Zaščita narodnosti.
(Zaščita jezika nezadostna)
Pod pretvezo upravnih potreb je tir obče politike vsakodobnih vlad Avstro-Ogerske tak, da raznarodujejo negospodovalne narodnosti v obeh polovinah našega cesarstva. Z dokazovanjem, da je potreben jeden obči jezik za osrednje gosposke, nemčijo urade, sodišča in šole v tostranski polovini, kakor jih madjarijo na Oger-skem. Tujčijo v ta namen in za te namišljene potrebe brez določene meje od zgorej navzdol in naposled, vsled dovršene organizacije šol, za isti cilj od zdolej navzgor. Sedaj uže ne poprašujejo več, ali bi ne vedle druge poti do znanja občih jezikov, kolikor bi bili zares potrebni za državno upravo, ampak istovetijo ali identifikujejo germanizovanje in madjarjenje z državnimi potrebami, in to identifikovanje se ve da iz sebičnih interesov strank gospodovalnih narodov širijo in utrjujejo med temi narodi. Vsled tega se je porodil med strankami gospodovalnih narodov nestrpni šovinizem, ki ne prizanaša drugim narodnostim čisto nič več.
Naravno pa je, da je nastal med negospodovalnimi narodi obči upor proti takemu šovinizmu, da je dosledno nastalo tudi nasprotje med gospodovalnimi in negospodovalnimi narodi ter tudi med osrednjimi vladami, ter njih podrejenimi organi in negospodovalnimi narodi-Zajedno je pa tudi umevno, da so se stranke in zastopniki negospodovalnih narodov začeli boriti najprej in doslej izključno le za jezik vsakega negospodoval-nega naroda ter da so doslej takd rekoč istovetili jezik z narodnostjo, misleč, da s tem zaščiščajo dovolj tudi vso narodnost vsakega naroda, Videli so namreč, da se vsiljujejo jeziki gospodovalnih narodov na vse strani; torej so se tudi ustavljali istemu vsiljevanju na iste strani.
Prezrli pa so bojevniki negospodovalnih narodov, da z vsiljevanjem tujih jezikov tem narodom, so širili med temi narodi tudi duh tujih narodov, namreč gospodovalnih narodov, teh narodov, katerih jezik naj bi se
rabil kot obči, kot uradni, kot službeni ali, kakor ga še imenujejo, kot državni jezik.
V borbi proti jezikom, ki jih hočejo utrditi potom osrednjih uprav, ne gre torej le za brambo pojedinih jezikov negospodovalnih narodov, ampak tudi za brambo ali zaščito narodnosti vsakega teh narodov. Ravno v tem pa je bila dosedanja borba nedostatna, in ako bi ostali jedino pri takošni borbi, utegnili bi morda zaščititi jezik, v tem ko bi pa vendar ostal tuji duh, spe-cijalno po šolah, ki so urejene tudi na potujčenje narodnosti vsakega negospodovalnega naroda.
Borba jedino za svoj jezik proti vsiljevanju tujih jezikov zadoščuje po največ nasproti upravi kot taki, torej pred vsem proti uradnemu jeziku viših in nižih gosposk in sodišč, nikakor pa ni povoljna nasproti tujim jezikom po šolah, ker organizacija šol je uvedla v knjige, sosebno v čitanke in zgodovine, ne le tuji jezik, ampak tudi tuji duh, duh tujih narodov. Uže iz tega, se ve da prevažnega vzroka, je treba dosedanjo borbo razširiti ali raztegniti ne le na jezik, ampak tudi na narodnost vsakega negospodovalnega naroda. Ta potreba je neizogibna, z druge strani je tudi v soglasju ne le črk ali besed, ampak tudi smisla narodnostnega zakona, v tostranski polovini cesarstva zabeleženega v XIX. členu drž. osnovnih zakonov sedanje, svečano podeljene ustave.
Sosebno v prvih letnikih našega lista smo razlagali pojem jezika in narodnosti posebe ter povdarjali, da jezik spada pod pojem narodnosti*), da je torej jezik le jeden del narodnosti. Jezik je sicer tudi svoj-stvo narodovo, narod ga je po svoje razvil, potem ko se je polagoma po svojem zgodovinskem razvoju oddaljeval in v tem začel razločevati od prvotne skupnosti, katera je v plemenu sorodnih narodov. V
*) Glej tudi članek našega sotrudnika Dr. Fr. Tieftrunka v 4. št. „SI. Sv". 1893, kjer tudi on podrejuje jezik pod pojem narodnosti.	Op. ured.
jeziku vsakega naroda sta deležna ravno tako svojstvena kri in svojstveni duh dotičnega naroda, kakor v drugem narodnem delovanja in vstvarjanju ; ali naposled je jezik vendar le lupina, v kateri je sicer možno varovati lastno jedro, v katero more zalesti pa tudi tuje jedro, naj si bode po svoje dobro ali slabo.
Slovanom so vsilili uže mnogo tujega v lupino njih jezika, in to kaže, da se je možno potujčiti s tujim jedrom pod lupino lastnega jezika. Naj si varujemo in razvijamo še toliko svoj jezik po njegovih svojstvenih zakonih, tujčimo se vendar, mislimo in delujemo po tuje, ako ne polagamo vanj tvorb lastnega, svojstvenega narodnega duha. Kaj nam pomaga, da dobiva naša deca po šolah čitanke na domačem jez;ku, če pa so snovi tuje, če so povesti in pravljice morda celo preložene, če se pripoveduje v njih o tujih običajih, šegah gospodarstvih in zgodovinskih delih ! S takimi čitankami se mi sposabljamo za tujstvo, ne pa za mišljenje, čustvovanje in delovanje v smislu značaja svoje krvi, svojih duševnih sil in zmož-nostij. In v resnici zapadne Slovane prištevajo često k nemški ali v obče k zapadni kulturi ne morda zaradi jezika, ki ga še rabijo, ampak zaradi duha, s katerim uže bolj ali manj mislijo in delujejo po tuje. Jezik je po takem zunanji znak vsakega naroda, ali ne svedoči še o tem,! da je ostal isti narod nepokvarjen, ne oslabljen v svojstvih svojih duševnih sil.
Borba za jezik se mora po vsem tem združiti z borbo za narodnost vsakega naroda. Zaščita narodnosti in njenega razvijanja je zagotovljena tudi v sedanji avstrijski ustavi, in ti, ki so zasnovali čl. XIX drž. osn. zakonov, so bili vsaj na to stran toliko objektivni in modri, da so postavili narodnost pred jezik in so jezik deli še le na drugo mesto, ki je le obleka, posoda ali lupina notranjosti, iz katere se razvija in razkriva narodnost.
Narodnosti je podstava narod sam v prošlosti, sedanjosti in bodočnosti. V narodu je svojstvena kri, svojstven zuačaj; v narodu so svojstvene fizične in duševne sile; s pomočjo teh sil se razodeva na zunaj po mišljenju, čuvstvovanju in delovanju s pomočjo vsporedno razvijajočega se jezika in kolikor toliko tudi brez njega. Kolikor močneje so narodove sile, toliko bolj prodirajo svojstveno in vstvarjajo potem razne tvorbe mišljenja, čuvstev in del. Moč narodnih sil in sposobnostij vstvarja svojstvene običaje, šege, prava in zakone, svojstvene pesmi, slike, stavbe, ročna in obrtna dela, vstvarja skupno posebno gospodarstveno in družbeno življenje.
Tako moč jo razvijalo slovansko pleme pred raz-vitkom raznih narodnostij in narečij istega plemena, in jednako moč razkrivajo do denašnjega dne razni slovanski narodi, s to razliko, da ista moč razodeva dandanes še veče razlike in mnogoterosti v svojem delovanju, nego v davnosti, ko ni bilo prilike, da bi se
razvijale raznotere sposobnosti ali sile jedne in iste plemenske in pozneje narodnostne moči.
Kljubu tujim vplivom ta narodnostna moč v slovanskih narodih ni še uničena in je le tu pa tam oslabljena, kakor je delovala tuja kultura na duševne sile slovanskih narodov. Da pa se zopet okrepijo oslabljene, pod tujimi vplivi delujoče duševne sile slovanskih narodov, treba jim je dati svojstvene, pristne hrane, in ta hrana je v slovanskih zgodovinah, starinah in še ohranjenih raznoterih tvorbah slovanskih narodov. Je-dino s temi sredstvi oživi in se ojači z nova duševna in kulturna moč slovanskih narodov, drugače pa ne, in naj dobimo tudi popolna prava svojega jezika bodisi po šolah, bodisi pri raznih gosposkah uprave in sodišč.
Kakoršne so osrednje vlade doslej, nočejo in tudi ne morejo skrbeti za one pomočke, kateri bi preporodih duševne in kulturne sile slovanskih narodov. Osrednje vlade, tudi ko bi imele najboljšo voljo, ne poznajo svojstev pojedinih narodov, ker je država prevelika, ker obseza premnogo narodnostij s posebnimi svojstvi, in ker so iste vlade običajno sestavljene iz členov gospodovalnih narodov, ne pa iz členov vsakega naroda naše države.
Kakor kaže skušnja, te osrednje vlade doslej niso niti premišljevale pomena raznoterih narodnostij v naši državi in so ponajveč, ako so bile nepristranske, le mehanično organizovale šole in urade v smislu slepe centralizacije, kakor da bi bila v državi ali. pred duvali-zmom, v skupnem cesarstvu le jedna narodnost. Če so bile osrednje vlade pa še pristranske, so v interesu gospodovalnih narodnostij tujčile ne le jezik, ampak tudi duh in svojstva negospodovalnih narodov. S tem so pokazale, da ne umsjo zadač skupnih interesov nasproti raznim narodom.
