?- GLASILO SLOVEN- PLANINSKI XVIII. LETNIK SKEGA d PLANIN- t tthi n m\tii 1912 SKEGA \/r S TNIK o DRUŠTVA ^- v juu 1 l ill v STEV. 8. Bohinjska imena. (Uskovnica = Leskovnica, Ukance = Lokvenice i. dr.) Spisal ravnatelj L. Pintar. ekateri sklepajo iz nemške oblike »Bodesich«, da imamo pisati tudi v slovenščini Bodešiče, ne pa Bodešče. Drugi so pa zopet tega mnenja, da pišimo taka imena, ki jim ne vemo zanesljive etimologične razlage in jasnega razvoja od davnih dob do danes, kar tako kakor jih sedaj prosti narod izgovarja. Meni se ta razlog zdi pameten in premišljen in še tedaj, če bi etimologično razlago imena prav pogodili, morda ne bi bilo napačno, če se z ozirom na posebnosti dotičnega narečja vendar le držimo ljudske izreke in pustimo imenu sedanjo narodno obliko, če tudi vemo, kako bi se ime glasilo v kakem drugem narečju ali pa v knjižni pisavi. Razlagatelj Bohinjskih imen v Planinskem Vestniku (XVI, 173) nam je objavil velezanimivih in poučnih podatkov iz bohinjščine, iz katerih se da izprevideti, da bi nam skoraj ne kazalo sedanjih narodnih oblik preobračati v knjižno pisavo; kajti priprosti Bohinjec bi se jih tako predrugačenih izlepa menda ne privadil. Lepi zgledi so to za velarizacijo la (t. j. za prehod v v), združeni še z drugimi glasoslovnimi posebnostimi; n. pr. Vev'Polje = Velo Polje; Tovsec — Tolstec, Tolsti Vrh); Voje — Logi kakor nojč za nogč. Enako velarizacijo Ia kakor v tukaj navedenih zgledih pa imamo tudi v imenih Uskčvnica in Ukance namesto Leskovnica (Haselstaudicht) in Lokvenice (morastige Wiesen). — Opomniti pa moramo, da izpeljava imena Usktfvnica od glagola »osekati« ne le da ni najverjetnejša niti malokaj verjetna ne more biti, pa naj jo ogledujemo in otipavamo od katere koli strani. Jasnejša je pač razlaga od leska (corylus, Haselstaude), češ, to je z leščevjem porastena planina (coryletum). Iz drevesnih imen se izvajajo pridevniki ali s sufiksom »-ov« ali z »-bh« in ti se zopet z »-ik« ali »-ica« posubstantivljajo; n. pr. breza daje pridevnik »brezov« ali »brezen« in od tod brezov gozd: brezovik ali breznik in brezova šuma: brezovica ali breznica (das Birkach, betuletum). Včasih se pa sufiksi tudi kumulirajo (kopičijo) in tako dobimo poleg »bezov« in »bežen« (Holunder-) tudi »bezoven« in od tod bezovnica (Holundergestrauch). Krajno ime Bez6vnica imamo pri Sv. Mohorju v Selški Dolini. — Enako imamo poleg borovje (Fohrenwald) tudi krajna imena Borovnice (Fahrendorf) in Madbr6vnice (Unterferlach) na Koroškem.1 Lesktivnica ima torej v imenih Bezčvnica in Borčvnice jasno analogijo, toda neka druga težava nas straši. Kako naj pridemo do velarizacije la, če temu sledi mehki vokal ž (1i) ? Saj vendar ne moremo reči: ves k a, v i pa, namesto leska, lipa, kakor se more reči: v o g, vuč, vačen, namesto 1 o g, 1 u č, 1 a č e n. V tej zadregi, mislim, da si moramo bolj natančno ogledati vpliv različnega na-glaševanja, oziroma posledice breznaglasnosti, in premotriti izpremembo jata (ti), če ta izgubi svoj naglas in ga odda na sosednji zlog. Dokler bi naglašali v besedi Ldskovnica prvi zlog, ohranil bi se jasen jat (i>) in velarizacija la ni mogoča; kakor hitro pa presadimo naglas na drugi zlog, tedaj že izgubi prvi toliko svoje polnosti in visokosti, da ga čutimo kakor temen poluglasnik (Prim. Vondrak, Vrgl. slav. Gramm. 