora varstvo pri delu v naših temeljnih aktih in v izvedbenih aktih, predvsem pa v investicijskih programih, dobiti ustrezno mesto. Tukaj se morajo boriti predvsem družbenopolitične organizacije, da skupaj z odgovornimi delavci najdemo pravo mesto in vrednotenje za ta vprašanja in rešitev za probleme že v samih dokumentih.
Drugo pa je naloga prosvetljevanja, varstvenega izobraževanja. V slehernega človeka je treba vgraditi višjo stopnjo varstvene kulture. Nujna je široko zastavljena družbena akcija. Sindikat mora v tej smeri opraviti vsaj iniciativno vlogo in v organizacijskem smislu dajati ustrezne pobude in usmeritve. Dokler bo vse to slonelo na entuziastih in ne na profesionalcih, potem varstvo v najširšem smislu ne bo imelo boljših rezultatov.
Pavle Gantar: Filozofija varstva pri delu bi morala že od otroških vrtcev naprej dobiti ustrezno mesto v izobraževalnem sistemu, tja do univerze. Področje varstva je namreč veliko premalo zastopano v naših učnih programih. Z reorganizacijo izobraževalnega sistema se bo pokazala možnost napredovanja tudi na tem področju. Vsi se moramo truditi, da bo to stanje čim boljše, čeprav ne moremo prekmalu pričakovati idealnega stanja.
Ta proces pa je pogojen tudi z materialnimi možnostmi.
Otmar Zorn: Prosvetiti, izobraziti — tu še vedno gledam, da je manj kot 50 % tehničnih problemov, ali osnovnih vzrokov drugje. Na primer, če človek pride na delo nervozen, se mora zgoditi nesreča, gospodarski učinki so manjši; drugače bi bilo, če bi delal po sodobnih načelih naše družbe. Tukaj pa bi svoje naredilo izobraževanje.
Drago Tavčar: Skušal bom potegni ti rezine prav s področja podatkov.
Vidimo, da službe po delovnih organizacijah skušajo na osnovi analiz ugotoviti dejansko stanje. Če nimamo podatkov, ne moremo načrtovati b°' doče akcije pri investicijah, izobraževanju, ali na drugih področjih. Resje, da na Laborah delajo novo tovarno po istem načelu, kot je bila narejena stara. Če bi imela določena služba podatke, da je v starem objektu prepih, slaba razsvetljava, neustrezna mikroklima, bi bili ti podatki pri izgradnji novega objekta upoštevani-Dokler pa tega ne bodo upoštevali, to se pravi, da nas pokličejo, kasneje - in da ne odstopijo od svojih stališč, to se pravi, da je služba kot taka v določeni organizaciji lahko slabo „obrajtana" in njeno mnenje pač poslušajo, * * * v vi končni fazi pa gre to mimo vseh inštitucij, zavodov itd. Nekje prevladuje določeno mišljenje, ki je v določenih momentih lahko tudi tehtno, ampak le pozabijo na to.
Druga stvar pa je, da tehnika, pz. novo zgrajeni objekt, ali naprava, v končni fazi pokažejo druge rezultate, kot so bili načrtovani. Ali pa, vse norme zadovoljujejo JUS in DIN Standarde, dejansko stanje in počutje v teh prostorih pa je popolnoma drugačno.
2a i lite-
i naP ! zal,
njS
ana
van
kor
'Zgi
Prv
viši
za
Po-
sut
sec
san
: za viši om niz kai rad je.
ter | kai PO:
PODATKI IN KOORDINACIJA
Zato želim, da bi ta koordinacija,
ki je zdaj še v povojih, že enkrat zaži-
vela in, da bi moč in položaj te službe
v SOZD Iskra omogočila, da bi tj argumenti in podatki, katerih sedaj trenutno nimamo in, ki so zanimiv za vse organizacije (za analizo ali primerjavo z zunanjimi institucijami, zdravstvenimi, socialnimi, republiško inšpekcijo dela) skupaj zbrani, dali pregled: primerov je bilo toliko in toliko tisoč, od tega so bile nezgode takšne in takšne ... Ti podatki bi nam omogočili pregled, kje se dogajajo nesreče in na osnovi tega bi gradili sistem izobraževanja, tako neposrednega delavca, kot tudi tistih, ki vodijo in nadzirajo delo.
Torej je ena izmed glavnih nalog, ki se je moramo resno lotiti,'' ureditev sistema evidence, da bomo imeli celovito sliko za SOZD Iskra in na osno-
vi te slike gradili dalje.
Peter Polak: Tudi na koordinacijski ravni se bomo morali ukvarjati s konkretnimi zadevami. Rečeno je bilo, da je VVork-Factor sistem središče. VVork-Factor sistem je prinesel velike prihranke in aktiviral velike rezerve, za njegovo usposobitev smo potrebovali armado analitikov, prinesel pa nam je 30—40 % prihrankov. Samo-upravljalci so zanj sprejeli sklepe, vse je bilo izvedeno legalno.
Zavodi delajo s svojega stališča pošteno. V strokovnih krogih, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu smo to razumeli in rekli, da se mora nizka produktivnost v Iskri dvigniti.
Sistem je torej aktiviral velike rezerve. Samo — govorilo se je o nadgradnji. Norma je seštevek časov, ki jih je treba upoštevati z odbitki vseh rezerv. Če nismo z nadgradnjo uspeli vseh teh stvari upoštevati, se pravi planirati dolgoročno in, če smo z nadgradnjo iskali kratkoročne učinke, smo delali napako. Kratkoročni pogled in neposredni učinki, so nas zavedli in nismo gledali delovne populacije v celotni delovni in življenjski dobi. Tukaj delamo napako. Vsi naši sistemi so usmerjeni letno. Naložbe v človeka pa so usmerjene na delovno dobo. Tukaj je konflikt v družbi. Zato se ta sfera ne dvigne in si ne opomore, se ne rehabilitira. V obdobju, v katerem smo bili, smo živo delo, smo delavca gledali skozi oči, češ saj imamo rezervo, saj, če bomo izčrpali slovenski rezervat, imamo v drugih republikah še vedno dovolj možnosti za uvoz delovne sile. Podatki, ki jih je pred poletjem letos obravnavala republiška skupščina pa kažejo, da je v Sloveniji odstotna stopnja zaposlovanja z aktiviranjem vsega razpoložljivega prirastka 2,5 %, vsi naši plani pa so postavljeni na 3, do 3,3 %.
To pomeni, da še vedno računamo na uvoz delovne sile. Zavod za zaposlovanje v Kranju nam je pred pol leta
(Nadaljevanje na 3. strani)
M
N(
L/!
ski
na
ra;
od
tel
d0
Pr(
naj
Prc
Pr(
cer
naj
ele
ob
nje
9oi
cer


H
1
Sig
na
dr
ta
M,
tu
zii
nii
va
se
Zd
Gl
Pr
za
SIT
Stl
•ndustrija za telekomunikacije
ini' to-30-30-že-je, po >na iba ire-ma iz-mi-to • in i se eni ta" v
šti-
uje
nih
jak
ite, vse an* e v Iru-
15. zasedanje DS
Delegati DS DO so 29. avgusta I Uravnavali poročilo o poslovanju DO v Prvem polletju 1979. Delavski svet j ^ Potrdil poročilo in naročil kolegij-! skemu poslovodnemu organu, da sPremlja izvajanje vseh potrebnih akcij
dosego čim večjega izvoza in omi-‘‘tev posledic restriktivnih ukrepov. Še | naPrej je treba skrbeti za znižanje Zalog jn stroškov. Delegati so se stri-njSi, naj KPO poskrbi za izdelavo ^alize zunanjetrgovinskega poslo-| Jurija, ki jo zahteva tudi sindikalna konferenca DO.
j . Metod Kačič je obrazložil polletno ^ŠV-bo tovarne TEN, ki je bila v P.^em polletju v naši DO. Pri izgubi v ^^ini 13 milijonov din gre predvsem Za terminsko izgubo pri treh večjih j P°slih, nekaj pa je bilo objektivnih in subjektivnih razlogov. V zadnjih mescih se stanje izboljšuje, izdelan je Sauacijski program.
Maks Simončič je pojasnil vzroke < Za izgubo Elektronike iz Horjula v v,šini 4,5 milijona din. Predvsem je ^enil zastarelost delovnih sredstev, jjizke cene izdelkov, osip strokovnih kadrov in izgubo delovnega časa za-fadi reorganizacije. Stanje se izboljšu-
V obravnavi je bil tudi predlog j®nninskega koledarja za leto 1980, s katerim so se delegati strinjali in se Posreduje delavskim svetom TOZD.
Delavski svet je bil seznanjem z
re-
ad-
ki
;eh
jeli
jla-
ad-
ke,
30-
za-i laski iaši e v no jto re, te-de-no jn-jti-za
je
JU'
! V lo-
Iji-
pa
no
jo-
;ta
uveljavljanjem gibljivega delovnega časa. Jakob Vehovec je dejal, da bodo registrirne ure Insa dobavljene v septembru. Dobile jih bodo vse TOZD, ki so jih naročile. Gibljiv delovni čas bo možno uvesti v TOZD, v katerih so se samoupravni organi zanj odločili..
V nadaljevanju je delavski svet obravnaval predlog programa aktivnosti za reševanje invalidske problematike v Elektromehaniki. Program vsebuje vsa potrebna izhodišča za izboljšanje socialne varnosti naših inva-Udov, opremljene z roki, za njegovo izvajanje so zadolženi v kadrovski službi, sekretariatu, TOZD in sindikalni organizaciji. O predlogu programa bodo sklepali še delegati DS v TOZD.
Ludvik Kuhar je podal izčrpno informacijo o restriktivnih ukrepih Narodne banke in SIS za ekonomske odnose s tujino, ki zadevajo poslovanje v zunanjetrgovinski menjavi. Ti omejitveni ukrepi so nas močno prizadeli, saj ne omogočajo zadostne dobave blaga iz uvoza. KPO je v zvezi s tem že sprejel nekatere ukrepe, da bi v drugem polletju čim več proizvedli za izvoz, uvoz pa omejili. Na vprašanje delegata tovarne ERO, zakaj ne skrajšamo roka za izplačilo OD, je Jakob Vehovec pojasnil, da ni nobenih izgledov, da bi to lahko storili. Kljub sklepom DS SO in vsem opozorilom, TOZD - razen TEL — ne oddajajo sproti delovne dokumentacije. Obnašanje odgovornih je zato vredno kritike. ~	A. Boc
:ija,
:aži-žbe i ti ?daj j za ner-rav-in-are-liko :šne no-eče tem ega i in
/ki
itev
ce-
no-
Novo iz razvoja tovarne ATC
Nova elektronska centrala iskra 2000 - plod Lastnega znanja
Maša tovarna avtomatskih telefonih central večino svojih prizadevanj na razvojnem področju vlaga v lasten i razvoj in postaja vse manj odvisna i tujih licenčnih partnerjev. Prenos ehnologije predstavlja vedno tudi a°ločeno kasnitev in omejitve pri Prodaji, zato je pri takih poslih težko spovedati uspešnost posameznih Proizvodov.
Makup licence M 10 C je v našo Proizvodnjo avtomatskih telefonskih I Csntral prinesel velik tehnološki naPredek. Uvajanje proizvodnje pol-e'ektronskih ATC je bilo mogoče le °o kadrovski krepitvi, znanje in izkuš-^ naših strokovnjakov pa nam omogočajo nadaljni razvoj še sodobnejših Pentral.
V tehničnem, razvoju Iskrine tovarne ATC s svojim znanjem sedaj razvijajo zahtevnejše in sodobnejše projekte od dosedanjih. Eden takih je tudi nov sistem ISKRA 2000, popolnoma elektronska, programsko vodena centrala do 2.000 naročnikov. Namenjena je za naročniške centrale ter centrale javnega in posebnih telefonskih omrežij. Razvoj sistema ISKRA 2000 so naši strokovnjaki zasnovali po najsodobnejših konceptih, ki so nam poznani v svetu.
Centrala ima. številne prednosti. V govornih tokokrogih so uporabljeni izključno polvodniški elementi in digitalna tehnologija. Za upravljanje centrale so uporabili metodo distribuiranega procesiranja (krmiljenja) in
Enota kasetnega magnetnega traku za shranjevanje programov in podatkov v modulu EPABX100.
vanjo vgradili do 40 mikroračunalnikov. Tovrstne centrale v primerjavi s polelektronskimi zavzemajo manj prostora in trošijo manj energije. Uporabljeni elementi se zelo hitro izpopolnjujejo, miniaturizirajo in cenijo tako, da bo centrala vedno manjša in cenejša.
Za sedaj uporabljene mikroelek-tronske komponente še uvažamo, vendar vedno večje potrebe kažejo, da bo Iskra sama pričela izdelovati posamezne sklope. Ta možnost se odpira s tovarno mikroelektronike.
Nova centrala bo veliko bolj zanesljiva, saj nima več centralnega krmiljenja. Zmogljivost krmiljenja je možno povečevati glede na velikost centrale, ki ima veliko fleksibilnost pri razširjanju in dodajanju novih funkcij.
Doslej so razvili en modul sistema ISKRA 2000 za sto naročnikov in zanj vpeljali ničelno serijo. Večji sistemi so še v razvoju in jih preizkušajo v laboratorijih.