Osrednje vlade, če uže gledajo na mehaniko in tehniko kakega uradnega jezika, vendar ne potrebujejo zaradi tega, da bi tujčile po cele narode; po ustavi jim je skrbeti, da se zaščišča in neguje narodnost in jezik vsakega naroda; glede na uradni jezik pa jim je posebe skrbeti, da se sposobijo razni organi zanj, no narodi ne morejo zaradi tega trpeti škode na svoji narodnosti in svojem jeziku, to bi bilo tudi protizakonito in protiustavno.
Osrednje vlade tudi ne zaščiščajo celokupnih državnih interesov s tem, da poleg tujih jezikov vsiljujejo v šolske knjige preložene ali nepreložene snovi iz teh jezikov, najmanj pa, če na škodo specijalnih zgodovin raznih narodov, snujejo take knjige, v katerih se razpravlja in tolmači jedino zgodovina in prošlost gospodovalnih narodov. Lojalnost se ne utrjuje s tem, da se po šolskih zgodovinskih knjigah poleg naše dinastije pre-dočujejo iz predhabsburških dob taki vladarji, do katerih se ne morejo v negospodovalnih narodih vzbujati blaga in simpatiška čustva. Celokupni interes naše dr-
žave in sosebno patrijotiški duh zahteva, da se po knjigah poleg nemške razpravljajo tudi zgodovine drugih, specijalno slovanskih narodov. Ti so prostovoljno izročili se Habsburškim vladarjem, in predstavljanje zgodovine teh narodov more le krepiti dinastiški in patrijotiški duh, v tem ko se patrijotiški duh ne vzbuja z učenjem zgodovine raznih nemških dinastij, ki so kakor se bodi vplivale na slovanske narode pred dobo Habsburžanov.
Po takem je treba posezanje osrednjih vlad čez potrebne meje ograničiti ustavnim potom, in to v interesu narodov, kakor celokupnih državnih interesov. Zato se tudi bortS razni narodi, in v tem tiči tudi pomen bojev češkega in vseh teh narodov, ki se bore za svoja zgodovinska državna prava. Ti narodi namreč mislijo ali se vsaj nadejajo, da s pomočjo izvršenih zgodovinskih državnih prav skrčijo moč centralistiških vlad, katere ne le brez potreb, ampak tudi proti zgodovinskim in ustavnim pravom tujčijo negospodovalne narode. Bojevniki za državna prava namerjajo po svoje skrbeti za svojo narodnost in svoj jezik in državi ali prav za prav državni upravi prepustiti le toliko, kolikor potrebuje dejanski, in torej dati jej to tudi v neskrčeni meri. Bojevniki za državna prava namerjajo sami izvršiti narodno jednakopravnost nasproti odlomkom drugih narodnostij, pripadajočih dežplam jednega in istega državuega prava. Vprašanje o narodni jednakopravnosti bi bilo vsekakor rešiti tudi pri izvršenem državnem pravu teh ali onih skupej spadajočih dežel. Potreben bi bil torej tudi pri izvršenih državnih pravih za vsak narod še poseben organ, ki bi zaščiščal narodnost in jezik vsakega bodisi celotnega naroda ali pa le njegovih odlomkov, naseljenih v deželah tega ali onega državnega prava.
Najslabše razumejo pomen borbe za narodnost in jezik ti narodi in te stranke teh narodov, ki prezirajo razna zgodovinska državna prava ter kljubu temu, da se opirajo na ustavo, povdarjajo izključno jezik, prezirajoč do cela narodnost, ko je vendar ta tudi v ustavi na prvem mestu. Taka borba z ustavnega stališča je nepopolna, rekli bi, neustavna, ker ne vede do istega cilja, kateri je mišljen v ustavi sami. Poslednja po smislu neoporečno zahteva vstvarjenje posebnih juristiških organov, kateri bi nadzorovali in zaščiščali interese narodnosti in jezika vsakega naroda, da bi se oba razvijala svobodno, naravnim potom.
Slovenski zastopniki in vsi ti, ki prezirajo državna prava, a se potegujejo le za narodni jezik, največ greše proti temu smislu ustave; kajti oni bi bili pozvani prvi, vedno in vedno dokazovati potrebo juristiških organov za vsak narod, oni bi morali dokazovati neizogibno potrebo, da se izvrši narodna avtonomija, ali, kakor primerno pristavlja dr. Tieftrunk, narodna kulturna avtonomija. Te vrste avtonomija se ne pregreša niti proti raznim državnim pravom, ampak hoče še olajšati težave pri stremljenju za izvršenjem državnih prav ter jednako-
merno vsem narodom jedenkrat za vselej zagotoviti obstanek in razvoj narodnosti in jeziku vsakega avstrijskega in pozneje vseh avstro-ogerskih narodov.
S tem, da se nekatere stranke ali skupine slovanskih narodov potezajo jedino za jezikovno jednakopravnost, ne dosežejo niti te jednakopravnosti, in, kar je najtužniše, ne dosežejo niti uslovij za obstanek in naravni razvoj jezika. To je tudi umevno, kajti jezik ob-staje in se razvija primerno le s pomočjo narodnih snovij, torej s tvorbami narodnih svojstev. Uže leksikon ali slovar mora zaostati in hirati, ako se po šolah ne podajejo narodne snovi iz narodnih pesmij, povestij, pri-slovic in del pravih narodnih pisateljev. Toliko bolj trpe druge strani jezikove. Pravo moč in hrano dobiva jezik jedino iz pravega, torej svojstvenega narodnega življenja vsakega naroda; kako pa more biti tako življenje, ako tuji vplivi izpodmikajo domačo narodno in umetno slovstvo, narodno obrt in umetnost, predočevanje narodne prošlosti, narodne šege, običaje in zatira celo narodno pravopisanje ali pa narodna svojstva, ki so se tekom stoletij razvila v cerkvi in v cerkvenem obredu, prikladnem kaki skupini narodov ?
V tem vprašanju se vidi ves nedostatek, ki je v borbi jedino za narodni jezik, a se razvidi zajedno pomen nacijonalne kulturne avtonomije, podeljujoče vsakemu narodu lasten juristiški organ v zaščiščanje in negovanje narodnosti in jezika vsakega naroda. Iz tega vprašanja je vrhu tega spoznati tudi silno napačno taktiko onih konservativcev zapadnih Slovanov, ki po vsej sili hočejo doseči najprej versko šolo in zanemarjajo s tem to nacijonalno avtonomijo, ki bi imela oblast, urediti po svojstvenem položenju vsakega naroda tudi versko šolo. Tu je tudi najodločniše obsojevati tako imenovane slovenske konservativce, ki doma razsajajo po „liberalcih", po zastopih pa prezirajo to, kar bi privedlo njih in skupne narodne namere k pravemu cilju.
Uslovja za obstanek in razvoj narodnosti je treba postaviti na prvo mesto, ker jezik je itak obsežen v narodnosti : za narodnost se je boriti, in zaščita, kakor razvoj narodnosti, sta zabeležena in zagotovljena v narodnostnem členu XIX. drž. osnovnih zakonov.
Te zaščite ne more dati nobena osrednja vlada s pojedinimi naredbami; te zaščite ne podeli noben posamičen zakon in noben izključno jezikovni načrt, oziroma nobena vladna jezikovna predloga: to zaščito je možno doseči jedino z vstvarjenjem juristiških organov za vsak narod ali z izvršitvijo nacijonalne avtonomije ali, še določniše, nacijonalne kulturne avtonomije.
Dokler se zastopniki slovanskih narodov ne po-spnejo do tega stališča, ki je eminentno in jedino pravilno pravo ustavno stališče, ne dosežejo ti narodi uslovij za obstanek in razvoj svojih jezikov in dosledno
še manj za obstanek in razvoj narodnosti vsakega teh	začeli premišljevati nedostatek svoje dosedanje borbe v
narodov.	načelu in taktiki. Naj bi jih pomen narodnosti in uslovja
Čas, v pogledu na razna dejstva poslednje dobe	za obstanek narodnosti in jezika vsakega naroda k temu
skrajni čas bi bil, da bi zastopniki slovanskih narodov	spodbudili!
Iz državnega zbora.
0 „tujih" jezikih pri najvišem sodišču.
Med govorniki, ki so odločno obsojevali sedanji sistem v državnem zboru, je imenovati na prvem mestu češkega poslanca dr. Vašatega. Kajti dolg govor je imel 15. in 16. febr. t. L, iu je v svoji kritiki natančno dokazal, da češki jezik ima stoletja po aktih utrjena prava, taka prava, kakoršna je dobil nemški jezik v deželah češke korone še le pozneje. Dokazoval je nezakonitosti, ki se gode gledč na jezikovno jednako-pravnost v poslednje stoletje, potem za ustavne dobe in naposled za sedanje vlade. Pri tem je označeval poprejšnje in sedanje postopanje nemške levice. Ta levica se sedaj vsaj na zunaj le polagoma približuje osrednji vladi, ker jo je preveč obsojala poprej. „Saj je znano, pravi dr. Vašaty, kako je pl. Plener v tej visoki zbornici vlado grofa Taaffeja imenoval najslabšo, ki je kedaj bila v tej državi, kako so jo (z levice) označevali kot tako, ki je nevarna državi, kako so hoteli (z levice) pri vsaki priliki delati na to, da bi se tresla okna cesarskega dvora. Da bi pa ukrotili pl. Plenerja — in to me boli pri srcu — so porabili celo vzvišenost korone, da bi dali pl. Plenerju besedo, da se bodo držali programa. No ne samo vladni program, ampak tudi zasebne, postranske obljube so dale povod levičarjem, da sledč vladi, zlasti tudi okolnost. da se jim je tajno zagotovilo nadaljnje razkrojenje češkega kraljestva, razkrojenje nevarno za cesarstvo in dežele. To se je pl. Plenerju zagotovilo, ali v program se ni sprejelo ? Zakaj ? Vedo, da je zel6 razkačen češki narod, in sramovali so se vendar, da bi očitno vlivali še olja na plamteči ogenj. Sklenilo se je to v neprisotnosti in brez soudeležbe in na stroške češkega naroda. Temu narodu se je godilo dejanski po besedi mučenika človeštva : Diviserunt sibi vestimenta mea, et super vestem meam sortem miserunt. To so prave besede za polo-ženje, v katerem se nahaja češki narod sedaj v tej brezimni državi. No češki narod ne d ž, si pregnati svojega jezika, jezika svojih očetov. Sam se bode ustavljal z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolaganje, in bode skrbel sam zato, da se ne razruši nerazdeljivost njegove domovine, kakor je zagotovljena po prisegah ob koronanjih.