66: unbetontes £ wird als 'i. gehort). Iz prvotnega Lčskovn'ca (JIliCiconi.HBna) smo dobili Lbsk6vn'ca (JIi,CK6uBitMi,a) in pogoj za velarizacijo la je s tem ustvarjen: torej Lusk6vn'ca ali Usk6vn'ca. Primeri Uščv'k (Olševik, Erlenwald), Utik (nekdaj Lu t i k, mlad gozd kakor Golovec ali Golnik, glej Valvasorja ll, 146 in XI, 565), Ušarje (Luschariberg) itd. — Drugo tako krajno ime z velariziranim lom na začetku je Ukance. Gosp. razpravljatelj v Planinskem Vestniku misli, da je to ime pre-pozicionalen izraz »vi koncu«, češ, ker leži ta kraj v koncu Bohinjskega Jezera. Ta razlaga je pa bosa in ne more držati, pri naglaševanju LJkance pa že celo nikakor ne. Naglaševanje predloga se po mojem mnenju omejuje večinoma na prave sestavljenke, n. pr. N&dgerca (Nadgorica pri Črnučah), Prčvale, Zasip, — ni pa v navadi pri samostojnih prepozicionalnih konstrukcijah razun pri enklitičnih oblikah osebnega zaimka, n. pr. prčdme, nate, vase, v&nj, z&njo. Potemtakem pač lahko rečem: v Zalogu, iz Zaloga, v Z&log — toda 1 S tem pa še ni rečeno, da se mora enako razlagati tudi kranjska Borovnica (Fianzdorf). ustavlja se nam Zalogom (namesto: za Ldgom). To mi je tedaj en razlog, da mislim, da se moram upreti razlagi »v koncu«, ker si ni lahko misliti, zakaj naj bi bil predlog bolj naglašen od samostalnika. Drugi razlog mi je pa tudi to, da pričakujem v tem slučaju predlog »na«, ne pa »vi>« — in naposled še ta pomislek, da če bi se kraju reklo »konec« (jezera), bi morali na vprašanje odkod? odgovarjati : »s Konca« (ne pa »z Ukane«), Pač poznamo sestavljene predloge: »iznad, izpod, izpred, izmed, izzad«, toda sestavljenih predlogov »izna« in »izvb« ne moremo konstatirati. Vrelec, ki ima svoj izvirek pod skalo, teče izpod skale; voz, ki stoji pred vežo, se zapelje izpred veže; solnce, ki je pred vzhodom še zad za gorami, pokaže svoje svetlo obličje iz.zad hriba; marsikoga, ki je bil še pred kratkim med nami, je ugrabila smrt izmed nas; toda to, kar je v čem, se premakne le iz tega ven, a kar je na čem, se utegne premestiti le raz tisti prostor ali s (z) tistega prostora doli (proč). — Iz istih razlogov se pa tudi ne morem strinjati z drugo temu tolmačenju podobno razlago, češ, da je ime »Ukance« = vi. klance, kajti naglašati bi je morali potem »ukvance« — in če bi Bohinjci velarizirani i še tako zatapljali, takoj neposredno za goltnikom »k«, mislim, da bi mu pred jasno zategnjenim »a« ne zabrisali sledu kar tako gladko, kakor v oblikah »bo« (bvo = bil6) ali »co« (evo = celč) pred ozkim »o«. Res je, da govore naši Gorenjci zatopivši velarizirani i skoraj do brezslednosti n. pr. kobuk (Hut), kobasa (Wurst), k6p (Zecke) itd. — vendar pa ne morem prav verjeti, da bi bil že kdo slišal: kada (Klotz), kadu (Hammer), kan'c (Hohlweg), kas (Aehre)----namesto: kvada, kvadu, kvan'c, kvas. Tudi Prešeren je s svojim tenkoslušnim razločevanjem iz klasika napravil le kvasika in ne kasika. — Razlaga »v kiance« potemtakem prav tako ni piškavega oreha vredna, kakor njena prednica »v konce«, toda po srečni naključbi ima to veliko prednost, da nas je opozorila na velarizacijo la v narečjih gorenjskega posavja. Te velarizacije la pa pri našem imenu ne smemo iskati v sredi, ampak na začetku, kakor pri Usktfvnici (jTi,CKOBhHHD,a,). Sedaj utegnemo biti šele na pravem sledu. Podstava naši besedi je po moji sodbi lokev ali lokva (Pfutze, Lache, morastiger, sumpfiger Boden); — fiat applicatio! — če so torej tiste senožeti za jezerom močvirnega značaja ali lokvene, jih prav primerno imenujejo I6kvenice ali ldkevnice (luže ali lužnice, lackenreiches d. i. sumpfiges