Centrale sistema ISKRA 2000 bodo razvili za različne aplikacije. V tovarni ATC so imenovali team, v katerem so strokovnjaki iz raznih oddelkov. Sistemske enote centrale razvijajo v tej skupini, aplikativne pa v obeh oddelkih javnih in zasebnih central. K razvoju sistema ISKRA 2000 skušajo pritegniti čimvečji krog sodelavcev. Učinkovito in plodno je sodelovanje s TOZD (prejšnjim« inštitutom za prenosno tehniko) v DO Iskra Elektrozveze v Ljubljani in Institutom Jožef Stefan, pospešili bodo tudi sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko in drugimi institucijami.
Strokovnjaki v razvoju ATC želijo, da bi ta sistem čim hitreje razvili. Pričakujemo, da bo ta projekt uspešen tako glede lastnosti kot tudi njegove proizvodnosti. Vsekako; bo to pomemben uspeh naših prizadevnih razvijalcev in dokaz, koliko zmoremo z lastnimi silami, čeravno so potrebe po tehničnih kadrih večje kot je njihov priliv.	Alojz Boc
NOVOSTI IZ PROIZVODNJE
Izometri
Tudi področje zdravja
(Nadaljevanje z 2. strani)
Analiziral, naj naslednje leto ne raču-arho na to, da bomo dobili ljudi iz rugih območij.
De bo naslednje leto nastala kriza a delavce, naše programe pa bomo /'0rali izpeljati, da se bomo prestruk-?rirali, bomo morali začeti ekonomi-z že zaposlenimi ljudmi. E konotacija pa je čuvati delavca, vzdrže-ati in delovno napredovati. Če smo /Pri Work—Factorju zaleteli, je treba ‘dai speljati akcijo, da se to adaptira.
gledati skozi ekonomiko
Ljudje, ki se ukvarjajo z varstvom dri delu, so veliki entuziasti, preveliki | a naš sistem. Večji entuziasti kot I ”n°. ne moremo biti, ker smo na eksi-finčni meji. Seveda je nekaj odvisno
tudi od sredine.
Te stvari je treba začeti gledati skozi ekonomiko, ne več poudarjati humanosti, ne več argumentirati vse zahteve akcije iz humanega razloga, ampak iz ekonomskega razloga. Vendar pa nimamo instrumentarija. Ekonomisti se s tem ne ukvarjajo. Kdorkoli se v to spusti, orje pionirsko delo. V sistemu za ekonomsko vrednotenje nimamo naložb v varstvo pri delu.
V položaju, ko bomo imeli neke razvojne ambicije, ko se bomo hoteli še prestrukturirati pa bomo morali to delati z našim prirastkom, bomo morali z živim delom v procesu dela začeti ekonomizirati. To pa pomeni, da bomo morali človeka čim bolj usposobiti, da bo delovne naloge čim boljše opravljal.
Vedno ostrejše zahteve varstva uporabnikov električnih oprem, strojev in naprav v svetu in pri nas zahtevajo ustrezne nadzorne in merilne naprave. Tovarna merilnih naprav je v sodelovanju z zahodnonemško firmo Bender začela proizvajati kontrolnike izolacije, ki sodijo v program nadzornih naprav kvalitete izolacijske upornosti napajalnih izmeničnih vodov električnih postrojev in naprav.
'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
B ■ ■
Pavle Gantar:	Pred seboj m
ramo imeti šs nekaj in sicer: če h' čemo ustvarjati našo družbo, ji mi ramo ustvarjati materialno plat. P tem moramo uporabljati- vrsto instn mentov, vendar upoštevajoč naš sami upravni socialni socialistični sistem i seveda to, da je človek pri delu čii bolj zadovoljen. Čisto razumljivo p je, da je ena izmed osnovnih nalog naših dokumentih dvig produkti nosti, če se hočemo vključiti večjimi rezultati v mednarodno del tev dela. Tukaj je prisotna vrsta instn mentarijev za pridobitev večje pri duktivnosti. Paziti pa moramo, da b položaj delavca res tak, kot smo c programirali v naši samoupravi družbi.
Pripravila M.O. in D.Ž.
Sedanje naloge pri izvajanju zakona o združenem delu
Komisija skupščine SFRJ za spremljanje uveljavljanja zakona o združenem delu je na zadnji seji obravnavala naloge uveljavljanja ZZD, predvsem tiste, ki jih je potrebno uveljaviti v tem obdobju. Vsebina zapiskov seje nam bo lahko koristila pri izdelavi programov in zato nekatere aktualnosti objavljamo.
Komisija meni, da bo v tem obdobju potrebno več napraviti na kvalitetni spremembi odnosov v združenem delu. V TOZD in drugih organizacijah zaostaja aktivnost pri dograjevanju sistema delitve čistega dohodka in tako je prekinjena nujna zveza v dohodkovnih odnosih.
Osebna potrošnja v preveliki meri zavisi od gibanja življenjskih stroškov, ne pa od produktivnosti. Splošna in skupna poraba ne spremljata rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela in tako prihaja do izdvajanja dela dohodka TOZD za te namene, kar ni v skladu z realno možnostjo temeljnih organizacij. Delavci največkrat niso zainteresirani za odločanje o uporabi sredstev za skupno in splošno porabo, ker ne morejo vplivati na to porabo.
Zaradi neskladnosti med proizvodnjo in potrošnjo gospodarstvo ni stabilno, kar slabo vpliva na reproduktivno sposobnost. Zaradi tega se mora v prihodnjem obdobju ukreniti vse, da do takšnih pojavov ne bi več prihajalo, predvsem pa bo potrebno izboljšati pogoje za delovanje delegacij.
Posebno komisija opozarja na nekatere člene zakona o združenem delu, kot npr. 113. člen, ki določa, da morajo imeti delavci možnosti 30-dnevne javne razprave o sredstvih, ki jih dajejo za skupno in splošno porabo. V mesecu septembru in oktobru bi zato morah izdelati analize, v novembru izvesti javno razpravo, v decembru pa sprejemati odločitve.
Prav tako je potrebno pripraviti vse elemente delitve za naslednje leto in izvajati razprave in Odločanja o rezultatih poslovanja.
V TOZD, ki nimajo določenih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, je potrebno sprožiti akcijo za sprejem teh aktov in v skrajni meri doseči, da se jim izplačujejo le
zajamčeni OD; to nalogo mora izvesti predvsem sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja in dmgi. TOZD morajo medsebojno izmenjavati načine, merila in kriterije za razdeljevanje OD, da bodo tako dosegle boljše rezultate in predvsem pomagale tistim organizacijam združenega dela, ki teh meril še nimajo. Delavci morajo ob zaključku leta dobiti prikaz vseh izplačanih OD in tudi sredstev, ki jih plačujejo samoupravnim interesnim skupnostim in drugim. Ne sme se prikazovati, da se ta sredstva plačujejo kot obveznost temeljnih organizacij neodvisno od njih, ker se delavci potem v svoji občini ne borijo za realne prispevke, kar ima za posledico več negativnosti.
Komisija bo v naslednjem obdobju obravnavala nekatere aktualne teme, ki bodo organizacijam združenega dela v pomoč pri razreševanju problemov in to:
—	analiza uveljavljanja ZZD po republikah in občinah,
—	družbenoekonomski odnosi v zavarovalstvu,
—	razporejanje čistega dohodka,
—	vprašanja s področja knjigovodstva in evidenc,
—	delo sodišč zdmženega dela,
—	družbenoekonomski odnosi v bankah,
—	zakon o sanaciji,
—	zakon o sredstvih razširjene reprodukcije,
—	zakon o obveznem združevanju organizacij združenega dela na področju trgovine,
—	analiza rezultatov združevanja (tudi sporazumi panog o cenah),
—	skupni dohodek in prihodek. Gradivo komisije bo lahko v
pomoč tudi našim temeljnim organizacijam, ker prav v sedanjem obdobju rešujemo nekatere zadeve s področja dela komisije.
N. Pavlin
Izometer — nov izdelek naše tovarne merilnih naprav.
Možnosti uporabe kontrolnikov izolacije so široke. Podobno obsežno je tudi število različic, ki se medsebojno razlikujejo po enosmerni ah izmenični napajalni napetosti, načinu delovanja, opremljenosti, možnostjo daljinskega javljanja poškodb izolacije instalacij in daljinske kontrole pravilnega delovanja. V osnovi preprečujejo možnost dotika nevarne visoke napetosti, ker s stalnim merjenjem pravo-
časno opozorijo na zmanjšanje kvah-tete izolacije, oz. izključijo poškodovane energetske napeljave.
Zato so posebno uporabni za nadzor električne opreme v operacijskih in drugih prostorih bolnišnic, industrijskih tehnoloških procesih, laboratorijih, rudarskih objektih, šolah in transportnih sredstvih.
A. J.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Delo 00 ZSMS v Števcih
Med drugimi družbenopolitičnimi organizacijami deluje v TOZD Števci tudi ZSM. Vanjo so vključeni mladi, ki želijo z zdravimi idejami in delom bogatiti našo samoupravo in socialistično družbo.
V	naši osnovni organizaciji je približno 430 mladink in mladincev, od katerih jih aktivno deluje okoli 30. To število bi bilo lahko še večje, vendar so vzroki, ki preprečujejo delo ostalim predvsem v družinskih obveznostih, šolanju ob delu in pa tudi nezainteresiranosti.
Z našim delom vseeno nismo nezadovoljni, saj smo v prvem polletju izvrših skoraj vse naloge, ki smo sijih začrtali na programski konferenci v mesecu januaiju 1979. Tako smo se v mesecu februarju aktivno vključili v obravnavo zaključnega računa za leto 1978 in v potek akcije najboljša 00 ZSMS. V naslednjem mesecu je komisija za IPD sestavila anketo za vse mladince, na podlagi katere smo pridobili tudi nove člane. Komisija za kulturo je v tem mesecu s sodelovanjem sindikata, izvedla proslavo v počastitev 8. marca, dneva žena.
V	aprilu smo na rednem sestanku izbrali 4 člane za MDA, ki so si to nagrado prislužili z vestnim delom v OO in na delovnem mestu. Sledila je razprava na temo o usmerjenem izobraževanju.
Vestno smo se lotih akcije vključevanja mladih v teritorialno
obrambo. Široka polemika se je razvila na temo o kolektivnem vodstvu in odgovornosti v 00 ZSM in v komisijah. Seveda pa v mesecu maju nismo pozabiti na dan mladosti, saj smo sodelovali na košarkarskem in nogometnem turnirju v občini. Tudi osrednjo proslavo na dan mladosti smo popestriti z našo navzočnostjo.
Junij nam je prinesel priprave na srečanje mladih Iskre. Ena glavnih nalog je bila organiziranje pohodne brigade partizanske delavnice41 99D“, ki deluje v smislu obujanja tradicije partizanskih enot NOV in je sestavljena iz pohodnikov delovnih organizacij EM, IZTV in PTT.
Poleg programskih akcij smo izvajati tudi tekoče naloge. Dosledno sodelujemo z družbenopolitičnimi organizacijami, spremljali smo vse samoupravne odločitve, kot zakon o združenem delu, srednjeročni plan, ekonomski razvoj TOZD, delitev merila za ugotavljanje in merjenje osebnega dohodka, urejanje družbenega standarda itd.
Naši mladinci in mladinke so sodelovali na številnih športnih in kulturnih prireditvah.
V prihodnjem polletju pa so naši načrti usmerjeni k izvedbi srečanja “dan mladih Iskre11, kakor tudi močno angažiranje v akciji NNNP. Tako bomo v naši TOZD izvedli orientacijski pohod za večje število zaposlenih, za boljšo pripravljenost nas vseh.
Kristina Demšar pri umerjanju trifaznega števca. Mladi delavci v tovarni števcev se aktivno vključujejo v družbenopolitično življenje v TOZD in DO.
Zavedamo pa se, da smo malo storiti predvsem pri reševanju stanovanjskega problema, delitvi OD in nagrajevanju po delu. Zato moramo v tej smeri napeti še večje sile in iskati še močnejšo povezanost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
V teh kratkih besedah sem skušal prikazati delo naše organizacije, obenem pa pozivam vse mlade, ki so pripravljeni graditi naš socialistični sistem, da se vključijo v naše delo, saj bomo le povezani in s skupnimi močmi lahko nadaljevali začrtano pot.	Maks Štromajer
O pripravljalnih delih za novo stavbo na Laborah (faza III) smo že pisali. Dela izvaja SGP Gradbinec. Izkopi in zavarovanja temeljev bodo končana še v tem mesecu.
Predstavniki TOZD Prodajna organizacija so na letošnjem Gorenjskem sejmu poskrbeli za prikazovanje električnega ročnega orodja Klip-klap. Zanimanje obiskovalcev je bilo veliko.
Vodstvo TOZD Mahava ob letošnjem dnevu šoferjev ni pozabilo delavcev prevoznega oddelka v Elektromehaniki. Tako je nastal ta skupinski posnetek. Želimo jim srečno vožnjo!
X____________________________________________________________________J
S kamero po TOZD
v
Na Laborah pripravljajo vse potrebno za rekonstrukcijo obstoječe Kotlarne za ogrevanje celotne stavbe A. Zamenjali bodo kotle. SGP Gradbinec že gradi nov dimnik, ki bo nekoliko spremenil videz Telekomunikacij. Visok bo 33 metrov, gradbena dela pa bodo končana v 14 dneh.