V 16. dan febr. je ta govor nadaljeval dr. Vašaty; kar podajemo tu, je vzeto in posneto iz stenogr. zapisnika iste seje (201. seje XI. sesije). Dr. Vašaty govori: Kljubu jasnosti zakonitih določeb imamo tužno skušnjo, da si jemlje pri nas vlada administrativnim potom pravo, v jezikovnem pogledu, torej najvažnejem in najobčut-nejšem polju zakonodavstva, dajati naredbe, ukazovati. Vlada ni zato nikdar niti navideznega nič navedla v utemeljenje, in tudi ne more zato navesti nikakih razlogov.
Uže ob drugi priliki sem pri proračunski debati omenil, da tudi upravno sodišče je razvilo jako čuduo
in z našo legislativo do cela nezdružno delovanje, ko je dekretovalo s sklepom za lastno porabo, s katerim se od istega izključujejo vsi nenemški jeziki te državne po-lovine, z jedino izjemo nemščine, kakor da bi bili v tej polovini jedino Nemci. To nasprotuje vsem zakonom o jednakopravnosti, katere sem navedel tukaj, od katerih nikakor ni izvzeto upravno sodišče. Ono je, kakor vsa druga sodišča, v svojem krogu, v svoji določeni kompetenciji, poklicano, razsojevati pravo, in pred vsem je njegova uradna dolžnost, ravnati se po zakonih, ne pa dajati zakonov.
Ni še dovolj tega, imamo namestnike, ki se drznejo, določevati za Praški magistrat v jezikovnem pogledu to, za Liberški magistrat pa nasprotno, a hvala Bogu, češko kraljestvo še danes ni razdeljeno, ni še raztrgano. V najnovejši čas je legislativi nastal in vstal jako nevaren tekmec v predsedniku najvišega sodiščnega in kasacijskega dvora.
Govornik dokazuje, da je bilo uže hudo za pred-sedništva pl. Schmerlinga. Jaz sem, pristavlja dr. Va-šaty, večkrat po pravici v tej zbornici napadel pl. Schmerlinga ; obdolžujoč ga zaradi njegove pristranosti nasproti češkemu narodu, ponovil sem, da ni pričakovati ravnanja po zakonih, dokler je na čelu najvišemu sodišču tak fanatiški strankar nemške narodnosti. In dejanski seje položenje sedaj poslabšalo s povišanjem g. pl. Stre-таугја. Temu se je zljubilo dec. 1892 razglasiti nekoliko fermanov — naj se mi oprosti ta izraz; on govori sicer krotko o prezidijalnih opominih („Prasidialerin-nerungen"), no uže v 4. vrsti pravi „jaz Stremayr za-ukazujem" („ich Stremayr finde anzuordnen"). V roki imam dva veča in jeden manjši teh fermanov, in jaz ju navedem zaporedoma. Tu čita „Prasidialermnerung" od 2. dec. 1892, kjer se zaukazuje rabljenje nemščine v poročilih obravnavanja v prvi instanciji na italijanskem jeziku. Govornik pravi na to: Torej je Nj. vzvišenost spomnila se najprej ital. naseljenja in je skrbel, da se je ta stvor razširil po c. kr. drž. tiskarni, katero tudi vzdržujejo avstrijski narodi. Kako je bilo doslej ? Ital. jezik, odkar je spadalo lombardo-beneško kraljestvo s Tridentom k Avstriji, je imel do konca dec. 1892. popolno jednakopravnost pri najvišem sodišču v vseh civilnih stvareh, poročali so pri najvišem sodišču na ital. jeziku. Najviše sodišče je napravljalo razsodba z razlogi vred na ital. jeziku, vse njegovo uradno dopisovanje tudi za Dalmacijo se je vršilo v italijanščini, celo adrese so bile italijanske.
G. pl. Stremayr je obrnil svojo pozornost najprej k ital. naseljenju. Zakaj ? Pri takih burkah bi se jaz rad ogledal po tej visokej zbornici. Bili so italijanski poslanci, ako se ne motim, gotovo v večini, ki so v svoj čas pri razpravljanju Scharšchmidovega predloga pri prvem čitanju glasovali proti nam, proti poslancem češkega naroda. Oni cesto glasujejo z našimi nacijo-
nalnimi nasprotniki, z združeno nemško levico, za vladne predloge, in za vse to : za to udanost nima g. pl. Stre-inayr drugega leka, kakor kar izključiti italijanski jezik pri najvišem sodišču. No on ne pravi v svojem razglasu „izključenje", ampak „izvršenje", da bi še povečal ironijo. Ali izključujejo se vsa ital. poročila, ko se ima izvršiti odstavek. 50 let ali še dalje je bil ital. jezik pri najvišem sodišču z nemškim popolnoma tudi v rabljenju jednakopraven. No siloviti g. pl. Stre-mayr je tako jeden najvažnejših §. ces. patenta od leta 1850, § 27 drž. zakona, kateri se navaja v dec. ustavi in tak<5 rekoč povišuje v drž. osnovni zakon, on je ta drž. osnovni zakon, ki nosi podpis Nj. Veličanstva, uničil z jedno peresno potezo, glede na ital. jezik prekopicnil.
No avstr. Italijancev ne ponemči niti siloviti Stre-mayr. Hujše je za nas druge narode, okolo katerih se nevarno zaganjajo valovi nemškega morja, in kateri narodi v tej državi ne dobe zaščite. Govornik prejde k drugi „Prasidialerinnerung" od 5. dec. 1892. 3. odstavek tega razglasa pravi: „Pobijano razsodbo z bistveno vsebino odločujočih razlogov vred, ako se je izvršila v kakem tujem jeziku, je preložiti še pred kasacijskim obravnavanjem v namen pri čitanju iste na nemški jezik kot jezik obravnavanja pri najvišem sodišču, in so za to na razpolaganje v to določeni uradniki tajništva".
Ko je dr. Vašaty prišel pri čitanju tega odstavka do besed „v kakem tujem jeziku", nastal je velik šum v zbornici, in slišali so se glasovi: Gujte, čujte! Škandal ! Naši jeziki so tuji v Avstriji! To je predsednik kasacijskega dvora! Mi nismo tuji v Avstriji! Škandal za Avstrijo! Naš denarje vedno dober! Naš denar in kri! Škandal, nezaslišano! Podpredsednik bar. Chlu-теску je dalje časa moral opominjati, da naj bodo mirni.
Nato nadaljuje dr. Vašaty: Ne bodem dalje čital. ker sem razburjen preveč; morda ne bodem mogel več govoriti. (Klici: Naj nas ne smatrajo za tujce; to je avstrijsko!) To je takisto razširila avstrijska ces. kr. drž. tiskarna. Vsi nenemški jeziki se v tej naredbi v kazenskih rečeh pahajo čez prag. Dela se ž njimi v tej deželi kot s tujimi jeziki, mi Nenemci smo po takem tuji tukaj v Avstriji, s kratka po razglasu g. pl. Stre-таугја niso poljski, ruski, hrvatski, slovenski, italijanski jezik več vredni, nego po največ toliko, da se prelagajo na nemški jezik. Tako se je dogodilo pri najvišem sodišču te državne polovine države Avstro-Ogerske prvikrat od njenega obstanka de dato 5. dec. 1892, za gospodstva punktacij v 3. letu, da se je stari češki jezik naših prednikov, ki so tej državi s prosto voli-tvijo dinastije Habsburg, postavili temeljni kamen, in so z Ogersko zasnovali velevlast Avstro Ogersko, tukaj uradno razglasil kot tuj jezik. Tako se godi pa tudi poljskemu in ostalim, po meni imenovanim jezikom.
C b a t o и
Сватоп ОтецЂ, кг Te61; смнренно прпстунаемг
СловЗшцц, дг1.ти в'1;])[| г,ш Твоп, II молимсл Премудрости, п уповаемг, Что дни Твои еш;е не сочтенн.