Terrain). — Voklo (Hulben) pri Kranju iz lokev ali lokva z enako velarizacijo začetnega la imamo že razloženo v 8' Izvestjih Muz. Dr. II., 151 — s primerno opombo, da bi bilo pač težko za gorenjsko Vdklo uvesti pravilno pisavo Lokev, ali vč naj se vsaj, odkod da je dobila vas svoje ime. — Isto velja tudi za naš slučaj. Nanovo uvesti knjižno obliko »Lokve niče« (L 6 k e v n' c e) ne verjamem, da bi se posrečilo, pa vč naj se vsaj, odkod da je ime »Ukance«. Utegnil bi tudi morda kdo izvajati ime Ukance naravnost iz »loka« (.[i;a) sumpfige Talwiese (Pleteršnik I, 529), kar bi bilo naposled glede pomena eno in isto brez bistvenega razločka. — Toda proti takemu izvajanju imam svoje pomisleke, ki jih je treba tudi Uvaževati. Prvič pomeni ime »loka« že samo na sebi tisto, kar izraža v našem slučaju preko pridevnika napravljena izvedenka. Poleg potoka in trate n. pr. ne potrebujemo potočnice in tratnice, ki bi jih izvedli preko pridevnika kot nove tvorbe pa z enakim pomenom, kakor ga ima že podstava. Če bi namreč imela izvedenka pomeniti ravno toliko, kakor njena podstava, tedaj je pač popolnoma odveč — res prava nebodijetreba. — Drugič bi se taka izvedenka iz samostalnika »loka«, kadar bi jo imeli, pač morala glasiti »ločnica« — analogno z oblikami »otrolnica, koračnica, tobačnica, obločnica« itd. Lokvenica (Lokevn'ca) ima pa svojo popolno analogijo le v imenu Cirkvenica, ki se je s postranskim svojim akcentom na predzadnjem zlogu v popolni obliki ohranila doli v hrvaškem primorju, naša Cirkevn'ca pri Rakeku pa je s postranskim akcentom vred izgubila tudi vokal, na katerem bi imel ta postranski naglas sloneti, in se torej glasi sedaj Cirkenca (Zirknitz). Primerjati se da še C i' r k n o (Kirchheim) na Tolminskem pa C č r k o v n i c a pri Čepovanu in Cčrkovno v občini Št. Ferjan; — izmed navadnih apelativnikov bi pa še navedel: smokovnik (Feigengarten), a ne smočnik (I). Lokvenica in Cirkvenica s postranskim akcentom (_lu — u) sta štiri-zložni, toda Lčkenca in Cirkenca (J. u o ) z enim samim glavnim naglasom se skrčita na tri zloge. © m Iz kraljestva Velikega Venedigerja. Spisal Janko Mlakar. (Dalje). 5. Zapeljani doktor. I Nekateri so trdili, da je Venediger zato dobil svoje ime, ker |yl se vidi z njega v Benetke. Ta razlaga je sicer lepa, žal da - "fMf. ni resn'čna- Kajti Benetke bi se le v tem slučaju videle, ~^ ako bi se jim Dolomiti umaknili. Stari zemljevidi sploh Venedigerja ne poznajo. Prvikrat se rabi to ime šele v nekem zapisniku iz leta 1797; od kod je nastalo, še dandanes ni jasno. Ljudje so se že začeli za Venediger zanimati, ko je bilo hribo-Iaztvo še v povojih. Nadvojvoda Ivan je bil prvi, ki ga je skušal dobiti pod noge. Lotil se ga je od severozahodne strani; ker pa je pretila velika nevarnost od plazov, se je moral s svojimi spremljevalci nekaj sto metrov pod vrhom vrniti. To se je zgodilo leta 1828. Nekaj let je imel potem Venediger mir. Kakih trinajst let pozneje je pa neki Kiirsinger iz Mitersilla zbral celo četo in jo je gnal na boj proti Venedigerju. Napad se mu je posrečil; od 39 oseb jih je prilezlo na vrh 24. Dandanes je Venediger po navadnem potu ena najlažjih gora; zato se mu pa tudi ne manjka obiskovalcev. Drugo jutro smo že o poltreh zapustili kočo. Lojzetova sve-tilnica nam je prav dobro služila; kajti bila je še temna noč. Ozka nadelana steza nas je najprej vodila visoko nad ledenikom po skalnatih pragovih Keeskogla (3298 m); nato se je pa