ZAHVALA
Najlepše se vam zahvaljujem za glasilo, ki ga bom z veseljem prebirala. Nadalje se vam in vsem iz TOZD Stikala lepo zahvaljujem za vse. Vsem žetim mnogo delovnih uspehov!
Marija Babič
V____________________^_______J
Seja predsedstva sindikata 00
V petek 31. 8. 1979 seje ob 10. uri začela v Poslovni hiši v Škofji Loki seja sindikata na kateri so biti prisotni: Marjan Može, Pavle Šuštar, Milan Maleševič, Matjaž Eržen, Jože Gustinčič, Jaha Martinčič, Simon Primožič, Janko Dobre, Albin Pahor, Božo Iglič, Nada Klučar in Bojan Demšar.
Sejo je otvoril predsednik KOS DO Marjan Može, besedo pa je nato prevzela Nada Klučar, ki je podala polletno poslovno poročilo DO katerega povzemamo tudi mi:
Doseženo je bilo 40 % planirane vrednosti akumulacije, od posameznih TOZD pa so najboljši rezultat glede na plan dosegli v Antenah in Montaži, več kot polovico planirane vrednosti pa so uresničiti še Elektromotorji.
V prvem polletju je bilo tudi za približno 7 % več dohodka na delavca kot je bilo predvideno s planom. Nad povprečjem delovne organizacije je dohodek na zaposlenega v Elektromotorjih, Antenah in Gospodinjskih aparatih, najslabši pa je v Idriji in na Pržanu.
Med sejo sindikata DU Široka potrošnja.
„V delovni organizaciji smo v prvem polletju uresničili 45,1 % letnega plana proizvodnje tako, da je bil dinamični plan proizvodnje uresničen le 89 %.
Najslabšo realizacijo plana imajo v TOZD TV Pržan (40 % letnega plana, oz. 82 % dinamičnega plana) in TOZD Montaža 43 % letnega plana. Pri obeh temeljnih organizacijah je bilo doseganje plana v prvem četrtletju zelo slabo, v drugem četrtletju pa so že biti nekoliko boljši. Na Pržanu je bil največji izpad proizvodnje barvnih televizorjev, Hi-fi gramofonov,, plan pa so dosegli pri proizvodnji črnobelih televizorjev in brivnikih. V Montaži so 100 % dinamični plan dosegli le v proizvodnji kompresorskih motorjev, vse ostale skupine motorjev pa so bile pod predvidevanji.
Prodaja v celoti je v prvem polletju uresničila 43 % letnega plana, brez dopolnilnega programa pa je plan branže uresničen z 42 %. Tako vidimo, da so brez dopolnilnega programa v Sprejemnikih uresničiti 43 % letnega plana, v Antenah 34 %, pri Montaži pa je razlika v prodaji zaradi dopolnilnega programa neznatna.
Izvoz je bil v prvem polletju uresničen z 42 % letnega plana, najbolje pa so ga dosegli v Antenah (66 %) in Elektromotoriih (52 %), daleč pod predvidevanjih pa je bil izvoz v Sprejemnikih (21 %).
Plan uvoza reprodukcijskega materiala je bil uresničen s 44 %. Antene so že v polletju presegle letni plan (106 %), Montaža je dosegla 57 % letnega plana uvoza, ostale TOZD pa še niso dosegle 50 % letnega plana uvoza.
Celotni prihodek v delovni organizaciji znaša 44 % letnega plana. Polletni plan so presegli v Antenah in Elektromotorjih, najslabše pa so ga uresničiti na Pržanu — 38 %.
Povprečni mesečni neto OD na zaposlenega je v DO znašal 6.013 din in je za 2 % višji od planiranega. Od proizvodnih TOZD imajo najnižji OD v Montaži in na Pržanu, pri čemer pa je Montaža že prekoračila planirano višino za 7 %, na Pržanu pa še niso dosegli planiranih OD. Boljše osebne dohodke imajo v Elektromotorjih in Antenah tako, da lahko rečemo, da se OD po posameznih TOZD gibljejo v skladu z doseženimi rezultati.11
Nato je spregovoril Marjan Može, ki je_ podal politično oceno stanja v DO ŠIPO. Poudaril je potrebo po še širšem in bolj poglobljenem delu sindikata, ki bi lahko z angažirano prisotnostjo marsikdaj doprinesel k hitrejšemu odpravljanju anomalij in tako tudi pozitivno vplival na poslovanje naših temeljnih organizacij in boljše počutje naših delavcev.
To naj bi bilo še posebej pomembno ker je iz poslovnega poročila razvidno zaostajanje za planom, analize vzrokov za tako stanje pa kažejo, da bi z bolj zavestnim in bolje planiranim delom marsikatero težavo odpravili prej in se s tem tudi izogniti izpadom proizvodnje, ati zaostajanju v osvajanju tehnologije.
V razpravo se je nato vključil še glavni direktor Simon Primožič. Podal je oceno o doseženih poslovnih rezultatih in se še posebej zadržal na vzrokih, ki so povzročiti izpad proizvodnje v začetku leta in o katerih je bilo v lanskem letu dovolj govora in tudi dovolj zagotovitev, da se ne bodo ponoviti.
Kaj bi pomenila odprava teh izpadov proizvodnje pa je najbolje razvidno iz dejstva, da kljub zaostajanju za planom nimamo izgub in bi zato lahko šel ves nadaljnji dohodek za akumulacijo in osebne dohodke.
Boris Čerin
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Delavski svet TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	SEKRETAR Temeljne organizacije
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba pravne ali upravne smeri,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
2.	VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje angleškega jezika.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne, z zakonom določene pogoje in pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj.
Mandat za opravljanje razpisanih del traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po preteku razpisnega roka.
e
T(
S
P
I de dd oz ne je tiz Po sai de se: im
kc
lir
kc
to
zri
UI
Vc
de
jo
Pi
ve
1'
te
je
pi
s:
sa
m
ti
0 h
Z(
č
ir
P
b
8
T
n
P
S1
5
n
h
n
P
1 v v n i t d s t F F F
1
2
I
S
j
(
!
I
me
lih
na
iži,
isti
>ri-
/ca
'ad
je
ro-
čih
na
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
tozd uporovni elementi Šentjernej
Sodobna oprema dviga proizvodnjo
Avtomatizacija in mehanizacija proizvodnje ni več le napredek, ampak pogoj za ekonomično poslovanje. Le z avtomatiko je moč narediti toliko, tako kvalitetno in tako poceni, kot zahtevajo zahtevni zahodni trgi,“ nam je v pogovoru rekel vodja programa razvoja strojne opreme Darine Grgovič v TOZD Upori v Šentjerneju. Prav v šentjemejski Iskri na tem področju počasi sledijo najnovejši tehnologiji, zato smo prosili za tak pogovor.
Dobre delovne pogoje imamo
Delovni kolektiv TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku si že kaki dve leti intenzivno prizadeva, da poleg večanja delovne storilnosti izboljša tudi delovne pogoje. Velik uspeh je bila pridobitev delovnih prostorov letos spomladi. Med kolektivnim dopustom letos pa so montirali prezračevalne naprave, pobelili vso tovarno, uredili odsesovalne naprave in prerazporedili vrsto strojev in linij. V boljših pogojih se delavci bolje počutijo.
tudi organizacijo dela in notranji transport. Pogostokrat moramo same po vozičke in material. Take prekinitve so zoprne in delo zaostaja.

na
din
Od
OD
pa
ano liso bne i in
a se
0	v
>že, a v
1	še ndi-;ot-rej-iko nje Ijše
;m-
:az-
lize
da
lim
vili
om
aja-
še dal :ul-;ro-nje 3 v udi ido
pa-
dd-
za
ato
za
Razvoj strojne opreme za različne ^javnosti v Uporovnih elementih je dosegel zelo raztične uspehe. Višina,
0z- možnosti avtomatizacije so različ-ne že zaradi tehničnih možnosti. Tako ie proizvodnja uporov visoko avtomatizirana, medtem ko je proizvodnja Potenciometrov vezana na vrsto posameznih faz in mnogo je še ročnega dela. Upor ima namreč le 3 bistvene ^stavne dele, potenciometer pa jih 'ota dolgo vrsto.
Ob avtomatizaciji je tudi bistvena količina proizvodov, saj se avtomatska jjnija izplača le tam, kjer gre za velike količine. Proizvodnja uporov je gotovo velikoserijska, saj ob polni izrabi ^ogljivosti naredijo do 3 milijone uPorov dnevno. Tako visoko proizvodnjo so dosegli z dolgoletnimi prizadevanji za razvoj strojne opreme, ki so jo po večini naredili doma po lastnih Projektih. Tako so leta 1966 imeli za velik uspeh, če so naredili dnevno t70.000 uporov, sedaj pa jih, kot smo rekli, naredijo do 3 milijone.
Avtomatika pa ni niti na področju Proizvodnje uporov v vseh fazah razvita do iste višine. Vedno izpopolnjujmo,, dodajajo in izboljšujejo, čeprav Pravi Darine Grgovič, daje tega še vse Premalo, saj določeni deli linij niso doživeli že več let nobene „rene-sanse“.
Prav zdaj delajo na večjem programu avtomatizacije, oz. sistematizacije funkcij več proizvodnih linij.
Tehnologi namreč pripravljajo opremo in tehnološki postopek za hitrejše sušenje, kodirnih barv, kar je zdaj ozko grlo, ker ta postopek zavleče avtomatsko pot na liniji pred njim in za njim. Ta avtomatizirana faza Proizvodnje na liniji bo omogočila, da ho tekel ves proizvodni postopek avtomatično, v enakomernem ritmu. Tako bodo prihajali z linije komplet-no na trak nabrani upori.
Hkrati pa v prototipni delavnici Preizkušajo nov avtomat, ki naj bi sPremenil dimenzije iz dveh 10 mm na ^ mm. Laično povedano, bo ta sprememba omogočila mnogo večjo in hitrejšo proizvodnjo, po potrebi bo možno proizvodnjo zvečati za 80 %.
Razvoj opreme dela tudi mnogo Priprav za čimboljše delovne pogoje. Tako jim je uspelo z različnimi napravami fizično delo takorekoč odpraviti. Delali so po načelu, naj bi delavec ne stregel stroju, ampak ga le nadziral m z njim upravljal. V veliki meri jim je to z dodajalnimi, odvzemalnimi in drugimi napravami tudi uspelo. Tudi sicer so delovne pogoje naredili čimbolj humane. Odsesovalne naprave. Prezračevanje in ogrevanje skrbi za Primerno klimo. Žal pa še niso kos Poletni vročini, ki doseže včasih tudi do 40 stopinj, ker pač manjka denarja za klimatizacijo delovnih prostorov.
Ker je bilo precej pripomb na kvaliteto uporov, smo vodjo vprašali še, kaj so naredili na tem področju. Povedal K da je komisija, ki so jo lani postavili, da bi analizirala kakovost dela in izdelkov ugotovila, kaj je tolerantni •zmet, kaj krivda delavcev in kaj krivda strojev. Ugotovitve so bile zelo presenetljive, prej so namreč mislili drugače.
Le 4,3 % izmeta, oz. nekvalitete odpade na pokvarjene stroje, ves ostali ^met v tolerančnih mejah pa se na-
redi po krivdi delavca.
Največji problem je tehnološko zaostala oprema. Narejena je bila po večini pred 15 leti, pozneje pa je doživljala kvečjemu izboljšave, niso pa globlje posegati v izboljšanje tehnologije, čeprav je jasno razvoj na tem področju prinesel medtem mnogo novega. Sicer jim na razvojnem področju opreme ne manjka kadrov, pač
Vodja razvoja opreme Darine Grgovič.
pa se ljudje preveč menjavajo. Prihajajo mladi strokovnjaki, brez izkušenj in konkretnih prijemov na tem področju. Mnogo so krivi temu sorazmerno nizki osebni dohodki. Zato strokovnjaki puščajo to zelo zanimivo delo in odhajajo v mnogo boljše — režijske službe, ati na vodilna mesta, za katera imajo vse pogoje.	FY
Računalniki na pohodu
Računalnik vse bolj nadomešča „živo delo" v gospodarstvu, proizvodnji in zlasti v spremljanju, oz. pregledu dela. To prav dobro vedo tudi v Industriji elementov. Prav na račun velike uporabe računalnika, oz. avtomatske obdelave podatkov, so ostali v računovodstvu, gospodarskih službah in pri planiranju pri istem številu zaposlenih, čeprav se jim je obseg poslovanja v zadnjih 10 letih petkrat dvignil. Vsekakor racionalno gospodarjenje!
pa še vedno ni najboljše računalniške evidence polizdelkov in materiala.
Možnosti računalniške obdelave so namreč zdaj omejene, načrtujejo pa, da bodo v bližnji prihodnosti zagotoviti vsak čas sveže podatke tudi na tem področju. To bodo izpeljali v vsakem primeru, ali s svojim računalnikom, ali z večjimi najetimi zmogljivostmi.
Zaenkrat so zajemalna mesta še vsa v Ljubljani v Skupnih službah, načrtujejo pa, da bodo s povečanjem zmo-
Sicer še nimajo svojega računalnika, vendar v naslednjem srednjeročnem programu načrtujejo, da ga bodo kupiti. Potrebe so vse večje, saj bi radi zajeti vsa možna področja v avtomatsko obdelavo podatkov. Tako bodo dosegli ažurne informacije ob vsalcem času. Sicer že zdaj uporabljajo računalnik, kolikor dopuščajo možnosti. Računalniško imajo obdelane osebne dohodke, vse materialno poslovanje, osnovna sredstva, obračun proizvodnje, saldakonte. Prav zdaj pa
Angelca Pajk pri verificiranju podatkov.
končujejo uvajanje paketa planiranja v računalniško obdelavo, začenjajo s kadrovsko evidenco in nekatere manjše stvari iz komerciale bodo dali v računalnik.