Kar se dostaje gališke gospode, vas spominjam, da so naši predniki na teh sedežih (Staročehi) in smo tudi mi,Jako je šlo za gališke stvari, nacijonalne ali ma-terijalne, vedno glasovali zanje, da ni niti jednega slučaja, ko bi bili mi nasprotovali interesom Galicije. No, gospoda! Vaš jezik se je uradno razglasil tudi tujim, morda tudi zato, ker ste proti nam, poslancem češkega naroda, pri prvem čitanju Scharschmidovega predloga za povišanje nemškega jezika na državni jezik glasovali zato, da naj se izroči kakemu odseku, morda ker ste glasovali proti dvema češkima besedama na bankovcih, ker ste glasovali proti temu, da bi se naši češki govori sprejemali v zapisnik po poslovnih pravilih in po zakonu jednakopravnosti. Na obe strani ia proti vsem resolucijam, katerim je bil predmet odstranjenje narodne krivice, ste se izpozabili, da ste glasovali proti nam. Tu imate malo plačilo zato od avstrijske uprave in njenih organov. Ako se ne postavite v bran kot bistven del sedanje in tudi poprejšnje kartelske vladne večine proti nasilju, pri najvišem in kasacijskem sodišču, proti nasilju, učinjenemu tudi proti Vam, proti zasmehovanju Vašega lastnega jezika, jezika Vaših očetov in tako opustite najvažnejši, nam vsem obči nacijonalni in ži-votni interes (Dobro, dobro! pri tovariših), ako ne za-ščiščate svoje nacijonalne časti, ako pomagate prevreči naše in životne interese večine avstrijskih narodov, potem, gospoda, zagrešite izdajstvo na lastni stvari poljskega naroda (viharno odobravanje od strani somišljenikov), potem, ko bi avstrijsko-germanizujoli centralizem završil svoje delo pri večini avstrijskih narodov neitemške narodnosti, pride konečno germansko plačilo tudi za Vas (Prav res! pri privržencih), potem završe svoje delo tudi z Vami. Naposled, nadejam se, probudi se politiško-narodni duh tudi v Galiciji, kakor v naši domovini, in jaz ne želim, da bi zadela Vas osoda naših prednikov na teh klopeh, ki so se toliko izpozabili proti lastnemu narodu.	«
Jezik prvotnih ali avtohtonnih narodov, osnova-teljev te države, kakor češkega naroda, v isti državi, razglasil se je torej pri vseh sodiščih te državne polovine, katera vsa so podrejena najvišemu sodišču, odslej tujim jezikom, in torej členi teh narodov so uradno razglašeni tujci. Mi vsi torej, gospoda, ki pripadamo večini nenemških avstrijskih narodov, smo uradno naglašeni tujci (Taka je! pri somišljenikih).
Iz nadaljnjega govora, ki ga priobčimo v naslednji št., omenimo tu le še resolucijo, katero je predložil zbornici dr. Vašaty; glasi se: „Visoka zbornica naj sklene : „Justična uprava se pozivlje, da uniči kot nezakonite presidijalne opomine, katere je predsednik najvi-šega sodišča z dne 2. dec. 1892, št. 435 praes., in z dne 5. dec. 1892 št. 439 praes., izročil c. kr. najvišemu in kasacijskemu sodišču, da bi se ravnalo po njih".
(Konec pride).
0 T e ц ђ !
Чтобт. Богг еш,е продлшгв Твои в-1;кт>, ми просшг, Чхобг долго лицезр^лн мн Теба.
Сердца, преданнна всегда, Тебт, цриноенмЂ: ПустБ нриметг ихг, Отецг, душа Твол!
Она Јиодби полна дла вс4хђ лгодеи, мн видимђ,
Да, и д'ћтен Славлнг Тн не забнлх, И просБбами, Отедт., Тебд им не обидимг: Тн самЂ надежди наши подкркдилг!
ЉобовБ обнлвнаа Твол всћхв наст> corptera,
И заднлаетЂ вт> насв огонб лгобви, И братг иа брата клеветатв ужв не посигбетЂ И будем-в мн счастливн — ц Твои.
Твои, лгоба и Бога и законг, такг надо !
И будемг мн молитбсл, удоватв, Что будетЂ ПастБфБ же одинђ, одно и стадо Вђ Сватое Царство Правдн в^роватв.
Фр. ЦелвсптЂ.
0 kritiki dr a. Mahniča.
II. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) G led i na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo y]) Liturgija rimske cerkve.
(Dalje.)
Posebne težave proti uvedenju rimskega a i prav za prav v Franciji uže udomačenega mešanega, nepravilno tako zvanega galikanskega bogosluženja je delala prav za prav le Toletanska cerkev, ker njeno škofijo je bil kralj Alfons VI še le pred kratkim privojskoval od Arabcev, torej ni bila tukaj še dovolj utrjena njegova avtoriteta, vrhu tega je bila doba od pribojevanega Toleta prekratka, da bi mogel kralj polagoma, no silno vplivati na kler in narod tak6, kakor drugod. Popis teh težav, kakor tudi se ve da jako stroge ukrepe, katere so uporabili v odstran jenje teh težav, podajemo po Roderiku obširno v opomnji,1) da dokažemo, da šiloma
') Rodericus Toletanus De rebus Hispaniae lib. IV. cap. 26 popisuje težave tak<5-le: „Še predno je bil poklican nazaj (legat Rihardov), je kler in ljudstvo vse Španske (po gorenjem pač le Toletanske cerkve) razburilo to, da sta ju prisilila legat in pa kralj sprejeti galikansko (v sosednji Franciji udomačeno mešano gali-kansko-rimsko) bogosluženje. V določeni dan so prišli kralj, viša duhovščina, legat in velika množica klera in naroda; prepirali so se dolgo, kajti kler, vojaki in narod so se trdno ustavljali odstra-njenju staroobičajnega bogosluženja, kralj pa, ki je poslušal prigovarjanje kraljice, je grozil in strašil s kaznimi. Naposled je bil upor vojaški takti silen, da so prišli na misel, spor končati z dvobojem. Dva vojaka so takoj odbrali, jednega, ki je bil naklonjen galikanskemu bogosluženju, je izbral kralj, drugega pa vojaštvo in narod, ki sta branila Toletansko bogosluženje; kraljevi vojak je bil premagan, kar je navdušilo narod, ki se je razveselil zmage bojevnika za Toletansko bogosluženje. No kralj, katerega je naščuvala kraljica, je ostal kljubu temu pri svoji nameri, ko je odrekal dvo-bojnemu izidu vsakatero pravno veljavo („Duellum iudicans ius non esse").
Kaže se, da ta del povesti Roderikove je resničen, ker jo nahajamo tudi v Chronicon S. Maientii vulgo Malleacense apud Labbeum Biblioth. Mss. tom. II. p. 109, torej ne moremo pritrjevati nasprotnemu mnenju učenega Lebrun-a Eiplication de la Messe tom. П. p. 296. Kar pa Rodericus pravi dalje, da je namreč zgorenji izrek kraljev provzročil nevarno vrenje v narodu, da bi se bili torej dogovorili, po prejšnjem postu in molitvah vreči v ogenj liber officii Toletani in libcr offici gallicani, in da bi bila pri tem zgorela prva knjiga, druga pa ne: to spada med basni, ki so brez vsake podstave, kakor je to neoporečno dokazal Pinius Tractat.
se je vršilo uvedenje rimskega bogosluženja v Španiji često in izključno jed no od posvetne oblasti Rimski apostolski stol ni odobril istega uvedenja, če tudi ne z besedami, ker je prizanašal za krščanstvo velezaslužnemu kralju Alfonsu VI, pač pa, kar velja mnogo več, z dejanji, in ta dejanja, kakor bodemo videli, so prekrižala delo kraljevo.
Španci so utegnili papeškemu legatu Rihardu zameriti, da je bil nasledek Burgoškega koncilja to, kar je odgovarjalo nameram kralja Alfonsa VI; in zato obdolžuje Roderik pri začetku svoje povesti, kjer pa vendar ne govori specijalno o Toletanski cerkvi, ampak o skupni cerkvi Španije, poleg kralja tudi legata zaradi silnega uvedenja rimskega bogosluženja. Prehajajoč pa k dogodkom v Toletu, spominja se Boderik jedino silovitega prepira, ki se je bil vnel med kraljem, zaukazajočim silno uvedenje rimskega bogosluženja, in njegovimi podaniki (kler, vojaštvo in narod), perhoreskujo-čimi to uvedenje, pri tem pa Roderik niti z besedico ne omenja legata. Poslednji, dasi ga je, kakor se razume samo po sebi, povabil kralj k svečanemu dejanju, bil je torej pasiven, kakor svedoči tudi v opomnji navedena prislovica „quo volunt reges, vadunt leges", katera naglaša jedino voljo kraljevo, ki se ne da združiti s cerkvenimi zakoni, in kakor svedoči tudi ščuvanje kralja, katero se opetovano pripisuje ne morda legatu, ampak jedino kraljici; legat pa je bil pri tem pasiven, ker mu je bila pač znana nenaklonjenost apostolskega stola proti silovitim ukrepom kraljevim, katerim ni mogel nasprotovati očitno. Dejanski je sklenil apostolski stol, da bi se preklicalo po kralju Alfonsu VI izvršeno od-stranjenje Toletanskega ali mosarabskega, pravilniše staroga-
histor.-chronol. de liturg. antiq Hispan. cap. VI § V pag. 50. Zato hočemo navesti jedino še sklep poročila Roderikovega, ker se ne da nič ugovarjati proti njegovi verodostojnosti. Rodericus nadaljuje pri govoru o neupogljivem kralju, kateri je izvršil svojo voljo kljubu vsem protestom, t. j. je uvedel rimsko bogosluženje, in pravi: Tedaj (takrat) je nastala med občo žalostjo in togovanjem prislovica: „quo volunt reges, vadunt l«ges". Odtlej se je v Španiji uvedlo galikansko bogosluženje, katerega niso rabili ne gled^ na petje psalmov, ne drugače, dasi se je bilo nekoliko časa po nekaterih samostanih ohranilo Toletansko bogosluženje, (staroobičajni) prevod psalteria pa se rabi šc do današnjega dne v mnogih stolnih in samostanskih cerkvah":
likanskega obreda, in sicer s tem, da je isti apostolski stol ta obred povrnil tam, kjer je užival posebno spoštovanje, torej po nekaterih glavnih cerkvah Toletanskih in po več samostanih španskih. Po kralju Alfonsu VI proti volji Kima šiloma do cela odpravljeni mosarabski obred se je torej ohranil vsled skrbi, ki so jo imeli papeži; tudi je učeni papež Benedikt XIV v encikliki od 26. julija 1755 poleg rimskega in ambrozijanskega navedel ta kot tretji latinski obred, in ta obred nikakor ni prenehal niti ne do današnjega dne. — Tako se glasi zgodovina uvedenja rimskega obreda v Španiji, ako jo sestavimo iz sestajajačih zanesljivih virov brez predsodkov. Poleg onih škofov in drugih znamenitih Špancev, ki so glasno izražali svoje dvomljenje nad orto-doksno ali pravoverno vsebino svoje staroobičajne liturgije (981), in poleg onih španskih škofov, ki so na koncilju v Jasa (1063) brez znanja Bima zaukazali odstranjenje staro-običajnega, namišljeno gotiškega, torej tujega obreda po rimskem obredu v mejah Aragonije, bili so sosebno španski kralji, Ki so delovali na nadomeščenje domačega z rimskim
cerkvenim obredom, in sicer še celo tedaj, ko se je bil rimski apostolski stol izjavil leta 1068 v smislu, da španske bogoslužbene knjige odgovarjajo do cela svojemu namenu, torej da Špancev ni več vznemirjati s sproženo izpremembo bogosluženja. To neprestano stremljenje kraljev, ki so znali pridobiti zato tudi škofe, je imelo na koncilju Burgoškem (1085) novih, prej ne domnevanih vspehov, katerim ustavljati se ni imel papež niti najmanjšega povoda, ker se niso pokazale nikake pritožbe proti sklepom omenjenega koncilja. Tam pa, kjer je bila posvetna oblast šiloma odstranila sta-roobičajni obred, je rimski apostolski stol isti obred povrnil, kolikor je bilo potrebno, in kolikor je bilo dovoljeno v pogledu na izpremenjene razmere španske cerkve, v kateri je uže večinoma gospodoval rimski obred.') (Dalje pride.)