začel bolj in bolj spuščati navzdol. Hodili smo komaj dobre pol ure in že smo stali na Gornjem Sulzbaškem ledeniku. Tu se natvezemo, nato pa odrinemo urno naprej. Bilo je namreč precej hladno. Svetilnico smo ugasnili, ker so bili sledovi prejšnjih partij dobro vidni. Bili smo že precej daleč na ledeniku, ko so se šele prikazale lučice, ki so ž njimi vodniki svetili svojim gospodom. Hodilo se je kaj imenitno, ker je bil sneg trd, ledenik pa skoraj popolnoma raven. Kmalu pa se začno javljati prva znamenja jutranje zore. Hladna sapa zaveje po ledeniku, vrhovi stopajo eden za drugim iz teme in na vzhodu se začno robiti grebeni z bledorudečimi pasovi. Naenkrat zažari nebo in vzhajajoče solnce pritisne Venedigerju prvi poljub na ledeno čelo. Še malo časa — in že stoji ognjena obla visoko nad Spodnjimi Sulzbaškimi vratci (2874 m), kmalu nato pa zažare vsi ledeniki v zlatih pramenih. Polagoma postaja svetlo tudi v dolinah noč mora oddati vlado mlademu dnevu in se umakniti v globoke poči in razzebe. Krasen je v gorah ta boj med nočjo in dnevom, bodisi zjutraj ali zvečer! Ko pridemo vštric Spodnjih Sulzbaških vratic, zavijemo naravnost proti sedlu (3361 m) med Velikim in Malim Venedigerjem (3479 m). Počasi stopamo navkreber in se oziramo na vrh Venedigerja, ki se nam vedno bolj bliža. Tu nam prestreže pot velikanska, gorska prepoka. Sledovi nam jasno pričajo, da so prejšnji dan šli hribolazci todi črez, toda o snežnem mostu ni bilo ne duha ne sluha. Vzelo ga je vroče popoldansko solnce. Morali smo bolj na levo, kjer je bila prepoka še zadelana s snegom. Skrbno preiskujem s cepinom goljufivo belo odejo, dokler ne najdem trdnih tal. Naleteli smo na prav zanesljiv mostič, ki nas je varno privedel na strmo vesino onstran prepoke. Počasi se bližamo sedlu in kmalu zagledamo prve hribolazce na položnem grebenu, ki se vzdiguje s sedla proti vrhu Venedi-gerja. Prišli so iz Praške ali pa Defreške koče, od koder so imeli precej bližje kakor mi. »Stojmo!« oglasi se naenkrat Lojze za menoj; »kaj bomo res pobirali stopinje za vodniki, ki so jih najeli drugi? Udarimo jo raje kar naravnost na vrh! Za te, Janko, bo kakor nalašč, ko iščeš vedno pripravnih bližnjic. Na ta način si prihranimo sedlo in greben.« Ta misel se je tudi nama z Joškom zdela pametna in mesto da bi šli naprej na sedlo, smo zavili kar naravnost na desno proti vrhu. Nekaj odprtih poči nas je opominjalo k opreznosti in res je tuintam iskal cepin zastonj tal pod seboj. A kmalu so se poči nehale, zato je pa strmina kar neprijetno naraščala. K sreči je bil sneg ravno toliko mehak, da so se dale s težkimi črevlji delati prav lepe stopinje. Ko je pa proti vrhu vesina prešla polagoma v steno, so morale roke priti nogam na pomoč. Dobro, da smo imeli že večji del pota za seboj! Kajti z golimi rokami kopati oprijemke v sneg, ni ravno najtoplejše delo rokavice bi mi bile služile prav dobro, a pustil sem jih bil previdno v Trinksteinu. Kmalu zaslišimo nad seboj glasove hribolazcev, ki so se bili že utaborili na vrhu. Urno dregnem še parkrat z rokama v sneg in pogledam črez greben. Malo je manjkalo, da mi ni neki hribolazec, ki ga je vodnik ravno takrat vlekel na vrvi mimo, stopil na glavo. Mož je kar odskočil, ko je zagledal mojo glavo poleg svojega črevlja in je vzkliknil: »Tri sto kosmatih, od kod pa Vi ležete? Menda vendar ne naravnost iz pekla?« »Ne, marveč iz Kiirsingerjeve koče,« mu odvrnem ter skobacam popolnoma gori. »Koliko vas je pa pravzaprav?