Zgodovina zajemanja podatkov je pustila sledove. Začeti so obdelavo za potrebe fmančno-računovodske službe in to področje je najbolje obdelano. Že kakih HO let: nazaj pa so se pokazale potrebe za podatki, ki bi pomagali bolje odločati samouprav-Ijalcem, tehničnim in poslovnim ljudem. Zlasti zadnji čas pa intenzivno delajo na podatkih, oz. rezultatih, ki jih potrebujejo tehnologi in planerji. Vsa ta prizadevanja in resno delo so obroditi bogate sadove, saj je zdaj vse potrebno s teh področij dostopno vsem strokovnim sodelavcem in podatki služijo tudi za informacije kolektivom v TOZD in DSSS.
Vse to dobro služi za optimalno izrabo proizvodnih zmogljivosti, žal
VLASTA JAKLIČ, delavka: Zelo dobre delovne pogoje imamo. Odsesa-vanje pri „umazanih“ delih je velika pridobitev, saj je prej smrdelo in se kadilo. Zdaj je zrak čist. Tudi prezra- DUŠAN NOVAK, strugar: Mislim, čevalne naprave nekoliko ohladijo, da lahko naše delavnice le pohvalim, kadar je vroče, žal pa precej piha in imamo sodobno opremo, s katero je človek se lahko tudi prehladi. Pa saj iep0 delati in tudi precizno je, kar na-zlepa nismo zadovoljni.	redimo. Ponekod je ob večjih „špi-
Mistim, da bi po ureditvi delovnih cah“ dren- Svetloba ie odlična’ veUka
prostorov lahko nekoliko „popeglali
(Nadaljevanje na 6. strani)
Avtomatika na podlagi elektronike je na pohodu.
gljivosti računalnika imele svoje terminale vse TOZD, se pravi direktni porabniki. Tako bo vsak podatek ne le teoretično, ampak tudi praktično vedno pri roki.
Seveda pa tudi ne manjka težav. Če kje, je pri računalniški obdelavi podatkov potrebna metodičnost, sistematičen pristop, izkristalizirana organizacija in spoštovanje dogovorjenih načel. Vse to pa v IEZE dobro vedo, vendar nekatere „naprednejše“ TOZD zaradi svojih interesov spoštujejo, druge pa so nedosledne in zato prihaja do kasnitev pri pošiljanju dokumentacije. Hkrati pa nekaterim TOZD teže dajo informacije, ker pač niso pristopile k računalniški obdelavi nekaterih področij.
Načrtujejo, da bodo v najbližji prihodnosti narediti več akcij za ureditev in izboljšanje informatike: urediti bodo kompletno komercialno informatiko, vso računalniško obdelavo bodo uredili v enoten integralni sistem — uporaben tudi za najenostavnejšo porabo, dosledno računalniško bodo planirati, predvsem pa bodo z večjimi zmogljivostmi zagotovili dostopnost tekočih podatkov.
Tudi za kadrovsko vprašanje na področju avtomatske obdelave bodo morali narediti vse več. Imajo sicer uspešne ljudi pri tem delu, vendar jih je še premalo. Dejavnost je namreč težko povečati, ker nekateri še vedno štejejo računalniško obdelavo za postransko zadevo in tem bo treba dopovedati, daje to ena izmed najvažnejših funkcij v tokovih dobrega gospodarjenja.	kf
S kamero po TOZD
a
TOZD KERAMIKA, oz. oddelek VF Keramike v tej tovarni je dobila novo sodobno peč posebne konstrukcije, namenjeno za sintranje tankih ploščic (sintrati pomeni žgati). Tanke ploščice bodo služile za izdelavo single layerja v žužemberški Iskri. Peč so izdelali pri Riedhammerju v Nuernbergu s sodelovanjem strokovnnjakov iz Keramike.
TOZD SPECIALNI ELEMENTI Ljubljana: V četrtek, 30. avgusta so imeli v tej TOZD volitve v nove samoupravne organe in delegacije. Izvolili so: v delavski svet: Fani Belec, Zinka Gabrovšek, Ivanka Langenfus, Inge Božič, Alojz Koblar, Mirko Prašnikar, Janez Jenko, Vaskrsija Vujinivič, Anton Štih, Marjan Gregorc, Franc Korošin, Miran Seme in VidoHatze. Samoupravna delavska kontrola: Alojz Kerin, Albina Pečar, Ana Sajk, . Ludvik Vehar in Stojan Vidergar.
Disciplinska komisija: Darja Legiša (predsednik), Olga Čuden, Peter Gornik, Majda Rihar in Branko Kokot.
Zbor interne banke SOZD Iskra: Berda Miklavčič, Mimica Škrinjar, Jože Šurc, Božo Verbič. Slavica Zupančič
V
- » -i-s,	'	$	1..	--------------------
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: V petek, 31. avgusta seje od sodelavcev poslovila Albina Mesner, ki je odšla v pokoj. Sodelavci so se od nje poslovili z veselo odhodnico in simboličnim darilom. Albini so zaželeli prijetno počutje in veliko dobre volje.
J
"NDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
H
0 razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti teh njihovih virov
V preteklem tednu se je po končani javni obravnavi družbeno-politi-čna aktivnost na ravni delovne organizacije osredotočila na dve pomembni seji, na skupno sejo izvršilnega odbora delavskega sveta DO, skupne komisije podpisnic in komisije za koordinacijo priprav za novo organiziranost delovne organizacije ter skupno sejo konference OOS in problemske konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Dnevni red obeh sej je zajemal tako obravnavo kot oceno izvedbe in rezultatov javne obravnave o predlogih referendumskih vprašanj ter oceno oblikovanja dopolnil in spreminjevalnih predlogov zborov delavcev.
Delavci Avtomatike so v drugi polovici meseca avgusta na svojih f zborih in na ravni družbeno-političnih |	-
organizacij ter poslovodnih organov | vodil javno obravnavo o Samouprav- -nem sporazumu o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti ter njihovih „, virov. Sklenitev omenjenega sporazuma je konstitutivnega pomena za I Avtomatiko, saj se na njegovi osnovi ^ 1 izvede razporeditev obstoječih subjek-tov na nove TOZD. Pomenu ustrezen * ‘pBKJ je bil tudi odziv na zborih delavcev, kjer so dopolnila in spreminjevalne predloge predložili iz TOZD Naprave za energetiko, TOZD Avtomatske naprave, TOZD Stikalni elementi in iz sektorja 840, oz. TOZD v organizira- gr_ "J*-nju.	mir^
Na skupni seji izvršilnega odbora delavskega sveta, skupne komisije podpisnic in komisije za koordinacijo Skupne seje 10 DS Avtomatike, pod-priprav za novo organiziranost delov- P‘snic in komisije za koordinacijo pri-ne organizacije, so bile predložene pri- Prav za novo organiziranost DO A vto-pombe obravnavane, nekatere od njih matika. upoštevane, druge pa z utemeljitvijo
zavrnjene.	čno-gospodarske situacije v Avtomati-
Medtem ko sta konferenca OOS in ki, ki se neposredno navezuje na problemska konferenca osnovnih potek in sprejemanje Samoupravnega organizacij Zveze komunistov podali sporazuma o razporeditvi sredstev, oceno izvedbe in rezultatov javne raz- pravic in obveznosti ter njihovih virov prave, ki je pokazala, da zbori niso Povzetek poročila, ki ga je podal potekali tako kot je bilo v rokovniku Stane Preskar, predsednik poslovodne-samoupravnih, predreferendumskih ga odbora delovne organizacije, za-aktivnosti določeno; da smo rokovno jema zagotovilo SDK, da ne bodo zamujali. Zaključna ugotovitev po- ovirali nadaljnjega postopka konsti-meni ponovno aktiviranje družbeno- tuiranja delovne organizacije, kar političnih dejavnikov v TOZD Avto- pomeni, da lahko izvedemo inventur-matike, da se v času poprejšnje obrav- ne popise po starih subjektih in do 20. nave, ko se bodo delavci seznanih z 11. t.l. predložimo delitveno bilanco, rezultati obravnavanih pripomb na Z določitvijo predloga referendum-omenjeni sporazum, držimo rokov in s skih vprašanj, ki bo predvidoma 6. 9. tem ne oviramo postopka konstituira- na zasedanju delavskega sveta delovne nja.	organizacije pa se bo pričela poprej-
Na obeh sejah je bila podana tudi šnja obravnava na zborih delavcev v informacija o poteku sestankov s SDK TOZD Avtomatike, glede razčiščevanja in saniranja finan-	Š.D.
Strokovno usklajevanje in operativna sinhronizacija
V prvi polovici letošnjega leta smo v Avtomatiki na osnovi sprejete matrične organizacijske strukture vpeljali produktne skupine, ki so bile oblikovane z namenom, da pripomorejo k učinkovitejši realizaciji nalog posamezne funkcijske enote ali temeljne organizacije, oz., da se z njihovim delovanjem skrajšajo poti informacij od izvora do mesta odločanja in se hkrati zagotovi celovit pregled nad vsemi potrebami, možnostmi in aktivnostmi na posameznem proizvodu, oz. grupi proizvodov.
Produktna skupina „Napajalne naprave" je ena od 11 skupin, ki so se v tem času formirale in delujejo v okviru svojih programov. V svoji sestavi ima skupina predstavnika
s področja razvoja, trženja, proizvodnje ter zunanjega člana iz Telekomunikacij — Kranj, kar je pogojeno s proizvodnim programom matične temeljne organizacije TOZD Napajalne naprave iz Novega mesta. Več kot 50 % proizvodnega programa novomeške temeljne organizacije je namreč namenjeno kranjski Iskri.
V okviru operativnih, programskih in svetovalnih nalog je skupina na svojih dosedanjih sestankih sprejela smernice za delo, pripravila razdeUtev proizvodnega programa na blagovne skupine in podskupine, obravnavala izvozno problematiko ter pripravila pregled planskih ciljev in začrtane investicije ter predloge za usmeritev TOZD Napajalne naprave v prehodnem obdobju 1980/85.
!■■■■■■
Dobre delovne pogoje imamo
(Nadaljevanje s 5. strani) Sicer pa večino potrebnega repro-
materiala in polizdelkov pripravimo že zjutraj na doseg roke.	F. Kotar
okna naredijo bivanje prijetno in ob dnevni svetlobi je lepše delati. Pa kaj, ko je pa poleti zelo vroče. Sicer pa še nikoli ni bilo vsem prav v vsakem pogledu.
ANA PEČAR, mojster v maloserijski proizvodnji: Dobro so preuredih delovne prostore tako, da imamo res dobre delovne pogoje. Tudi delovne pripomočke, kot na primer svetila, odsesovanje in prezračevanje je lepo urejeno, daje res prijetno delati tu.
Tudi organizacija dela je dobro izpiljena. Pretok materiala, transport in transportna sredstva so dobro organizirani. Delavec dobi vse potrebno na ..delovno mesto", prav tako mu odpeljejo, kar je končano tako, da delo teče neprekinjeno v pravilnem ritmu.
Omenjeno področje posega v eno od osnovnih področij delovanja skupin, v programsko ekonomske naloge. Produktne skupine morajo namreč oblikovati predloge letnih in srednjeročnih načrtov ter poslovne politike za realizacijo le-teh ob upoštevanju vseh potreb in možnosti. Adi dmgače rečeno, s pravilnikom o poslovanju naj bi skupine dobile vlogo pobudnikov poslovno-tehničmn in planskih odločitev.
Kot zanimivost lahko dodamo, da je v TOZD Napajalne naprave iz potreb po koordinaciji poslovanja in izvajanja tehničnih rešitev podobna skupina, ki se je imenovala skupina za pospeševanje poslovanja, spontano delovala od 1977. leta. Prav zato so njene izkušnje, ki se odražajo skozi dopolnilne predloge k poslovniku produktnih skupin toliko bolj vredne upoštevanja.
Čeprav so produktne skupine pričele s svojim delom šele pred nekaj meseci,, so se že pojavile potrebe po dokončnem izoblikovanju poslovnika, ki naj bi v prvi vrsti konkretiziral raven odločanja in s tem odpravil prepletanje pristojnosti. Prav tako se pojavlja vprašanje oz. sodelovanja med produktnimi skupinami. Ciljna usmeritev skupin bi morala biti reševanje problemov kot celote, ne pa posamezno kot enote. Zato bi morale skupine, ki obravnavajo sisteme sodelovati s skupinami, ki zajemajo področja naprav kot del sistemov, tiste ki obravnavajo naprave pa bi se morale povezati s skupinami, ki zajemajo elemente.
Le s takšnim načinom medsebojnega sodelovanja, povezovanja in izmenjavanjem informacij bodo skupine kos nalogam, ki kratkoročno in dolgoročno vplivajo na celotni in reprodukcijski in inovacijski proces.	§ d
Nova
dvanajsta TOZD
V	mesecu marcu leta 1978 so delavci sektorja za računalništvo 840 v okviru nekdanje TOZD Procesna tehnika na referendumu sklenili organizirati temeljno organizacijo z namenom proizvajati računalniško orientirane procesne sisteme za nadzor in vodenje ter za komercialno obdelavo podatkov.