') V poznejši čas sta papeža Inlij II (s posebnim listom ali bulo leta 1508) in Pij IV (1559-1565) celo razširila rabljenje mos-arabske liturgije. (Gureanger Institut. liturgiq. tom. I p. 291, 292 in Binterim L c. IV, Ш. p. 116-118).

I z Krčevinskih potočni c.
ELEGIJA.
Sitis felices et tu eimul et tua vita.
Katul.
Iti mi bo, "toda kam, ne včm še uboga sirota,
Ni več prostora domd, tuji me gledal bo svet. Gledal me bo, a какб ? Ah, bode li kje usmiljenje ?
Nade mi malo goji bolno, ubogo srce. Trdi so tuji ljudjš, težavno je tujcu med tujci,
Človek vsak sebe časti, drugih ga malo je mar. Danes razliva povsod so strup samoljubja po svetu,
In samopašnosti rast, širi se, buji povsod. Z Bogom domači mi log, zelenih lip senca prijetna,
Kjer se je često hladil vročega čela mi znoj; Z Bogom pred oknom mi trs, sadonosnik kraj hiše domače^ Kjer sem počival kaj rad, na domovino misleč;
Z Bogom očetov mi krov, lesčvi, livade in njive, Kjer sem bil često vesel, nadoj poječ si srce.
Srečni mi bodite vsi, kar znancev imam od mladosti, Mnoge pokriva že grob, da bi i mene še kril!
Srečna mi bodi i ti, rodica potočnic otožnih, Zmisli se, misli name, želi mi dobrega kaj.
Morda ti spolni želje deviške nebeška mogočnost, Da me okroži potem sreče prijazne blesket.
Kamor me koli nemili vihar osode zaveje, Na te bom mislil povsod, vedno te v čislu imel.
Kamor naključje mi pot pokaže po svetu širokem, Hočem ostati pošten, dušoj in telom Sloven.
Božidar Flegerič.
Jaz sem pravi rodoljub, Mnogo jih ima naš svet: Domovini dam obljub, Vsak njen glas je meni svet.
Zjutraj srčem kavico. Na njo mislim pa zvesti5, Mislim še na Anico (Cvenka ta imela bo!)
Anica nemškuta je,
Meni to prav nič ne de:
Njene nemškutarije
Jai ne jemljem, pa kdo ve?
Jaz sem pravi rodoljub.
Znam se koj prilizniti, Če zahteva to trbuh, Znam na stran potisniti, Kar nevarno je za kruh.
Tam na višem mestu mi Kaj lahk(5 koristno bo, Ter ini koga pridobi: Poskrbi za me lep<5!
Jaz sem dober narodnjak, Dober tudi gospodar: Vem, kako stoji svinjak, Kaj velja voličkov par.
Jaz sem pravi rodoljub, Vnet za vse, kar dobro je. Nisem pa nikdar vam glup: Dobro res skrbim za se.
Da, za to sem rodoljub, Trden, čvrst, neomahljiv, Nisem praznih j a« obljub: Bode drug naj ljubeznjiv!
Milosti tu ne poznam : Rad p ostavljam bližnjemu N6go, in — življenje dam, Žrtvo cilju — dičnemu!
Ne, jaz nimain milosti, Ko za rod in žep mi gre: Vse storim v obilnosti Za namene dobre te
/ «■
>E i i. H
al
O, nikdar se nisem bal, Da si bližnjega zatrem. Da le jaz bi čvrsto stal, Rad v vod<5 in ogenj grem.
Vž to ljubi, dragi Bog, Vfc, kako sem modro zvit. Da pomorem si iz nadlog, Rad sem grozen, silovit.
O, jaz pahnem ga v pek^l, Kdor ustavi meni se, Strem ga v prah in pa pepdl, Če bedak se mi uprd.
Jaz ne! — Trdi bodimo V borbi za presneti kruh, Gori se povzdignimo: Vse za sebe in za kruh!
—»t-
Iz poezij Fr. Levstika.
Deklica in ptic.
Dekle je zajemalo v vedro vode, V kovano vedro vodice hladne; Pogleda se v vodo, uzre si obraz, Začudi se svojemu licu ta čas: „Lepote, ki jo na obrazi imam, Za tri gradove bele ne dam!
Po vejici skakal je ptiček vesel Ter deklici mladi peti začel: „,,A kedar bi jeden pravi prišel,
Vso tvojo lepoto zastonj bi imel!""
i
„Kar poješ mi ptiček, to sama je laž; A vjeti ne morem te, perje imaš".
„„Da moje peruti imela bi ti, Danes preletela bi hribe, doli; A kder bi se tebi po volji dobil, A najsi ubožec največi bi bil, Pod tremi gradovi mu streho podaš, Katero na svojem obrazi imaš"".
To rekel je ptiček ter letel iz vej, Iz vej pa pod nebo, pod nebom naprej.
Dekle za njim gleda in reče mu to: „A kaj, ko bilo vse res bi tako? Ptič leta nad nami ter vidi ljudi, Ve dobro, kako so po svetu godi".
Izvirnik.
Дђклица ин птич.
Дћклл ie замшало в ведро воде, В ковано ведро воднца хладне; ПоглАда са в водж, узре си образ, Зачуди сл свошиу ллцу та час: „ЈЊпоте, Kiii ик на образ-b имамт,, За трп градове б1;ле не дам! .
По в'1)Нци скакал № птичек вессл Тер д^клид-к илад-1; nini зачдл: ,,„А кедар би шден правшц пришел, Всж тво1ж л1шотх застонв бн шАл!"".
„Kap покш мц птичек! то сама к; лалс; A втти не морем та, перве имаш".
„„Да MOMi перути им^ла бн тн, Данес прелет^ла бн хрибе, доли; A кдбр би са Te6i по волби добил, A наиси убожед HaiiBA4iii бн бмл, Под тр^жи градовп му стр^хж подаш, Катер* на свок;л образ^ имаш"".
То рекел ш птнчек тер легкл из в-feii, Из Bili па под небо, под небол Hanpiii.
дфјкла за нбим глдда ип рече му то: „A Kaii, ко бнло все pic 6бг тако? Дтич лета над нами тер види лзодн Bi добро, како сд по св'1,ту годи".
ЛамурааИ.
Д^вушка и птица.
Тамг воду черпала д'квида в% ведро, ВодицБ1 холоднои черпала вг ведро Глндии. ce6i bs воду и видигв лиде, Дивитса лицу, красиво оно: „Своеи красотн таковои вотт, н вагв За 6fciue ззмки и три не отдам-в !".
По BiTBii скакала тамг птичка одна, Дквид-к л»-е п^сенБку п^тБЈначала: ,,„А если однн-б-то лишб правин придетЂ, Твок> красоту вск> дарол'Б возвмегБ"".
„Что aio поешБ и дичб городиип,! ПопматБ не иогу, сеичасг улетишБ".
„0 еслибг лиЛла tu крилм мои, Сеичасв 6бг легћла чрезт. ropu, доли; A кто би Te6i no дупгб coBcim бшгв, Хота бн и круглои бЉднажкои онт, жи.та, Подт> занки вота три сеичасг схоронишБ И личико ужБ б^ннку подаришв!".
Сказавг отлегћла она далеко:
Из'б в-ћтви подб небо — и какт, високо!
ДiвIIдa глндЉга, сказала вогб что: „А еслиби правда одна то? ВФ>дб пташка, летан, таит. видигб лмдеи, II таинн на CBiii MBicTHU Bci eii".
Фр. ЦелеегипЂ.
Biser j e i alemov i*).
Listak") pade Na livadu —')
Oija)6 j") livada? Livada je8) Liepe Mare —9) Al je ddbjegla :'")
Liepa Mara izpod ') careva ■) satova.3)
Odbjegla je") Žalostnica12)
Caru 13) pod šator — Pa se igra14) S carevidi13)
Izpod šatora: —
Car joj daje ") Zlatnu burmu,")
Da s' s njim poigra,"') A carica ") Zlatnu krunu,
Da s' s njim ne igra.
Ji.