« poprašuje gospod dalje, ko se prikažejo Lojzeve roke na robu, da bi potegnile za seboj težo svojega gospodarja. »Samo trije,« se oglasi Lojze mesto mene, vesel, da je prišel do besede. »Oprostite, gospod, midva sva se že nekje videla; zdi se mi, da na Marmolati.« Med temi besedami prikobaca Lojze popolnoma na vrh in se postavi pred tujca. Tudi temu se začne nekaj svitati. Seže mu v ponudeno roko in pravi: »Na Marmolati se nisva videla, pač pa nekoliko pod vrhom. Skoraj gotovo ste Vi tisti, ki se je jezil, ko sem mu z dvema vodnikoma zastavil ozko polico? Povem Vam, da ne grem nikdar več na tako goro, kakor je Marmolata, in če so tudi skozi in skozi železne stopnice izpeljane. Venediger, to vam je nekaj pametnega; lepo počasi hodiš za vodnikom, oziraš se krog sebe, kakor se hočeš, in prav nič se ti ni treba bati, da bi padel črez skalovje v kak prepad brez dna. — Toda čemu ste prilezli po tej strmini gori; jaz se niti ne upam doli pogledati. To niste ljudje, marveč vragi!« »O, pravi pristni ljudje smo,« hiti mu Lojze pojasnjevati, »ta-le je iz Ljubljane, kjer uči dekleta; lansko leto je bil z menoj na Jung-fravi. Oni-le gospod, ki ravno sedaj pleza gori, je tudi iz Ljubljane; on je nepoklican, pa jako dober fotograf; na Hochgallu naju je imenitno zadel. Jaz sem pa iz Štajerskega.« Toda čemu bi še nadalje opisoval to srečanje? Konec je bil ta, da sta Lojze in njegovo znanje z Marmolate kmalu potem sedela na plaščih in se prijateljsko prepirala, iz čigavega mehurja bi nabasala pipici. Hribolazcev in vodnikov je pa za nami prišlo še toliko, da smo zasedli ves vrh, akoravno je jako prostoren. Vkljub zgodnji uri — bilo je ravno šest — ni bilo prav nič mraz. Solnce nas je že prav prijetno grelo in tudi vetra ni bilo. Vzduh je bil popolnoma čist in niti najmanjša meglica ni kalila temnomodrega neba.. A kljub krasnemu vremenu in razgledu ni bilo izprva pravega užitka. Krog nas so stopali vodniki, prepirali se za imena gora, menjavali si gospode in jih priganjali k odhodu. Gospodje so se pa poslavljali od papirnatih in srebrnih kronic ter z zamenjanimi vodniki, zapuščali vrh, da bi prišli hitreje do brašna. Vodniki puščajo namreč kaj radi nahrbtnike na sedlu, da spravijo svoje gospode hitreje z vrha. Da pridejo hitreje domov, prevzamejo Tirolci hribo-lazce, ki se vračajo z Venedigerja na Tirolsko, Solnogradčani pa tiste, ki so namenjeni na Solnograško. Vodniki napravijo to baran-tijo navadno takoj, ko se snidejo na vrhu. Ker se je torej vodnikom in gospodom mudilo doli, ostala nas je kmalu na vrhu čisto majhna družba. To nam je bilo jako po volji; zakaj še le zdaj smo mogli prav uživati zares prekrasen razgled. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo vrh pri vrhu, ledenik pri ledeniku. Do malega vse skupine Vzhodnjih Alp so se vrstile v lepem vencu krog nas. Na severu smo še dobro razločili Dachstein, na zahodu so izza Ortlerja pogledovali celo ledeniki Bernine, na jugu se je najlepše videl vitki Antelao, na vzhodu nam je pa segal pogled daleč črez Šobersko skupino. Ker smo se vsi ogledali najprej po starih znancih, je tudi Lojzevo oko kmalu iztaknilo med sivimi Dolomitskimi stolpi bleščečo Marmolato. Vsi smo pa z velikim veseljem pozdravili vitki stožec liochgalla na eni in Vel. Klek na drugi strani. Da smo se ozirali tudi tja doli v drago domovino, mi menda ni treba še posebej poudarjati. Celo poldrugo uro smo gledali s svojega vzvišenega prostora v prekrasni planinski svet, in pregnala nas je šele bojazen pred mehkim snegom. Pred odhodom je Joško še celo družbo ujel na ploščo. Na njegovo zahtevo sem se moral med tem opravilom pokriti. »Ker bo slika majhna,« opomnil me je, »samega sebe ne boš spoznal, ako si gologolav; na klofeti Te pa vsak spozna, kdor je le kedaj ,Vestnik' bral; zakaj tako grdega pokrivala ne najdeš v celih Alpah.