Skupina teh delavcev izhaja iz nekdanjega ZZA, kasneje IRI, in seje ob nastanku DO Avtomatika leta 1975 vključila v TOZD Procesna tehnika. S svojim proizvodnim programom obstaja skupina že več kot 10 let. Prvi računalniški procesni sistem „ISKRA - DIPS-8" je bil razvit 1969 za nadzor in vodenje z računalnikom DEC PDP-8/L. Nadaljnji razvoj in delo so prinesh Iskri nove dosežke pri elektrogospodarskih organizacijah v Makedoniji, Bosni in Hercegovini in seveda doma v Sloveniji.
Poleg proizvodnje je skupina sodelovala tudi z naročniki pri izdelavi projektov za računalniške procesne sisteme po vsej Jugoslaviji.
Sedanji proizvodni program — celovit sistem za nadzor in vodenje proce-sov ,,ISKRA DIPS 11/300/340/NIK" — je plod raziskovanja, razvoja in dela izključno domačih strokovnjakov, tako iz vrst uporabnikov (elektrogospodarstva SR Bosne in Hercegovine in SR Slovenije) in iz lastnih vrst. Ta celoviti dosežek pa je skupini uspel zato, ker je imela veliko podporo Raziskovalne skupnosti Slovenije, Ljubljanske banke in vse naše širše družbe.
V	zadnjem času je skupini uspelo nov dosežek z uspešnim razvojem in izdelavo novega teleinformacijskega sistema DIPS-11/300, ki uporablja mikroračunalnik LSI-11.
Glede na dolgoletne izkušnje in glede na tehniško utemeljene odločitve uporablja nova temeljna organizacija kot centralne procesne enote v svojih sistemih večinoma proizvode ameriške firme Digital Equipment Corporation/DEC), z uresničitvijo samoupravnega sporazuma DELTA pa bo nova temeljna organizacija uporabljala izdelke te domače industrije (ker sta glede na uporabnost oba proizvoda popolnoma zamenljiva), kar pomeni pomembno zmanjšano odvisnost od uvoza.
Pri računalniškem procesnem sistemu za Slovenski plinovod je v delovno skupino, ki sodeluje pri tem delu z glavnim dobaviteljem opreme (firma BBCCSI iz Kalifornije — ZDA), prispevala skoraj polovico vseh stro-
kovnjakov in ti so dali svoj odločilni prispevek, da naloga uspešno poteka.
Proizvodni program nove temeljne organizacije lepo dopolnjuje proizvodni program delovne organizacije in celotne Iskre, bogati izbor proizvodov, da tako laže zadosti potrebam tržišča.
Kljub temu, da je šele po dobrem letu postal sklep o organiziranju temeljne organizacije pravnomočen, se delavci trudijo nadomestiti zamujeno in konstituirati svojo temeljno organizacijo tako hitro, da ne bodo ovirali dokončnega konstituiranja delovne organizacije. V ta namen bodo prav zdaj dokončali osnutka samounrav-
nega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD in statuta, aktivno pa že sodelujejo pri razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti.
Glede na zakonska priporočila bi radi delavci imenovali svojo novo temeljno organizacijo „Sistemi za energetiko", saj je to v resnici njihova osnovna dejavnost, ki se z njo ukvarjajo že leta in kjer so tudi dosegli vidne uspehe. Pri tem pa se bodo z drugimi delavci iz delovne organizacije sporazumeli o poverjanju določenih zadev temeljnim organizacijam skup-g nega pomena.
G
B
'Slavko Gorenc — Marko Krečič-
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
KONČNO LE IZ DOLGOTRAJNIH ZAGAT?
TOZD Tovarna malih zaganjalnikov Nova Gorica
Po tedniku ..Delavska enotnost" to pot povzemamo sestavek Cirila Brajerja o temeljni organizaciji združenega dela Mali zaganjalniki v DO Avtoelektronika in njenih problemih.
V sedmih proizvodnih in treh neproizvodnih TOZD te delovne organizacije je zdaj zaposleno 3200 delavcev. S svojim gospodarjenjem so še kar zadovoljni, saj so v letošnjem prvem polletju celotni prihodek v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 30 odstotkov.
Sive lase pa jim povzroča njihova TOZD Mali zaganjalniki. V njej dela 410 delavcev, ki ne zmorejo rentabilnega poslovanja. Pa niso sami krivi. Leta 1974 so svojo tovarno na novo dogradili, le v osnovna sredstva so vložili 150 milijovo dinarjev. Proizvodnja je organizacijsko, tehnično in tehnološko na izredno visoki ravni. Tehnologija hladnega oblikovanja jekla, pri kateri odpadnega materiala sploh ni, je celo v razvitih evropskih državah redka, pri nas pa sploh edina . . . Letna zmogljivost je 450.000 zaganjalnikov za osebna vozila, katerih vsi jugoslovanski proizvajalci izdelajo približno 250.000 letno. Tudi delovne vneme, zavesti • in-discipline v tej TOZD ne manjka, pa vendar .. .
Težave so se začele takoj, ko se je ta proizvodnja osamosvojila. Kot pri vsaki novi naložbi so bili tudi oni preobremenjeni z obveznostmi do velikih vloženih sredstev (za letos predvidevajo, da bo morala delovna organizacija le za obresti odšteti približno 70 milijonov dinarjev). No, najpomembnejši vzrok težav so neurejeni odnosi s kupci, predvsem s Crveno zastavo, za potrebe katere so tovarno pravzaprav zgradili., V Šempetru so nam povedali, da so kupci že na samem ..startu" vsilil nepravične cene, ta nepravični odnos pa se je iz leta v leto še zaostroval Vsako leto so jim odobrili pač določen odstorek navzgor, cene reproduk cijskega materiala pa se pri svoji rasti na ta odstotek seveda niso „ozirg-le". Agregatom so cene rasle le glede na formalno podražitev avtomobilov - vsi pa vemo, da se avtomobili draže tudi zaradi (menda) novih modelov. Letvica tu, vijak tam, še nekaj dvom vzbujajočih zagotovil o večji odpornosti proti rjavenju - pa je nov model. In ta model je gotovo nekajkrat dražji od dejanskih sprememb. No, pa to je vprašanje zase, drugo pa je, da teh podražitev ali ,,podražitev" proizvajalci avtomobilov delavcem TOZD Mali zaganjalniki ne priznajo. To je pripeljalo tako daleč, da lahko zaganjalnik prodajo le po ceni, ki je kar precej pod proizvodno ceno. Lep čas so tako v TOZD Mali zaganjalniki poslovali z izgubo, ki so jo krili delavci v drugih TOZD. Delovna organizacija je zadnji dve leti brez sredstev za razširjeno reprodukcijo, delavci so nezadovoljni, saj se. vse to že predolgo vleče, ..dohodkovni" odnosi s finalisti so predolgo nedorečeni, prejemajo osebne dohodke, ki še zdaleč ne ustrezajo vloženemu delu in če odnosov s kupci ne bodo kmalu uredili, bo ogrožen nadaljnji razvoj celotne delovne organizacije.
Malo pa se je nad Šempetrom že zjasnilo. Večina kupcev je kljub svojim interesom popustila pred logičnim vztrajanjem delavcev, ki zahtevajo vsaj tolikšno udeležbo v prihodku, ki bi zagotavljala za normalno poslovanje minimalno akumulacijo. Izguba, ki je v letošnjem prvem četrtletju znašala 7 milijonov dinarjev, se je tako v polletju že zmanjšala.
Čakajo le še na dokončno besedo glavnega kupca, Crvene.zastave, s. katero dogovarjanje še teče. V Šempetru jih skrbe tudi načrti partnerja iz Kragujevca, ki se menda pripravlja na gradnjo svoje tovarne alternatorjev in zaganjalnikov (o potrebah avtomobilske industrije in zmogljivosti Iskrine delovne organizacije v Šempetru pa smo že spregovorili).
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ
O NESREČAH PRI DELU IN NA POTI NA DELO
llllllllllllllllllllllll
V prvi polovici leta je bilo v naši DO 27 nesreč pri delu in na poti na delo. Zaradi teh nesreč smo imeli izgubljenih 291 delovnih dni, oz. 2328 delovnih ur. Nesreč na delu je bilo 20 in na poti 7. Nesreče na delu so zahtevale 206 delovnih dni, oz. 1648 delovnih ur izostanka z dela, nesreče na poti na delo pa 85 delovnih dni, oz. 680 delovnih ur izostanka z dela. Vzrokov za nesreče pri delu je več in sicer: premajhna pazljivost pri delu: 12, neuporaba zaščitnih sredstev: 3, slabo vzdrževanje: 1, slab nadzor dela in delavca:3 nesreče.
Za nesreče na poti na delo je vzrok premajhna paz'jivost pri hoji. Poškodbe pri nesrečah na delu so bile naslednje: poškodba prstov: 10, poškodba noge: 4, poškodba roKe: 3, poškodba očesa: 2, poškodba glave: 1 nesreča.
Pri nesrečah na poti na delo oz. z dela so nastale naslednje poškodbe: poškodba gležnja: 2, poškodba glave:
Alojz Ramuta

1, zvin noge: 1, poškodba ključnice: 1, poškodba prsta na nogi: 1 i° odrgnine na nogi: 1 nesreča.
Število nesreč na delu se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ni zmanjšala, pač pa je ostalo isto (20), medtem ko je nesreč na poti bilo letošnje polletje več (lani 4, letos 7). Največ nesreč je bilo v TOZD Energetski kondenzatorji, temu ustrezno pa je bilo tudi število izgubljenih delovnih dni (največje).
ni,
Pr
Pr
V
sk
ne
ča
kc
Di
de
(n
tii
te
K
3
vc
fc
iz
ke
va
Pr
Pc
in
hi
kr
te]
lal
Pr
te:
Vil
Pc
m
Pr
ki
to
iji
te
so
US
ot
P'
delovna organizacija iskra invest servis
Ob zaključku retrospektive slikarke Ivane Kobilce
bi ;
te-
er-
wa
rja- ■
Ine
imi ,
p0; I
nih j up'i
Brez ključka je zaklenjeno...
Žič-
I
J
I
ce'
in
ler-
eta
sto
ioti
:tos
ZD
mu
ub-

J
_ V prostorih prve kleti Iskrine stolpice na Trgu revolucije že več let Pridno in vestno živi njena pošta. Prostori so lepo svetli in klimatizirani.
* obeh kleteh prihaja svetloba iz plin-skih cevi, ki so vdelane v strop, narav-ne sončne luči pač med delovnim jisom ne morejo videti, prav tako ne, kot jata piščancev na kurji farmi v uranu.
Iskrina pošta dela v okviru skupne plovne organizacije Iskra Invest servis (pranj simpatičen naziv za bolj simpatično dejavnost). Šteje 41 ljudi, od te8ai 8 telefonistov, 8 teleprintistov, lOTcurirjev, 4 samostojni manipulanti,
^ manipulanti, 1 operativni vodja, 1 ^odja oddelka (vse na PPC), ter 6 telefonistov na zunanjih lokacijah.
. Iskrin poštni oddelek je sestavljen jv naslednjih služb: odprava pošte, kurirska pošta, telefonsko posredo-Vanje in teleks.
Kaj delajo na odpravi pošte (ekspe-ditu)?
Razdeljujejo, žigosajo, usmerjajo Prejete dphodne, izhodne in lokalne Pošiljke, s čemer so zajeti poleg pisem ln tiskovin tudi paketi. Pošiljke je treba vpisati v dohodne in izhodne knjige ter ob tem obremeniti pošiljatelje po stroškbvnih mestih, da se jim tahko zaračunajo ustrezni stroški, Prav po pravici. Že pri tem ne gre brez težav: nekateri ne navedejo svoje številke stroškovnega mesta, kdo drug Površno' napiše poštno številko namembnega naslovnika. Tako je na Primer, romalo na Reko neko pismo, kije bilo sicer naslovljeno v Ljubljano, t°da namesto 61000 je neka pozab-ijiva rokica napisala 51000 in tako je teklo pisemce na izlet k morju. Tam s° najbrž malo debelo pogledali, Ugotovili, da take in take ulice ni tam uti Kvamerju in pismo vrnili s pripombo, daje naslovnik neznan.
Najbrž vam ne bi bilo treba devetkrat ugibati, kateri dan v tednu pride uli gre največ poštnih pošiljk, v ponedeljek seveda. Število se sicer giblje od '.200 do 11.500 dnevno, poprečno torej kar po deset poštnih pošiljk na vsakega sodelavca v Iskrini stolpnici, v Pristanku ah odletu, noter rdi ven, uiput ali output bi rekli Angleži. O vseh pošiljkah, ki so vpisane v poštne kujige, se vodi natančna evidenca, mko da je pošiljatelju ali naslovniku vsak trenutek omogočeno poizvedovanje v primerih nejasnosti.
Naša pošta ima tudi svoj frankimi strojček, ki pošiljko žigosa in navede Rednost znamke, ki bi bila nalepljena, Ce bi se delalo še po starem. Vas m°rda zanima, kako velika je vsota P°štine za odpremljene pošiljke? 14 u° 18 starih milijončkov ali približno en nov avtomobilček iz Novega mesta ua mesec. .