Junak-lija.20)
Djevojčice, zlato materino !21)
Što mi ") tebe biju ") i karaju ? 24) Da ja znadem, draga dušo moja, Da mi tebe biju i karaju
Sa2s) mojega česta 2S) dolazenja :27)
Ja bih tebi ") češče 2°) dolazio : — 30) Ne bi li31) te majka odtjerala 32) I mom' ") bielom'34) dvoru dotjerela.3S)
Brada i
Moja majko, oženi37) me mlada,3S) Dok me nije obuzela 39) brada, Obuzela brada i brkovi! Pak40) de 41) onda ") da43) reku djevojke,
*) Šaljivih pjesama hrvatski narod imade silnu silu. — Šaljive su pjesme večinom kratke. — Šala je izvorna, naravita, jedra.
brkovi. 3e)
Kad me svojoj majci ") uzkazuju :,s) ,Nuto,<s) majko, iz medje ") medjeda!"") Ili:
„Nuto iz kupusa zeca!" so)
— Pjesmice, što ih danas donašamo, sve su šaljive. — O vried-nosti pjesmica neka (naj) svatko sudi sžm.
Djevojka u košulji s') tanko j. Oj djevojko u košulji tankoj! Da li mi te razstaviti") s majkom !5S) Jali ") s majkom, jal' ") s košuljom tankom ! Volju 5') s majkom neg' ") s košuljom tankom.
Skromna želja.
Djevojka je Gjurgjev dau 59) molila : „Gjurgjev-danče "), kad mi opet ") dodješ, ") Kod ") matere mene da ne nadješ : ") JalB4) ndata, ") jali ukopata — в8) Pre ") udata, nego ") ukopata.
Pred strogim sudom.")
Tri djevojke cvieče 7o) posijale, ")
Brdom ") smilje "), a dolom '*) kovilje. ") Navadi se momče ") neženjeno ")
Te počupa ™) cvieče djevojkama. Al djevojke mrežu izpletoše, ")
Uhvatiše •") momče neženjeno. Jedna veli: „Da ga sažežemo !" 81)
') izpod (iz -f- pod) c. gen. — pod. — 2) izpod carev« ša-tora — po nominalnoj deklinaciji: tako se deklinuju u hrvatskem jeziku svi adjektivi na -ov i -ev — 3) šator = Zelt (čador). —
*) listak — diminutiv od list. — б) livada = travnik (sjenokoša).
—	6) čij-i, eij-a, čij-e — čigov, -a, -o. — 7) čija j' — čitaj: čijaj. — e) livada je — čitaj: livadaje. — ■) liepe Mare — gen. poss. — '") odbjegla — particip od od-bjeg-nu-ti. — ") vidi op. 8. — ") žalostnica (čitaj : žalosnica) — samostavnik od pri-davnika žalostan: žalostn-ik — za mužki rod, žalostn-ica (vidi u zadnjem broju op. 6.) za ženski rod. — 13) caru — k caru. — u) igrati se — igrati — zabavljati se. — n) carevič = a) carev sin, b) carev činovnik .(uradnik), pomočnik (ein Kaiserlicher). — ") da-vati, dajem — impfkt. glagol (poklanjati): dati, dam ili dadem
—	pft. glagol (pokloniti). — ") burma = prsten. — ,8) Da s' s njim poigra — čitaj ; da šnjim poigra. — ls) A carica — a carica daje. — ") lija = lisica: junak-lija «= lukav junak. — 21) Taj ili sličan se početak opetuje (prspd. u 2. br. op. 2): „Oj djevojko. pitoma ružice!" (vidi 1. br. t. g.) — „Oj djevojko, morska trnjinice!" — „Oj djevojko-djevojčice !" — „Oj djevojko s plavim okom !" — „Oj djevojko milena !" — „Djevojčice, plava ljubičiee !" (v. 24. br. pr. god.) — „Djevojčice, dušo sladka!" — i dr. — ") mi — dat ethicus. — ") biju — bijejo. — M) karati — koriti
—	tadeln. — ") sa c. gen. — sbog, radi (wegen). — 2") čest, -a, -o, = baufig — prspd. op. 2. — ") dolaziti «= prihajati; dolazenje => prihajanje. — 2S) tebi — vidi op. 13. — ") češče — kompe-rativ od — vidi op. 26, — ">) vidi op. 27. — 31) vidi u 14. br-op. 6. — ") od-tjerati (odčerati) = od-gnati. — 33) mom momu «= mojemu — vidi op. 28. — ") bielom =■ bielomu — vidi op. 33. — ") do-tjerati (dotjerati) = do-gnati (do kuda). — 36) brkovi
—	brci — brki. — 37) vidi u 1. br. t. g. op. 24. — 3a) mlada — me mlada — me mladoga — mene mladoga — prspd. op. 26. — ") obuzeti einnehmen (occupare). — 4°) pak — i tad (in tedaj).
—	") če — hoče. — ") onda (on dan) = tada (ta dan) = da,
Druga veli: „Da ga protjeramo !" ,2) Treča veli: BDa ga objesimo !" ei)
Al govori momče neženjeno: „Nišam zlato, da me sažežete;
Nit") sam...... da me protjerate :
Več sam junak, da me objesite — O zlu ss) drvu, djevojačkom grlu".
dann. — ") de da reku = reči če (futur), reč če (čitaj : reče). ") majci = maj H (materi). 4') uzkazivati, uzkazujem = pokazivati, pokazujem. - ") nuto = eto (siehe da!) — 4T) medja = meja. 48) medjed — medved — medvjed. — ") kupus — Kappis-Kohl (vrst zelja). — so) zec «= zaje (zajec). — sl) košulja = Hemd (srajca). — б2) razstaviti (raz + staviti) t kim = von jemandera trennen (sastaviti [sa -f- staviti] s kim = mit jemandem ver-einigen); raz-stati se s kim = sich von jemandem trennen [scheiden], sa-stati se s kim = mit jemanden zusammentreffen). — ") vidi op. 52. — ") jali, jal — ali, al —oli, ol == ili, il (aut — aut) = ili — ili, ili — il, il — ili, il — il). ") vidi op. 54. se) volju = volim = ich will lieber (prspd. mogu = možem, morem; hodu = čem). — ") neg' — nego — quam. — 5S) Gjurgjev dan — St, Georgen — dne 23. aprila — usried prolječa (prolječe = pomlad).
—	59) danče — vokativ (nom. danak = dan). — •") opet — jopet
—	zopet — nopet — spet. — Iz toga je razvidno, koli se razno glasi ista rieč (beseda) u pojedinih dialektih. — }'rspd op 54. — Vidi u predzadnjem broju dopis s Pazinščine. — ") dodješ = dojdeš (prideš). — "!) kod c, gen. = pri, — ") nadješ — najdeš (naideš). — M) Vidi op. 54. — «5) Vidi u 1. br. t. g. op. 24. — 66) ukopata — ukopana: »kopati = zakopati (Jegraben). — 6') pre = prej = preje = prije. — 6S) nego — quam (vj). - 6e) sud = Gericht (sudac = Eichter). — ,c) cvieče (cviječe) — cviet -j- je (cvet-je). — ") posijati — posejati (posaditi). — ") brdom
—	ablativ loci (viae). — ,3) vidi u 1. broju t. g. op. 17. — '*) vidi op. 72. — ") vidi op. 73. — ") momee — momak — junak
—	(fant). — ") vidi op. 65. — ") počupati = ausrupfen. — ") izpletoše — aorist. — 80) uhvatiše — aorist (uhvatiti = uloviti). ") sažeči (sažgati), sažizati, sažigati = opaliti, napaliti (verbrennen)
—	da ga sazezemo — verbrennen wir ihn ! ,2) protjerati = ver-bannen — vidi op. 82. — e3) vidi op. 83. — 84) niti — nit — ni
—	neque. — 8S) o zlu drvu — o zlo»» drvu — vidi op 26.
Priredio Dr. Trnoplesar.
Humboldtova papiga.
Češki spisal Fr. Herites; prevel F. S.
Nadležni agentje so hodili od hiše do hiše, klatili se od koče do koče in vračali so se v grad, poročajoč ponižno, kako so opravili delo, ukaz grofjv. Srečen komur je grof s svojo plemenito roko potrkal plebejsko ramo: „Izvrstno! Izvrstno! Le tako naprej — —"
In v ponižnosti so se zopet razšli na vse strani, da bi delali v službi svojega gospoda ter njegovega namena, ljudje podli in malopridni, nesramneži, ki so dobro poznali grofov namen, a vendar so ga uresničevali z dobrim prevdarkom: ta, da bi dobil dobro službo pri grofu, oni, da bi se mu
povečala plača, nekateri pa celo zavolj pravega Judeževega groša.
Pot teli ljudij ni bila baš prijetna. Blago, katero so prinašali s seboj, bilo je tako ostudno in nepošteno, da se ga je zgrozil vsakdo. Ti, ki so ga prinesli, bili so i zaničevani in zasmehovani. Tu pa tam so bili dobro sprejeti. Znali so pač vdariti v struno vsmiljenja in ljubezni do bližnjega ! Razlagali so, kako se bode otrokom dobro godilo nekdaj, ako bodo sedaj uživali dobrote nemške vzgoje. — In revež, delavec, spomnivši se vse svoje reve, k'<tero mu je bilo prenašati od mladih nog, in spomnivši se, kako mu je še danes porabljati vse moči, da bi s kruhom, suhim kruhom, nasitil ženo in otroke, brez daljšega obotavljanja stegnil je svojo od dela utrujeno, žuljavo roko po ponujanem steblu, da bi se ga prijela vsaj ročica njegovega otroka, in on bil rešen iz valov življenja, v kojih se je potapljal njegov oče.......
Agentje niso se ustrašili, ako so jih nekje brezvspešno odpravili iz hiše. Tam sosed, tudi delavec, pokazal jim je duri in z močnimi rokami vdaril se je v silne svoje prsi: „Bog obvaruj — nikdar! Dokler je še tu moč in tukaj sapa"! — — Ai drugi dan se je včeranji obisk ponovil, in prišel je tudi tovarnar, milostljivi krušni gospodar. „Ali podpis — ali ste brez dela!" — In v tem hipu roke, katere bi bile lahko ob tla treščile največo žival, sklenile so se z
milo prošnjo na razburjenem srcu..... A ni bilo nobenega
vsmiljenja: „Ali podpis — ali ste brez dela"! — In tresoča se roka je podpisala. Solza je sicer razmazala podpis, ali dih tega, kateri ga je sprejel, osušil jo je v kratkem.