« Seveda sem moral ubogati in molče pogoltniti to razžaljenje svoje drage, častivredne klofetice, ako sem se hotel z njo postaviti ns sliki. Solnce je stalo že precej visoko, ko smo odhiteli po grebenu na sedlo. Tu se križajo pota. Ako hočeš na Solnograško, moraš kreniti pravokotno na levo ; naravnost doli po Schlatenskem ledeniku prideš v Schlosstal in Windischmatrei; Rainer Horn (3561 m) in Hohe Aderl (3501 m) ti pa odpirata vratica v Virgensko dolino. Sem doli smo bili tudi mi namenjeni. Pot nas je vodila v vznožju grebena, ki loči Dorferski ledenik od Schlatenskega. Sneg je bil še ravno toliko trd, da se nam ni skoraj nič podajal. Zato smo jo kaj urno primahali na Rainertorl (3428 m). Potem se spustimo po zmerno nagnjenem Rainerskem ledeniku navzdol, umaknemo se grozečim razpokam bolj na sredo, nato pa zavijemo ostro na levo pod Mullwitzaderl (3242 m). Tu zapustimo ledenik in stopimo na kopno. Urno zvijemo vrv in jo navežemo na nahrbtnik, nato pa odhitimo proti Defreški koči (2960 m). Dobrih pet minut hoje in že smo tam. Tu pa smo bili nekoliko "presenečeni. Vajenim lepih planinskih domov, zdela se nam je ta koča kaj borna. Ker se nam ni posebno ljubilo posedati v tesni obednici, smo kmalu odrinili po lepi ježni poti v Malo Iselsko dolino. Pot je dobro izpeljana. Nekaj časa se vije visoko nad Mull-wiškem ledenikom, nato se pa spusti na zelena tla Dorferske planine, ki se razprostira med jezikoma Dorferskega in Mullwiškega ledenika. Dom na Vršiču — Prisojnik. Fotogr. Stanko Tominšek. Še enkrat se ozremo nazaj na Venediger, potem pa zdirjamo po strmi planini navzdol, ne meneč se za zložne ovinke, ki jih dela pot. Na njo pridemo še le na bregu krotko šumljajoče Islitze. Kmalu zagledamo Janezovo kočo (Johannishiitte, 2121 m). Ker je še bornejša kakor Defreška, smo šli kar mimo. Polagoma se stisne dolina tako, da je podobna ozki soteski. Pot drži skoraj naravnost naprej v večjih in manjših klancih, tik pod njo pa divja srdita Islitz. To ni več tisti krotki potoček, ki namaka Dorfersko planino, marveč divji gorski potok, ki si prebije pot tudi skozi skalo. Ker nismo hoteli priti prezgodaj v Pragraten, smo sklenili poiskati si kako prijetno počivališče. Ko se tako mimogrede oziramo okrog, kje bi našli kaj pripravnega, zagledamo nad potjo v senci košatega drevesa nekega turista, kako je opravljal z veliko gorečnostjo prijetno delo, ki mu pravijo Lahi »dolce far niente«. »O, dober dan, gospod doktor!« ga pozdravi Lojze v veliko moje začudenje. Že sem mislil, da je njegov znanec z Marmolate; toda bil je nekdo drugi, s katerim se je seznanil — kakor sem izvedel pozneje — v Kiirsingerjevi koči. »Oho, kaj ste Vi, gospod župnik ?« vzklikne tujec; »ste se li premislili, da ste jo pobirali za menoj v Windischmatrei ?« »Kako to mislite?« čudi se Lojze; »mi gremo v Pragaten.« »Kaj v Pragraten? V Windischmatrei greste, naravnost v Windischmatrei«, kričal je ,gospod doktor' in se tolkel od veselja po kolenih. »Sedaj vsaj vidite, kaj se pravi hoditi brez vodnika! No, zgrešili ste pot prav pošteno. Namenjeni ste v Pragraten, pa greste v Windischmatrei. Meni je čisto prav, bom vsaj imel prijetno družbo.