Interna pošta potuje seveda kar s Posebnim dvigalčkom. Etažna receptorka recimo v desetem nadstropju ?dpre vratca, položi pošto v plastično škatlo in jd spjusti v klet. Tam jo prevzamejo, razvrstijo in brž spet pošljejo zaželenemu naslovniku v stavbi vsako Uro po enkrat.
Zunanjim prejemnikom pa je treba Pošto pripeljati. Tu gre za prevzema-nje in dostavljanje najrazličnejših Poštnih pošiljk, vrednostne dokumentacije, denarja in deviz. Pri tem delu je zaposleno deset kurirjev, od katerih kna vsak do minute natanko določeno Pot. To so naši znani fički, mule malega človeka, gibčni in včasih res tudi svojeglavi kot mule. Še pred tremi leti so imeli po 95 obhodov na dan, danes jtb je že 158 in število še kar narašča. Razumljivo ne gre samo za Iskrine lokacije po Ljubljani (in že teh ni 'Ualo), ampak tudi za druge urade in Ustanove (banke, Skupnost za soc. zavarovanje itd.).
Prepoved vožnje za parne in nepar-ne številke (torek in četrtek) je mo-čno prizadela tudi dostavo. V tistih rineh je skrajno težko opraviti vse po-tiebne vožnje z avtomobih, ki jim je dovoljena vožnja.
. Iskrina stolpnica ima 40 dohodnih (u 30 izhodnih Unij in 20 za medkra-jevno posredovanje. Ven lahko vsakdo Itiiče od svojega telefona na mizi, v
°Pusti so mimo in znova nam je uspelo Popraviti več gradiva. Ker ga v celoti žal 'smo mogli uvrstiti v današnjo številko, otno to storili prihodnjič, ko bomo izšli na 12. straneh.
zadnjem času res samo na slovensko področje, vse druge medkrajevne telefonske pogovore in seveda mednarodne posreduje hišna centrala, saj bi bilo sicer še več zlorab. Tekli bi nešteti bolj ah manj privatni pomenki. Ja, če bi ljudje vsa taka „pričanja“ opustiti, bi biti telefonski pogovori vsaj pol krajši, če bi na dmgem koncu vedno bil klicani človek, bi pridobili še 20 %, če bi zadeve pismeno obrazložili, sporočili podatke, bi se zmanjšalo še za 20 %. Tako pa kar govorimo
Minulo nedeljo so po več kot treh mesecih zaprli v prostorih Narodne galerije v Ljubljani retrospektivno razstavo prve dame slovenskega slikarstva Ivane Kobilice. Razstava je pomenila triumfalno vrnitev te naše slikarice v našo kulturno zavest in čeprav je od trenutka, ko je za vedno odložila čopič, minilo že več kot pol stoletja, je prav njena razstava ponovno pokazala, kako resnična umetnost, ostaja večna in dobiva svojo potrditev v vsakem času.
Kajti naj kar na začetku ob njeni retrospektivi zapišemo fenomen, ki se redkokdaj dogaja v našem kulturnem prostoru: v treh mesecih, in to počitniških mesecih junij, julij in avgust, si je razstavo ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev, med katerimi pa to pot ni bilo šoloobveznih otrok in mladine, temveč obiskovalcev, ki so že prej ali
in govorimo, pričamo in pričamo, pg na razstavi sami vzljubili Kobiličino
kličemo in kličemo. Ni važno, če je treba ali ne, če veliko stane ati še več. Slušalka v rokah je vendar dokaz modernega uspešnega poslovneža. In zato plača Iskra za opravljene telefonske storitve mesečno 36 do 42 starih milijonov ati blizu pol stare milijarde na leto, pri čemer pa še niso všteti stroški za direktne telefone, ki jih imajo nekateri. Stolpnica je vsekakor poslovni center Iskre, zato so živahne komunikacije nujne, neizbežne. Ampak računček pokaže, da vsak zaposleni Iskraš v stolpnici v poprečju zatelefo-nira dobrega pol starega milijončka na leto. Če bi bili vsi Iskraši po Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji in po svetu tako pridni, bi spustiti po žicah trinajst starih milijardic dinarjev. Kar lepa produktivnost!
V	Iskrini stolpnici je osem delovnih mest za telefoniste, lahko kar rečemo telefonistke. Nežni spolček prinaša pa poleg užitkov tudi problemčke, več je izostankov, saj so med njimi matere z otroki, več bolezni. Posredovanje telefonskih pogovorov ni ravno tako prijetno kot poslušanje serenade na dalmatinskem otoku. Težave nastopajo tudi z nenehnim menjavanjem internih telefonskih številk. Uslužbenci se šelijoiz pisarne v pisarno,iz enega nadstropja v dmgo, komaj kdo pa to sporoči centrali. Potem pa išči, če moreš in poslušaj pripombe, da bi vendar vsaj telefonska centrala morala biti na tekočem. In internih priključkov je 825.
Kot vsa večja podjetja je tudi Iskra s teleksno mrežo povezana z vsem svetom. V centrali PPC imajo šest teleprinterjev. Beseda je sestavljena v prvem delu iz grške besede „tele“ — daleč, v dmgem pa „print“, kar v angleščini pomeni tiskati. V bistvu je to strašno pameten telegrafski pisalni stroj, s katerim se besedilo napiše na list ali na trak, naslovnik ga pa istočasno dobiva napisanega na listu. Prve teleprinterje so v Ameriki izdelali že 1. 1914, v rabo so prišli po prvi svetovni vojni, v Evropi leta 1926.
V	Iskri dosega dnevni pretok teleksov in telegramov od 200 do 260, komaj vsak deseti je iz domovine. Stroški za to vrsto prometa znašajo mesečno od 18 do 26 starih milijonov dinarjev.
Delo pri teleprinterjih je snažno, pestro, sodobno, po nevidnih žicah si povezan z vsem svetom. Stroji kar naprej drdrajo svoja sporočila. To je pa tudi manj všečna plat dela: nenehen ropot, premajhen prostor. Tele-printist mora imeti nekaj tehničnega znanja, precej ročne spretnosti, strojepisne usposobljenosti in tudi čim več znanja tujih jezikov, vsaj v pasivnem obsegu. Nič čudnega torej, da so povsod zelo iskani in da pomenijo dragoceno vrsto sodelavcev. V Iskri bi za nemoteno delo potrebovati osem teleprintistov, imajo jih pa le pet.
Skupna ekološka značilnost vseh oddelkov Iskrine pošte je, da delajo v kletnih prostorih, ob svetlobi plinskih cevi, da je posebno delo telefonistov in teleprintistov obremenjeno s precejšnjimi živčnimi napori. Te okoliščine so v analitični oceni delovnih mest in
umetnost. Podatki nam dalje pripovedujejo, da so prodali ob tej priložnosti več kot 2000 izvodov kataloga, ki predstavlja s svojimi skoraj tristotimi stranmi že pravo knjigo. In končno, da je bil ves ta čas obisk, zlasti ob četrtkih in nedeljah, ko je bilo redno strokovno vodstvo po razstavi, izjemno visok in obiskovalci so takrat lahko poslušali tolmačenja tako umetnostnih zgodovinarjev, kot umetnostnih kritikov in slikarjev, kar je vsekakor dajalo razstavi še posebno težo in privlačnost.
In zares, kdorkoli si je ogledal to razstavo, ki so jo morali zaradi zanimanja občinstva podaljšati kar dvakrat, je moral ugotoviti, da so prireditelji razstave storili vse.da bi bila retrospektiva tako strokovno kot‘-vsebinsko na najvišji ravni. Tako je treba dati priznanje celotni Narodni galeriji v Ljubljani kot sodelavcem Anici Cevc, Štefanu Hauku, Kseniji Rozman, Kemalu Selmanoviču, Ferdinandu Šerbelju, Mojci Vidmar in Polonci Vrhunc, ki so sodelovali pri oblikovanju razstave kot tudi piscem in sestavljalcem kataloga Anici Cevc, ki je napisala uvodno besedo pa Polonci Vrhunc, ki je za katalog prispevala obsežen sestavek o življenju in delu Ivane Kobilice ter mu dodala seznam njenih razstav, virov in literature o umetnici in Špelci Čopičevi, ki je napisala študijo pod naslovom ..Ivana Kobilica na slikarskem razpotju". In končno
v sporazumu o delitvi osebnih dohod-- kov našle priznanje v obliki točk za težavnost in dodatne dni dopusta, vendar to najbrž ne odtehta v celoti povečanih naporov.
Iskrina pošta opravlja odpravo pošiljk, telefonske in teleksne storitve in zato plača skupaj mesečno približno 76 starih milijonov dinarjev. Ne bi zdaj ponovno pogrevali starih bolezni našega podjetja in tudi drugih delovnih organizacij, ko recimo nekdo pošilja po teleksu tri strani dolgo sporočilo, katerega strošek gre v milijone in bi se prav gotovo dalo to lepo napisati v pismu in le najnujnejše podatke sporočiti s teleksom, ampak bi načeti vprašanje dohodkovnih odnosov, ki so uradno zagledali beti dan v uradnih tistih, v resnici gre pa še vse po starem. Iskra dela za poštno podjetje, poštno podjetje kasira. Njena so „osnovna sredstva", to je žice, naše je delo, naši so priključki in aparati. Tipičen primer, id naravnost kliče po sklepanju samoupravnega sporazuma o urejanju odnosov med podjetjem PTT in Iskrov smislu dohodkovnih razmerij. Sedanje stanje vse preveč spominja na fevdalne čase, ko je recimo graščak dovoljeval svojim najemnikom, da so po gozdu nabirati sadeže, gobe, pobirali dračje, toda njemu so morali plačati prav toliko, kot bi najemniki morati plačati na trgu, ne da bi pri tem mignili s prstom.
Ne vem, če je pošta že sklenila kakšen tovrstni sporazum s komer koti. Dobropavemo.da priznavajo hotelski koncerni določene provizije za storitve, ki jih zanje opravljajo turistične agencije, železniško gospodarstvo prav tako priznava provizijo za vozovnice, ki jih zanje prodajo pooblaščene agencije. Delo in posredovanje se pač pošteno prizna in plača. Res ne vidim razloga, da se tak sporazum ne bi mogel doseči s podjetjem PTT oziroma zakaj ravno z njim ne? Nace Zajc
Pogled v našo telefonsko centralo.
so v tem prezanimivem katalogu, ki prinaša kar 127 reprodukcij njenih del, še ponatisti pričevanj in zapisov o Ivani Kobilici izpod peres Vatroslava Holza, Riharda Jakopiča, Stanka Vurnika, Franceta Mesesnela, Ljerke in Luca Menaše, Staneta Mikuža in Tomaža Brejca, potem smo povedali vse o tej prebogati in edinstveni publikaciji, ki ni
J. Kobilca: Citrarica (okoli l. 1887).
v bistvu več katalog, temveč resnična monografija o naši slikarki.
In končno je tu sama razstava, razstave njenih platen, kajti čisto risarskih in drugih del je na njej razmeroma malo, ker je bila Kobilica izrazito slikarka, ves njen svet so bile barve in čopiči ter najprej belo platno, na katerem pa sc potem nastajali njeni znani portreti sodobnikov in naročnikov, pa tihožitje, v glavnem cvetje in tisti znameniti prizori iz vsakdanjega življenja, med katere sodijo danes že klasične Likarice pa Otroci v travi pa Poletje in verjetno enkratna in nenadkriljiva Kofetarica.
Sicer pa se je obiskovalcu težko odločiti med 118 razstavljenimi deli, kateremu bi dal prednost, čeprav smo pravkar omenili nekaj slik, ki so postale že zdavnaj klasika našeoa slikarstva. Vendar smo lahko šele ob tej veliki retrospektivi bolj nazorno in kvalificirano spoznali, kakšen izrazit slikarski talent in kakšno velikansko prizadevanje, napor in hotenje so živeli v tej prvi dami našega slikarstva, ki se je že tako zelo zgodaj odločila za poklic umetnice in še to samostojne in svobodne umetnice, ki je priredila svojo prvo samostojno razstavo tam nekje ob prelomu stoletja, ali natančneje 1889. leta v prostorih ljubljanske realke.
Tako življenjska kot umetniška pot naše slikarke je bila tipična za čas, v katerem je živela. Ker takrat na Slovenskem seveda ni bilo niti likovnih šol niti likovnega življenja, jo je pot vodila od Dunaja do Munchna, Pariza, Firenc do Beriina, kjer se je seznanjala s takratnimi umetniškimi tokovi, a se je vmes vedno vračala domov v Slovenijo na počitnice, kjer je tudi zajemala pobude in vzgibe za ustvarjalni navdih.
Čeprav je Kobilica pripadala takratnemu meščanskemu svetu in njegovemu slikarskemu realizmu, je vendar vključila vanj tudi delček slovenske kmečke resničnosti. Bojevala se je in dosegala priznanja na pomembnih evropskih razstavah ter tako dopolnjevala uspešno mozaik slovenske umetnosti s svojim evropskim kultiviranim realizmom. Sicer pa danes naša likovna zgodovina ugotavlja, da pripada glavnina njenega slikarstva tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila individualnega človeka kot vreden slikarski motiv, samega ali pa povezanega z delovnim okoljem in naravo.