„Mi hočemo nemško šolo" !--
V jeseni bila je uže v trgu. Trg sam bil je sicer češki, in češka je bila tudi okolica. Ali nova šola je bila mnogobrojno obiskovana. Agentje so hodili zopet od hiše do hiše, od koče do koče. . . Časniki so prinesli nekoliko veselih poročil o vspehih novega podjetja.
Za šolo je prišlo na vrsto nemško društvo. Zemlja je bila uže pripravljena. Potem so se odstranjevale počasi, jedna za drugo osebe, katere so bile na potu in ovirale de'o. Bil je tu posestnik, kateri je imel mnogo dolgov, zato so se kupili njegovi dolgovi, in tako se je kmalu odstranil. Nekoliko zemljišč se je kupilo za drag denar; ne bila bi se drugače dobila — posestniku niso mogli tako lahko do živega, in konečno — grof je bil bogat. Dal je denar. Dva, trije uradniki niso ugajali, ker niso se vjemali z grofovim namenom, in — čemu pa bi bila razna koristna znanja na viših mestih? Napake se inače (drugače) najdejo na vsakem človeku. Zdravnik je nakrat postal nesposoben opravljati zdravniško službo v gorskem zakotju. Tudi duhovnik, kapelan, bil je nadložen in moral je prostor na leči narediti drugemu.....
Za dvajset let se je vse spremenilo.
Trg je bil ponemčen, bil je nemški. Bilo je tu sicer še nekoliko ljudij, ki niso se mogli privaditi novim razmeram, ali ti so se stiskali in bojazljivo skriva i v hišah. In otroci, lastni otroci so se jih sramovali. Sinovi delavcev bili so seveda zopet delavci; trla jih je nadloga, in delali so
kakor črna živina pod zemljo od jutra do večera in od večera do jutra, ni godilo se jim boljše, in niso se razločevali v ničemur od svojih očetov — samo da so svojo usodo preklinjali z drugimi jezikom.
V gradu so* imeli veliko pojedino. Bila je izvrstna. Stala je več sto goldinarjev, in cel6 iz daljnjih krajev je dal grof za drag denar pripeljati dragocene jedi. Nekateri gostje niti niso vedeli, kako jih jesti. To pa ni opoviralo pojedine
—	grof se je ponajveč nasmehnil; smatral je vse goste itak za siromaško borno druhal, ali potreboval jih je k svojim politiškim namenom in bil jim je konečno vendar kaj dolžan. Torej ! „Ndte — najejte se ! — —"
In napijte ! Kvišku kozarce! Na čast dovršenemu delu !
„Hoch ! Hoch" !--Največ divja tam oni mali človek
s čopkom las na glavi, z zlatim naočnikom na nosu in s tako slabo nemško izreko, da se mu skrivši smejejo tudi tovariši. „Hoch! Hoch! Hoch —"! kliče navdušeno in skoči na stol. Menda bi bil celo govoril, ko bi drugi, zapazivši to, ne bili mu branili. Veselje tega človeka presega vse meje.
Ima češko ime, popolnoma češko, in dovolj se je moral truditi, predno je je ponemčil. Črki „f" in „č", kateri obsega njegovo ime, moral je nadomestiti s podvojenim številom črk, tako, da je njegov podpis tako dolg, kakor podpis kakega indijskega princa. Laže nego je spremenil, ime iznebil se je „čamare" (narodna češka suknja), katero je nosil nekdaj, ko je bil še na čelu Rodoljubnim drušbvom. Sedaj je German, polnokrvni German in, če govori o Nemcih, pravi „wir Deutsche".
Grof ga visoko čisla in spoštuje, ker je njegova desna roka. Tudi je jedini, kateri je k grofovi zastavi pristopil, brez sile in moči, brez zahtevanja kake službe ali plačila kateri je prišel sam, prostovoljno, ne da bi imel kak vzrok za to. To se mu je štelo v zaslugo. Moglo se je seveda tudi reči, da njegovo renegatstvo se ne dti opravičiti nikakor.
Sicer to, da se je postavil v vrsto sovražnikov jezika, v kojem je govorila njegova mati, in v kojem je tudi on nekdaj molil Boga, brez vzroka vendar ni bilo. Nadejal se je, da postane kaj boljšega, da bode v si in plemenitejši; bil je preverjen, da s tem pridobi lesk in svojo družino ovije s sijajnostjo. . .
Da — družina! Tu je bila mati, katera se je posta vila proti moževi pameti s svojim srcem. Nekdanji rodoljub, bil je tako nepreviden, da ne misleč na bodočnost, peljal je k altarju češko deklico. Sedaj bi dal veliko denarja zato, ako bi mogel preklicati to. Taka žena je le na potu in utegne mnogo pokvariti.
Brezvspešno je najemal v hišo samo nemške služkinje
—	vsi otroci so rekali „tatfnku" in „maminko", in tudi najmlajši otrok je na žalost obupanega očeta prvikrat odprl svoja usta k jasnemu, razločnemu „tata".
To so bile res pomilovanja vredne razmere za tega dobrega moža. In kaj hujšega, jedenkrat je bil grof svedok takemu mučnemu prizoru, ko ga je bil počastil s svojim po-setom. „Oče, ali mi dovoliš, da mi mati prešijejo tvojo
„čamaro" ? prišel je najstarši sin, baš pri tej priliki, ko so se povzdignili kozarci, da bi se napilo na čast in slavo veliki nemški domovini. Posestnik te sumljive ob!eke je od jeze zarudel in pozneje je začrnel; kmalivbi ga bila kap zadela. Prekinjal je mole, zakaj da uže davno niso pokončali priče njegove prošlosti; in zvečer mu niti ni dišalo jesti, če tudi je bila k večerji njegova najljubša jed. In ženi je žugal z zakonsko ločitvijo...
Na nesrečo je sama roka Vsemogočnega to protjenje izvršila. Mož s čopkom las na glavi, z zlatimi naočniki na nosu in s slabo nemško izreko postal je vdovec.
Razume se samo po sebi, da dolgo ni ostal tako ; izbral si je drugo ženo in volil je previdneje, iz vrste svojih sedanjih prijateljev; peljal se je po njo zaradi zanesljivosti celč čez meje .. '
Zoperni češki glasovi mučili so reveža seveda še nekaj časa, preganjali so ga in včasih kar nenadoma so se pojavili v spremenjeni družini — toda konečno so tudi ti izginili. Pri najmlajšem otroku niti niso pripustili, da bi se razvil njegov materinski jezik — v ostalih malih dušicah tudi poslednja češka beseda se je zadušila... in kar se ni posrečilo doma, to je izvršila šola, katera je delala Čudeže. Sinovi nekdanjega rodoljuba so bili Nemci, veliki Nemci pred ljudmi in pred Bogom.
In ti sinovi so vzrastli; oženili so se in imeli so zopet sinove. Ti pa niso imeli nit' najmanjše zavesti o prejšnjem rodu svojega deda. Bilo je to za nje malone sreča. Očetje so se vendar včasih še morali sramovati svojega rodu.
Tudi v trgu so izginili sledovi prejšnjega značaja. Bil je nemški, kakor Berolinsko predmestje.
Ti, kateri se niso mogli privaditi novim razmeram, so se konečno vendar izselili, umaknili so se valovom, ki so jim
protili s poginom. Sicer tudi ti so pomrli, kakor so umrli tovariši, koji so ostali. Bili so tu čisto novi ljudje, možje nove dobe; nova generacija. Grof bi bil gotovo vesel, ko bi ne bil tudi uže sam ležal v grobu.
Samo mož s čopkom na glavi je še živel, vse je preživel. Ali ni bil več mož s čopkom. Ni imel niti jednega lasd na glavi, iu lice je bilo vse gubančasto. Vrat je bil vpognen globoko do tal ; mož je hodil, podpirajoč se ob palico, jedva je legel. In ves se je tresel, da si je le s težavo mogel na nos dati zlate naočnike. Ostal je tu sam iz stare dobe. Bilo mu je menda uže čez sto let in imel je pravnuke. Živel je v krogu svojih pravnukov in vnukov — tudi sinovi njegovi niso več živeli. Živel je med svojimi — kakor tujec.
Ni jih razumel, in oni niso razumeli njega.
Bil je to čuden dogodek.
V zagibih njegovih možgan okostenelo je in umrlo vse, kar se je godilo celo vrsto let, celo stoletje, nič ni ostalo tu v spominu iz te dobe, pozabljeno je bilo vse, tudi jezik, kateri se je rabil ves ta čas. Ostala je samo zavest sedanjosti in iz minulosti le to, kar je tu obtičalo iz mladosti. In glasovi, katere je slišal v mladosti — ti glasovi so sedaj vstali od mrtvih, in drugi niso se oglasili iz njegovih ust...
Tako je živel v trgu starec, kakor Humboldtova papiga, govoreč jezik, v katerem tu ni govoril nihče, katerega nihče ni razumel, koji so zasmehovali in zaničevali vsi.
Hotel se je pogovarjati, zabavati se s svojimi, potožiti... prosil je, jokal, molil...
Niti Bog ni odgovoril, ni ga us'išal; bil je gluh za njegovo prošnjo, ni ga k sebi vzel.
In če so mu odgovorili ljudje, ni jih razumel.
Samo njih zasmehovanje je razumel . ..
Potem, kedar ga je kdo sunil, kakor se suvajo psi...

Iz Rusije, meseca febr.