« Mi gledamo nekoliko časa začudeno na moža, nato se pa oglasi Joško in pravi: »Oprostite, ljubi gospod, Vi ste v precej nerodni zmoti; kajti to je lselska dolina, k. drži v Pragraten, todi pač ne pridete tako kmalu v Windischmatrei, kamor ste menda namenjeni.« Sedaj se je pa jel doktor čuditi. Smeh mu je kar zamrl na ustnicah. »Kaj mislite, da Vi res prav greste, da ta pot pelje v Pragraten? No potem je pa mene vodnik prav lepo vodil, to mu moram pustiti.« »Kje je pa ostal vodnik ?« ga vprašam nato jaz. »Kaj jaz vem!« se razjezi gospod. «Rekel je, da se mu mudi domov; pustil sem ga torej naprej bezljati, jaz sem pa legel v to-le senco. Čudno je pa, da bi se bil mogel tako zmotiti. Morda ste se pa vendar-le Vi, gospodje, zmotili.« »Nikakor ne,« mu odvrnem jaz. »Kaj niste zapazili, da ste šli mimo Defreške koče, medtem, ko vodi pot proti Windischmatrein mimo Praške koče? Nimate li nobenega zemljevida s seboj?« »Kaj me brigajo koče, pota in zemljevidi! Kaj ne, še na kompas naj gledam med potjo? Čemu imam pa potem vodnika?« »Niste li vodniku nič omenili, kam naj Vas pelje?« vpraša ga sočutno Lojze. »Mogoče, spominjam se pa ne. Kakor veste, sva z bratom prišla iz Kursingerjeve koče na Venediger, vsak s svojim vodnikom. Ker sva bila namenjena na Tirolsko, moj brat v Pragraten, kjer ima svojo družino na letovišču, jaz pa v Windischmatrei, izročila sta naju vodnika dvema Tirolcema. Na sedlu smo malo jedli in pili, potem smo se ločili. En dedec je brata natvezel, drugi pa mene in šli smo, vsak po svojem potu; vprašal naju pa ni nihče, kam hočeva pravzaprav. »Sedaj mi je stvar jasna,« oglasim se nato jaz. »Vodnika sta vaju v naglici zamenila, in tako ste prišli Vi sem doli, Vašega gospoda brata je pa odpeljal vodnik naravnost v Windischmatrei.« »Ha, ha, ha,« se zasmeje gospod; »ta je pa res dobra; ne vem, bi se li smejal ali jezil. No, moj brat, ta bo ves divji, ko bo zapazil, kam ga je vodnik prignal. Morete mi li povedati, koliko sta Pragraten in Windischmatrei narazen, kajti jaz nimam pojma o teh Tirolskih gnezdih?« »Peš rabite ravno štiri ure; da bi se pa vozili po slabem kolovozu, Vam ne svetujem. Ker imamo do Pragratna samo še dve uri, ste v šestih urah prav lahko že v Windischmatreiu.« »Lepo zahvalim za pojasnilo; toda če mislite, da bom jaz še šest ur kolovratil okrog, motite se zelo. Ako le najdem v Pragratnu kako pošteno gostilno, se ne ganem danes nikamor več. Ko se tu še malo naležim, mahnem jo počasi naprej; enkrat popoldne bom že doli, saj ura še enajst ni. Vi pa dirjate gotovo kar naprej?« »Ne«, oglasi se Lojze. »Iskali smo ravnokar pripravnega prostora za počivanje. Ako ne motimo, pa ostanemo kar tu.« In tako smo taborili tam v senci dobre tri ure. Nekoliko smo se pogovarjali, zabavljali zoper vodnike in jih tudi branili, kakor je že naneslo, nekoliko pa dremali. Vzdignili smo se s skupnega ležišča šele, ko je bilo že dve proč. Med potjo smo se začeli prav pošteno potiti. Zdelo se nam je kakor da bi vročina z vsakim korakom rasla. Ko pridemo v Vir-gensko dolino, je postala prav neznosna. Na požganih travnikih se je poznalo, da ni deževalo todi že več tednov, vsaj izdatno ne. Umevno je torej, da smo se jako razveselili, ko smo po dveurni vroči hoji zagledali pred seboj raztresene hiše Pragratna (1312 tri). V Steinerjevi gostilni smo bili prav prijazno sprejeti in dobro postreženi. m m