In kaj je sodil o Kobilici njen veliki sovrstnik, slikar Rihard Jakopič? O njej je med drugim zapisal:
..Vladika Josip Juri Strossmayer, znani slovenski rodoljub in mecen, je že večkrat dokazal, da se zanima ne samo za napredek svojega lastnega naroda, ampak da gori njegovo srce za vse Slovane sploh, zlasti tudi za nas Slovence.
Pred kratkim se nas je zopet spomnil in nam pokazal svojo naklonjenost s tem, da je podaril večjo vsoto za izvršitev slike, ki naj bi krasila ljubljansko ..mestno dvorano".
Izvršitev se je poverila znani slovenski slikarici gospodični Ivani Kobilci. Bilo je to jako umestno, kajti gospodična Ivana Kobilca je skoro edina med slovenskimi umetniki—slikarji, ki je vrhunec svoje umetnosti že doživela. Vsi drugi slikarji, rojeni na slo-
venskih tleh, se svojemu cilju šele bližajo, šiL iščejo in tavajo v bodočnost. Gospodični Ivana Kobilca je dovršena umetnica, ki je ljubljanskemu občinstvu že večkrat nudila priliko, občudovati proizvode njene umetnosti; toda — razen onih dveh na prvi slovenski razstavi izleženih večjih podob („Pleskarice in „V zelenju") je pokazala doslej le manjše kompozicije in portrete. Zdaj pa je imela priliko dokazati, da je zmožna izvršiti vsako, kakršnokoli ji dano nalogo. In res — ta podoba priča, da imajo tudi Slovenci umetnike, ki so sposobni proizvajati največje kompozicije, ki se lahko merijo s sličnimi proizvodi tuje umetnosti. Zato je ljubljansko mesto to sliko z veseljem sprejelo in kritika ljubljanskih listov je navdušeno izrekla svoje priznanje." ljubljanskih listov je navdušeno izrekla svoje priznanje."
Tudi v svojih spominih, ki jih je po Ko-biličinem pripovedovanju zapisal Stanko Vurnik, nam slikarka veliko, a skromno in nevsiljivo pripoveduje tako o svoji mladosti kot šolanju in potepanju po takratnem širnem kulturnem svetu, v katerem se je družila in spoprijateljila tudi s takšnimi svetovnimi slikarskimi imeni kot je Kathe Kollvvitz, Puvis de Chavanne in drugi.
J. Kobilca: Deček v mornarski obleki (1891-1892).
Tako-le je med drugim pripovedovala Vurniku o svojem življenju in delu v Munchnu:
„Lepo mirno mi je teklo življenje ob delu in zabavi v družbi tovarišic, med katerimi je bilo največ Nemk, pa mnogo tudi Angležinj, ki so se hodile v Monakovo predvsem možit in nobleso uganjat, dočim jim za umetnost ni bilo dosti. Največji prijate Ijici sva bili s slikarico Rozo Pfaffingerjevo, veliko sem pa občevala s Kato Kollvvitzovo in baronico Moltke. Zadnja leta sem se preselila v prijazen atelje na Kaulbachovi cesti, kjer se mi ni bilo treba več ogibati raznih partneric ..
Kljub vsemu, tudi kritičnemu in ne vem še kakšnemu odnosu«1 do opusa Ivane Kobilice z današnjega zornega kota pa moramo pritrditi besedam, ki sta jih zapisala Ljerka in Luc Menaše v študiji pod' naslovom „Slikarkino delo v njenem času in okolju in danes":
„V okviru evropskih velemest — Dunaja, Munchna in Pariza — v tem evropskem okviru so bila tudi naša merila nujno ostrejša, kot pa če bi lahko vrednotili slikarkino delo samo po njegovem pomenu za slovensko umetnost. S teg- vidika je bila Ko-biličina usoda žalostna, kljub njenemu vedremu pogledu na svet, saj je bila na moč podobna življenju in delu tistih slovenskih umetnikov, ki so bili kot člani naroda brez samostojne državnosti in brez razvitega umetnostnega središča prisiljeni trošiti svoje najboljše sile v tujini. Tujina jim je mačehovsko rezala kruh, ko pa so se utrujeni vrnili domov, je bil tu nov rod, ki jih ni več razumel in mu tudi sami niso več mogli slediti. Tisti, ki živimo danes, tisti, ki smo zrasli v drugačnih razmerah, smemo samo občudovati njihovo vztrajnost. In lahko smo hvaležni Ivani, da je nosila s seboj tistih nekaj svojih najlepših slik. Mamico kavopivko in Likarice in pariško Branjevko — in še katero — in da jih je prinesla nazaj k nam. Danes so naša last: del naše kulture."
Še več, bi dodali, kajti njena retrospektiva je jasno pokazala, da ji zdaj, ob njeni zmagoviti vrnitvi med nas, vračamo vso ljubezen in spoštovanje, ki ga kot prva dama našega slikarstva in velika umetnica tudi zasluži.	Dušan Željeznov
Zapojte z nami!
Moški pevski zbor v Iskri Elektro-mehaniki je začel z vajami v novi pevski sezoni. Načrtovani program nastopov je obsežnejši kot prejšnji. Poleg rednih nastopov v Kranju in okolici načrtujejo tudi srečanja v Iskrinih tovarnah. Pred koncem sezone naj bi imeli celovečerni letni koncert.
Na začetku pevske sezone se pevci našega zbora obračajo na vse Iskraše, ki imajo veselje do petja, teh seveda ni malo, da se ojunačijo m pomnožijo pevske vrste. V veliki pevski dmžbi se lažje in lepše zapoje.
Vaje so vsak ponedeljek in sredo v
sindikalni dvorani v Savski loki. Dodatne informacije daje tov. Perdan, tel.: 2178.
Iskraši, pridite in zapojte z nami!
Edvard Erzetič
f FOLKLORNA^ SKUPINA VABI
Folklorna skupina, ki deluje pod pokroviteljstvom kranjske Iskre, išče nove člane. Prijave zbirajo do 1. novembra 1979 vsi predsedniki osnovnih organizacij ZSM v temeljnih organizacijah. Upamo, da bo skupina z novimi člani še bolje zaple-^ sala._________________ j
ČASOPISNE NOVICE
Zagrebški Vjesnik je objavil rezultate polletnega poslovanja naše Iskre. Kratek članek z naslovom „lskra osvaja svetovno tržišče" vsebuje predvsem izvozne podatke.
Čez nekaj dni bodo v koprskem pristanišču odprli najmodernejši kontejnerski terminal, kjer bodo lahko pretovorili 150 tisoč kontejnerjev na leto.
V	Zagorju je odprla organizacija Energoinvest-Varnost novo tovarno elektromotorjev in elektromagnetov. Tovarniški prostori merijo 15.600 m2 investicija pa je veljala 161 milijonov dinarjev.
V	občini Svrljig v Srbiji gradi Elektronska industrija Niš največjo tovarno zvočnikov na Balkanu. Za njeno izgradnjo bodo vložili nad 60 milijonov dinarjev. Nova tovarna z vsemi najbolj sodobnimi obrati bo zavzemala površino 3.500 m2. Letno bodo proizvajali 2,4 milijona raznih zvočnikov, kar je skoraj trikrat več kot pa je načrtovana proizvodnja za letošnje leto v stari tovarni. Že prvo leto bo v tovarni zaposlenih 120 delavcev in strokovnjakov, poroča Gospodarski vestnik.
Delo je objavilo članek o novem objektu Iskre na Laborah, kjer so pričeli z zemeljskimi deli. Novi prostori so namenjeni za proizvodnjo sestavnih delov za telefonske aparate in elemente ter druge naprave. Prva stopnja gradnje bo po predračunu veljala 178 milijonov dinarjev. Tri desetine te vsote bodo pokrrle TOZD delovne organizacije Elektromehanika, petino pa SOZD Iskra.
V	Prijepolju so lani montirali avtomatsko telefonsko centralo z zmogljivostjo 2.000 telefonskih priključkov. Ker je število prosilcev za nove priključke medtem porastlo, je TOZD za PTT promet v Prijepolju naročil v Iskri opremo za razširitev centrale še za 1.000 priključkov. Razširjena centrala bo nared v sredini naslednjega leta, piše lokalni časopis Polimlje iz Prijepolja.
Gospodarski.vestnik poroča obširno o delu in načrtih TOZD AET Tolmin, ki deluje v okviru delovne organizacije Avtoelektrika . Vestnik poroča, da prav ta čas dokončuje veliko naložbo v obliki povsem nove tovarne. Poglavitna proizvodnja v novi tovarni bodo magnetni vžigalniki, ki jih bo tozd izdeloval po licenci zahodnonemške tovarne Bosch.
Ob prazniku radovljiške občine je kranjski Glas objavil obširen članek o delu in razvoju tovarne merilnih inštrumentov na Otočah. ..Ugodni gospodarski rezultati, dobra samoupravna organiziranost in utemeljeni nadaljnji načrti vodijo Iskro v Otočah k novemu delovnem in samoupravnem vzponu" — zaključuje Glas.
Delo je posvetilo poseben članek pripravam srednjeročnega razvojnega načrta v tozdih. Za bovški tozd Iskre meni, da se tamkaj pri izdelavi gospodarskega dela srednjeročnega načrta že bližajo h koncu. Izdelava načrta namreč se ujema s pripravami novega investicijskega elaborata, ki obsega obdobje do leta 1984. Pri pripravi srednjeročnega načrta so tako uporabili podatke iz investicijskega načrta, ki je eden boljših v tolminski občini . . .
Ljubljani se bliža zeleni val, piše ljubljanski Dnevnik. V Iskri so obljubili, da bo do 15. septembra tekel promet po zelenem valu od Vižmarij do Trga mladinskih delovnih brigad. S tem bo usposobljenih 18 križišč, medtem ko bo naslednje leto opremljenih še nadaljnjih 18. Ljubljana ima sedaj šest različnih semaforskih sistemov.
Ob občinskem prazniku je v novem računskem centru upravnih organov SO Kranj začel obratovati prvi Iskrin računalnik prirejen za javno uporabo. Iskra data za poslovne, znanstvene in procesne namene je veljal 10 milijonov dinarjev, piše Glas iz Kranja.
Beograjska Politika se loteva problema predstavništev jugoslovanskih delovnih organizacij v tujini. Dopisnik v Italiji poroča o situaciji v Italiji, drug dopisnik pa v Zvezni republiki Nemčiji. V obeh člankih je omenjena Iskra kot svetal zgled dobre organiziranosti in poslovnosti v tujini.
Kolektiv Elektromehanike, delovne organizacije, ki deluje v sklopu Rudi Čajevca, je vlagal od leta J975 pa do lani precejšnja sredstva za novo tovarno in nabavo sodobne opreme. Žal pa to ni pripomoglo, da bi ta delovna organizacija izplavala iz vsakoletnih izgub. Investicija ni bila celovita, saj so povsem zanemarili kadrovski problem, piše Glas iz Banja Luke.
Mariborski Večer obširno piše o novem obratu Iskre v Mežici. Iskra je namreč podpisala z rudnikom Mežica dogovor za prihodnjih sedem let, po katerem bo rudnik dobavljal Iskri akumulatorske baterije za telefonske centrale, Iskra pa bo v Mežico prestavila del svoje proizvodnje, pri kateri bodo zaposlili nekaj žensk v tem delu Koroške.
V	članku Naš pomenek objavlja ljubljanski Dnevnik razgovor z Iskrinim jubilantom Mihom Kramarjem, ki je s svojim 30-letnim požrtvovalnim delom veliko prispeval k razvoju delovne organizacije Elektromehanike, oziroma tozda električnih ročnih orodij.
Kranjski Glas je objavil obširen članek o Iskrinem tozdu Mehanizmi iz Lipnice. V članku piše, da so kovaški mojstri iz Krope in okolice že pred več kot 100 leti ročno izdelovali ure za cerkvene stolpe. To tradicijo sedaj nadaljuje, seveda s povsem novo tehnologijo — Iskrin tozd v Lipnici in sicer s proizvodnjo urnih mehanizmov in števcev za telefonske centrale.
Gorenje je v središču pozornosti jugoslovanskega tiska zaradi podražitve svojih izdelkov. V resnici je Gorenje podražilo gospodinjske aparate zaradi večjih stroškov embalaže, ker je moralo preusmeriti transport iz ceste na železnico. Vsi zvezni in republiški inšpektorji trde, da je bilo povišanje cene nezakonito in so hkrati prepovedali tudi prodajo izdelkov Gorenja. Prijavili so tožilstvu tudi dva direktorja iz Gorenja. V polemiko je posegel tudi Ivan Atelšek, generalni direktor Gorenja s poglavitnim dejstvom, da je nesmiselno zamrzniti cene končnih izdelkov, če lahko poljubno naraščajo cene reprodukcijskega materiala.
V
Zbral in uredil Marjan Kralj
____________ J
USPEL IZLET NA KRN
Kljub temu, da vreme ni kazalo najbolje, se je v soboto, 25. avgusta zbrala skupina trinajstih zagrizenih hribovcev. Iz Ljubljane smo se prek Idrije in Tolmina zapeljali v Kamno. Na Tolminskem so preprezali nebo svinčeno sivi oblaki, iz katerih se je v „po-točkih" ulival dež, sem in tja pa je bilo v daljavi slišati tudi grom. Že smo delali načrte, kaj bomo, če nam vreme ne bo naklonjeno. Janez je s svojimi pripombami, češ, danes bo še sonce sijalo, vzbujal splošen posmeh.
V Kamnem smo izstopili, oprtali nahrbtnike, odprli dežnike in se napotili proti Vrsnu. Pred vasjo pa je še nehalo deževati. Vasici Vrsno in Krn ležita v čudovitem okolju. Ni čudno, da je v teh prelepih krajih zrasel naš ..Goriški slavček." Spotoma smo si ogledali njegovo rojstno hišo, ki je preurejena v spominski muzej.
Z Vršna smo krenili na dolgo pot proti vrhu Krna. Kmalu nad vasico Krn nas je obsijalo sonce, vendar ni bilo pretirano vroče, ker nas je hladil veter. V dolini smo prebrali, da je do vrha Krna pet ur hoje, vendar nismo skušali rušiti rekordov, zato smo bili na cilju šele po šestih urah in pol.
Z vrha je bil čudovit razgled na Furlanijo in Tržaški zalhz, seveda pa tudi na naše
Julijce. Razgleda pa žal nismo dolgo uživali, ker nas je kmalu zagrnila megla.
V koči na Krnu smo naleteli na zelo prijazno osebje. Čeprav je koča majhna, so nas vseeno lepo spravili pod streho.
Naslednje jutro smo se spočiti odpravili proti Komni. Z vrha je bila pot malo težka,
KRMA - TRIGLAV -VRATA
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj bo priredila v soboto in nedeljo, 15. in 16. septembra planinski izlet na očaka naših gora — T riglav.
Odhod avtobusa bo od 6., peljal bo do Kovinarske koče v Krmi, od koder se bomo povzpeli čez Konjsko sedlo do Planike. Tam bomo prenočili. Naslednji dan bomo obiskali vrh očaka in se čez Pleme-nice po Bambergerjevi poti spustili v dolino Vrata.
Udeležence opozarjamo, da je potrebna dobra planinska oprema. Cena prevoza je 30 din. Prijave sprejema Volga Pajk, tajništvo TOZD ERO do srede, 12. septembra.
IZLET PO POTI PRIJATELJSTVA
Planinsko društvo bo organiziralo 14., 15. in 16. t. m. 2 in poldnevni avtobusni izlet na tri vrhove spoti" prijateljstva v sosednji Italiji: Monte Coglians 2780 m, Monte Peralba 2693 m in Greta Forata 2463 m.
Dobimo se pri gostišču Jelen v petek,14. ob 14. uri.
Ustavimo se še v Kranju ob 14.30 in Radovljici ob 15. uri.
Cena izleta je 250 din.
Prijavite se pri Bredi Jančar, telefon: 20-341 int. 341 do 12. t. m., kjer dobite tudi vse potrebne nformacije.
<er je bila steza razmočena od dežja in tudi snega, ki je padal v soboto pred našim prihodom. Na poti blizu sedla med Krnom in Bagotnico je Janeza zasledovala čreda ovac, ki mu je hotela z nahrbtnika sneti majico. Po hoji prek melišč in snežišč (letos jih je še precej) smo po slabih dveh urah prispeli do Krnskega jezera, ki ga lahko upravičeno imenujemo biser naših gora.
Po kratkem počitku, ki smo ga izkoristili za prigrizek (za nas in za ribice v jezeru) smo odšli dalje proti Bogatinskemu sedlu. Naš neutrudni Marjan je čas, ki smo ga porabili za to pot izkoristil še za kratek skok na Mali Bogatin. Seveda je nahbrtnik pustil na sedlu.
V koči na Planini na Kraju (pod Bogatinom) smo si spet privoščili počitek, seveda tudi čaj z rumom pa še dež smo pričakali.
Spust s Komne je bila tekma s časom in mokroto, saj je lilo kot iz škafa. Kot v posmeh pa je kmalu po našem prihodu nehalo deževati.
Še obvezen „ta kratek" v Savici, pivo po kolikor toliko zmerni ceni in že smo z avtobusom odbrzeli proti Ljubljani. Kljub temu, da je vreme v soboto zelo slabo kazalo, je bil izlet na Krn eden izmed najlepših v zadnjem času.
Še poduk tistim, ki so se ustrašili dežja in niso prišli na zborno mesto pod uro: Tovariši, vreme je treba čakati v hribih, ne
vdolini'	Planinska sekcija
ISKRA-TEN
KNJIŽNI NAKUP
Državna založba Slovenije omogoča bralcem Iskre zelo ugoden nakup paketa petih zanimivih knjig. Vsak naročnik bo poleg paketa prejel še brezplačno darilno knjigo. Upamo, da se boste čimprej poslužih te ugodnosti.
Knjige v paketu:
1.	MOJ OTROK - MOJA VSAKDANJA skrb
Izčrpen priročnik, ki obravnava nego in razvoj otroka v prvih šestih letih življenja.
210 str., kart. 190 din
2.	J. Conrad: LORD JIM Svojevrsten roman o morju in ljudeh, o kapitanu, ki v nesreči zapusti ladjo. 332 str., pl. 165 din
3.	J.L. Harlihy: POLNOČNI KAV-BOJ
Srhljiva pripoved o ljudeh z roba ameriške civilizacije, po kateri je bil posnet tudi odličen film.
250 str., pl. 150 din
4.	M. Sojar: VRTNE ENOLETNICE Dragocen priročnik za vzgojo okrasnih rastlin, ki bo dobrodošel vsakemu vrtičkaiju, strokovnjakom v proizvodnji, pa tudi vsem, ki se na vrtnarski poklic šele pripravljajo.
136 str., pl. 90 din
5.	F.W. Deakin: MUSSOLINIJEVIH ŠESTSTO DNI
Knjiga o zadnjem razdobju fašistične Italije in hkrati o zadnjem razdobju ..surovega prijateljstva11 — sodelovanja med Mussolinijem in Hitleijem. 375 str., pl. 260 din
Darilni knjigi:
(A)	B. Čopič: DOŽIVLJAJI NIKO-LETINE BURSAČA
Ena najbolj popularnih satiričnih povesti iz partizanskega življenja.
260 str., pl.
(B)	T. Green: TIHOTAPCI
Knjiga razkriva najbolj skrite silnice modernega tihotapstva.
276 str., pl.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega očeta
JANEZA - ŽANA TOMŠIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Uporovni elementi Šentjernej za denarno pomoč in izrečena sožalja
sin Jani in ostali.
ZAHVALA Ob izgubi drage mame
ANE ČEFERIN
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem trifaznega števca na traku in podsestavu za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Franca Čefirin.
ZAHVALA Ob smrti moje sestre
MARIJE JOŽELJ
se sodelavkam in sodelavcem iz TOZD TEA — strugama, vrtalnica, rezkarna iskreno zahvaljujem za denarno pomoč
Slavka Štenta.
ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez Ljubljana, Stegne 11
razpisuje	N A T E G A J
za izbiro in vpis 3 študentov — štipendistov za študij na Tehniški vojni akademiji v Zagrebu na smeri ELEKTRONIKA, radarsko-računalniška usmeritev.
I.	Pogoji za udeležbo na natečaju, izbiro in vpis
Za izbiro in vpis na redni študij pride v poštev kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1)	da je končal z najmanj dobrim uspehom zaključni razred elektrotehniške šole, gimnazije, ali poklicne šole elektrotehnične smeri;
2)	da je državljan SFRJ;
3)	da ni bil kaznovan;
4)	da proti njemu ni uveden kazenski postopek;
5)	da ni starejši od 24 let, s tem da je tisti, ki je star več kot 22 let odslužil vojn' rok;
6)	da nima študijske obveznosti do organizacij združenega dela;
7)	da je zdravstveno sposoben;
8)	da položi izpit iz matematike in zadovolji kriterije predvidenega psihotesta za določeno smer in da sprejme obveznosti dogovora o šolanju na Tehniški vojni akademiji in delu po končanem študiju, v OZD.
II.	V času študija je študentom namesto štipendije zagotovljeno:
a)	brezplačno stanovanje v domu in prehrana;
b)	kompletna civilna obleka po predpisanih normativih;
c)	knjige, šolski pribor in zdravstveno zavarovanje;
d)	žepnina in povračilo stroškov prevoza v času semestralnih počitnic po Pravilniku za šolanje na Tehniški vojni akademiji.
III.	Status študenta v času in po končanem študiju:
a)	V času študija ima študent iste pravice in dolžnosti kot pitomci Tehniške vojne akademije, razen da namesto uniforme nosi civilno obleko;
b)	Študent, ki uspešno konča študij dobi naziv dipl. inženirja določene smeri.
Prijave za natečaj s priporočilom OZD ter dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo kadrovski službi DO ELEKTROZVEZE, Ljubljana, Stegne 11, do 10. 9. 1979. Prav tako pa tam tudi lahko dobijo dodatne informacije.
NAROČILNICA
Podpisani(a):.....
naslov: ...........
redno zaposlen (a) pri: nepreklicno naročam paket petih knjig za 855 din. Račun bom poravnal(a) v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Z naročenimi knjigami mi pošljite brezplačno tudi
knjigo.............................................................
(vpišite knjigo A ali B).
Kraj in datum:
Lastnoročni podpis
Naročilnico pošljite na naslov:
Državna založba Slovenije, Mestni trg 26, Knjižni oddelek, Ljubljana.
5-DNEVNI AVTOBUSNI IZLET V CSSR
Odhod avtobusa dne 28. 09. in prihod nazaj dne 02. 10. 79
1.	dan — petek:
Odhod iz Ljubljane ob 04.00 zjutraj s Trga osvoboditve nasproti Univerze, iz j Kranja pa ob 04. 30 izpred hotela Creina.
Peljali se bomo prek Ljubelja — Celovca — Dunaja, kjer bomo imeli postanek. V Češko bomo vstopili na mejnem prehodu v Bratislavi, kjer bo večerja in namestitev v hotelu.
2.	dan — sobota:
Glavno mesto Slovaške si bomo ogledali dopoldne. To je veliko univerzitetno mesto, pomemben trgovski in idnustrijski center Slovaške. Mesto ima povsem ohranjen velik grad poln zgodovinskih znamenitosti. Poleg gradu pa si bomo ogledali tudi ostale znamenitosti mesta. Popoldne bo prosto, za individualne oglede in nakupe.
3.	dan — nedelja:
Po zajtrku bomo šli na pot v mesto Blansko prek Brna, kjer so doma naši gostitelji in znana tovarna električnih mernih instrumentov Metra. Blansko je izrazi- j to in dustrijsko mesto. V njegovi okolici je več gradov, ogleda vredna umetnostna galerija in tehnični muzej. Tu bomo ob kosilu poklepetali z našimi gostitelji iz firme Metra. Od tu bomo nadaljevali pot proti Pragi, kamor bomo prispeli v večernih urah. Spotoma si bomo ogledali grad Konopište. To je lovski grad, v katerem je živel prestolonaslednik Avstroogrske Ferdinand, na katerega so leta 1918 izvršili atentat v Sarajevu, kar je bil neposreden povod za I. svetovno vojno. V gradu je 30.000 lovskih trofej vseh vrst in zelo bogata orožarna.
4.	dan — ponedeljek:
Dopoldne se bomo z avtobusom peljali na krožni izlet in ogled glavnega mesta Češkoslovaške —	Praga je prava zakladnica ponosnih gotskih in razkošnih
baročnih palač in cerkva. Mesto je bilo že v 14. stoletju (vlada Karla IV. in sina Vaclava) pomembno umetnostno in univerzitetno središče. Svoj drugi razcvet je doživelo v 18. stoletju in ohranilo to značilnost do danes.
Mesto deli reka Vltava na dva dela. Na levem bregu so vzpetine Hradčani,— | nekdanja kraljeva palača. Hradčani so še danes rezidenca predsednika republike z zakladnico. Tu je narodna galerija in cerkev sv. Vida. Zunanjost Hradčanov je med j leti 1920-38 urejal Jože Plečnik.
Ogledali si bomo lahko tudi Karlov most prek Vltave, ki je obkrožen z baročnimi kipi, staro mesto. Prašno brano — to so srednjeveška utrdbena vrata.
V večernih urah se bomo spomnili na komičnega junaka češke literature, vojaka Švejka in obiskali njegovo priljubljeno pivnico pri Fleku ali U Kaliha in si tudi mi potešili žejo s kozarcem črnega piva. Popoldne bo prosto za samostojni ogled mesta in nakupovanje.
5.	dan — torek:
Po zajtrku se bomo z avtobusom odpeljali proti Češkim Budejovicam — proti češko-avstijski meji in si na.poti ogledali še grad Hluboka. To je psevdo-gotska stavba, ki privlači največ obiskovalcev med češkimi gradovi. Hluboka je zakladnica kulturno zgodovinskih predmetov, saj je vseh 140 soban opremljenih. Tu bomo videli razkošno umetniško rezbarijo, mozaični parket, umetniške slike, gobeline, kitajski in beneški porcelan ter še mnoge druge zanimivosti.
Naš zadnji postanek na Češkem bodo Češke Budejovice, kjer bomo imeli kosilo. Pot bomo nadaljevali v Delni Dvorište, kjer bomo prestopili mejo. Peljali se bomo prek Linza, Visokih tur, Celovca proti Ljubljani, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah.
Izkoristite izredno priložnost in spoznajte Češko!
Cena 5-dnevnega izleta s kompletno oskrbo znaša le 2.700 din.
Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Dokončna prijava šteje, ko je vplačana celotna vsota din: 2.700,—
Prijave sprejema: Iskra Invest Servis — Dejavnost za rekreacijo in letovanje, 61000 Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587,325-589.