Nekaj takega, cesar nikomur ni treba. Lamotte sicer pravi, da strah rodi modrost; jaz pa Vam vendar nič nisem prav hvaležen za ta čustva,, katera mi je probudila v srcu Vaša opomnja „o slovanskem slogu" v 2. št. „Slov. Sv." str. 37. Kajti iz nje sem zvedel, da ste začeli pravdo ne z jedno Bog si ve kako korenino „Slovenca" —• trebalo bi pribaviti Kljunocega, da bi ne oskvernili tako ali inače svetlega spomina o Kinspielerjevem „Slovencu", pač pa je nakrat vstopilo na areno proti Vam, nesrečni vredniče, celih 73 „ligašev"! G. Pleteršnik se ve da ne opusti te novo-izkovane besede ter tako pripomore mojemu bezsmrtju; da, zaslužil sem si je. (Istina je to, ker ste to besedo začeli rabiti sami brez drugih vplivov; no nesmrtnost mora g. Pleteršnik zagotoviti tudi drugim, ki istočasno, nezavisno od Vas, rabijo to besedo po slovenskih listih.] Op. ured.) Ali mislite, da sem si malo glavo lomil nad novim hieroglifom „liga+73", alias nad anonimnim znakom jednega sotrudnikov reče-nega Ljubljanskega „Times-a", pardon: „Monitore Romano", ali kako uže? Tem veča mora torej mi biti tudi nagrada za mojo glavo-lomko, uvenčavšo so pa vendarle polnim vspehom.
Sem dolgo dum al (mislil) i se bal, Slovo sem dumi, strahu dal...
Evo Vam kratek doklad o mojem odkritju, sodite sami ■' Liga — pa kaka? Bivajo samo mirne, ali pa celo svete: honny
soit, qui mal y pense, torej meni samemu prvemu; kajti meni se vedno dozdeva, da o njej veljajo besede Krylova: „Сосћдт, сосбда звадљ откушатБ, Ho уннслг другои тутт> 6шгб".„
Znak „+" je gotovo tiskovna pomota, moralo bi biti —, kar pomenja znaijienje Arimana, silo negatieno, katero zovemo mrak j tema. „73" se pa razlaga na 3 in 70. Prva številka znači tiste tri kite, o kojih pravi ruska narodna govorica, da se na nje opira zemlja. 70 pa je neki bilo med zavrženimi angelji takih, s kojimi se i sam njih generalissimus spravlja na silo. Ti večno riskajo po svetu ter lovč najbolj te, kojim predolga ušesa ne dajo izmuzniti se iz njih skrbno razstavljenih mrež. Tako so mi še v zibelki pripovedovali mati, odlično znavša sv. pismo. Fiat applicatio k celemu: Quos ego —'
Ko divjam bez miru okrog, me je nevihta zanesla k svojemu dragemu prijatelju-tovarišču, kateri se me tudi ni preplašil malo.; Kajti ves bleden sem nanj topnil z nogo: „Брагв! д1;ло не до шутокЂ! Tli знаешв, какг д л»блк> Подгорника, a б-ћднага попалси bi, шАнђ . . . да, он% вт> шгћну у 73 главоц нгдрм, имлнуеион лигои, a русскш лародт, ограблеш. Toii же лигои, уничтожившеи у него од-нни1 взмахомг нера самобБггное зодчество . . . Караулг !".
Drugi dan pa mi je moj prijatelj-tovarišč v koridoru gimnazije sunil v roke list z zaglavjem: „У cipaia глаза велики". Pre-
bravšemu ta list, mi je postalo laže, križi in težave so se zvalile s erca, ozarila mi je luč spokoja. Premenivši zaglavje, kakor gre, prevedel sem Vam ta list, zapečatil i odposlal ga Vam. Storite ž
njim, kar koli hočete; komur pa je do njega kaj mari, naj si tudi od mene vzame na pamet zlato rusko pogovorko: „He eyiica вт> воду, не cnpocacL броду",	Božidar Tvorcov,
Imajo li Rusi samobitni stavbinski slog?
Благословите, братцн, старину сказатв, Какт. бн схарину стародавнум.
Кирша ДашловЂ.
Najstrašnejša iz nevednostij je nevednost učena. Ta nevednost pa je neodpustljiva, če izhaja od sovraštva, zlobe i namerjanega poniževanja narodnosti, kateri je osoda naklonila vlogo ne maloslavno v zgodovini človečanstva. Jaz govorim o Rusiji i naročito o kratkovidnih tujcih, kateri sodijo o njej, izrekajo zavedoma krivične sodbe ter se tako silijo ponižati ruski narod v očeh drugih evropskih narodov. Se ve da podobne sodbe tujcev, navadno inoplemenega, tam pa sam tudi slovanskega kolena, izvirajo sploh, da, redom, od nevednosti i neznanja Eusije, ne redko pa tudi le od golega sovraštva, katero kuhajo k njej v svojih črnih i umazanih dušah.
Iz „Slov. Sv." št. 2. t. 1. pa sem uznal (zvedel), da v Ljubljanskem „Slovencu" kramlja nekdo, da „slovanskega sloga kot takega ne pozna, razun ruskega, ki pa tudi ni slovanski, temveč zmes bizantinskega sloga s tatarskim pomešanega".
S tem se torej odreka samobitnost ruskega stavbarstva. Ta list celč trdi, da so Eusi zajemali stavbine vzore ne samo od Bizantincev, no celo od Tatarov. Zadnjega se ve da nikomur ni treba oporekati; kajti od tatarskih kibitek iz klo-bučine, dvigavših se večno z mesta na mesto, Rusom pač ni bilo kaj zajemati.
Ko se je Rusija pokristjanila h koncu 10. veka, so se pri nas zares v stavbinski umetnosti pokazali bizantinski vzori. Ali drugače tudi ni moglo biti: Bizantija bila je tedaj sijajno kulturno središče. Torej je mogočno vplivala na sosednje jej narode i je razširila svoje zodčestvo (stavbarstvo) daleč za meje svoje oblasti. Začetkom je Bizantija predavala svoje vzore skoro bez vsake prenareje ali premene; kajti stavbe so gradili bizantijski stavbarji; potem pa so se ti vzori zaceli spreminjati i so vstopili na svojo' samostalno pot. Tako je bilo v drugih krajih, tako je bilo to tudi v Busiji. Za čase Vladimira Svetega i nekoliko pozneje stavbarstvo v Kijevu hrani še vsecelo bizantijske vzore; v Nov-gorodu pa i v Vladimiru se zodčestvo spreminja vsled raznih mestnih (krajnih) razmer; čisto samobitno pa se razvija uže 16. i 17. stoletja v Moskvi na kamenitih zgradah, še dan danes stoječih. Isto se godi tudi na severu Rusije najbolj na stavbah lesenih, med njimi posebno na cerkvenih ne malega razmera, iz kojih so nekatere nad 20 sež. visoke. Znameniti leseni dvorec carja Alekseja Mihajloviča v Kolo-menskem selu zanima s svojimi prigradami 3000 O01)
') Glej enciklop. slov. izpod redakc. prof. Andrejevskega zv П., Petrograd 1890. 1. str. 273-274. - I. Č.
Torej se je med Rusi razvil samobitni ruski stavbinski slog, kakor državljanske tako posebno cerkovne stavbe.
Tujci, prihajajoči v Rusijo, sodijo o stavbinskem slogu ruskem po glavnih zgradah Petrograda i nekaterih stavbin-skih spomenikih Moskovskega Kremlja. Kdor če znati Rusijo od nog do glave, morajo izučevati ne samo postolicah, kjer se na mnogih stavbiskih spomenikih vselej lehko odzivljajo tuji vplivi, dasi tudi v Moskvi ni malo zgrad staro-ruskega sloga, ampak treba je ozirati se i na mala mesta i celo na vasi. Tukaj ruski ljudje še niso izgubili svojih korenitih svojstev ni v šegah vsakdanjega življenja, ni v okviru stavbinske umetnosti. Vsled tega je v gubernijah Arhangelski i Volo-goški do naših časov še mnogo prezanimivih spomenikov sa-mobitne ruske stavbe, dasi jih je od pogostih požarov poginilo še več, nego pa jih je ostalo. Vse te stavbe so gradili ruski mojstri. Ako bi tujci imeli v rokah atlante i druga izdanja s slikami raznih arheologiških društev v Rusiji, pač bi jim ne bilo trudno takoj pri prvem pogledu preveriti se, da Rusija ima zares svojo nenavadno originalno i samobitno stavbarstvo.2)
Samo v okviru Kaluške gubernije je mnogo stavbinih spomenikov staro-ruskega zodčestva, na kojih je vidno nekoliko vplivanje bizantijske stavbe Novgoroda i Pskova, še očitniši pa je odpečatek Moskovskega stavbarstva 16. v. V Kalugi so cerkve 16. veka, prve polovine 17. v., druge po-lovine 17. v., prehodne dobe k 18. veku i cerkve 18. veka. Tudi je nekaj lesenih cerkva 17. i 18. stoletja, katere pa v stavbinem pogledu veljajo manj, nego takiste na severu Rusije Ostalo je tudi nekoliko spomenikov staro-ruskega zodčestva državljanske stavbe, med kojimi prvo mesto sliši spomeniku 17. stoletja, domu Marije Mnišek,3) tudi v Kalugi.*) Blagodare sedanjim resnim raziskovanjem v Rusiji starih pismenih spomenikov, znana so nam celo imena mnogih ruskih mojstrov, koji so gradili to ali drugo stavbo. Tako, radi primera, kažemo na carsko pismo 1606.5) leta, v kojem se pravi med drugim, da je car Vasilij Ivanovič poslal Re-
2)	Glej n. pr. poročila car. arheol. društ. 1861. 1. zv. II. str 14, 1865. 1. zv. V. priloge. - I. Č.
3)	Kolikor jaz urnem to delo, navedenega stavbinskega bisera staro-ruskega sloga, bilo bi jedinega popolnoma dovolj, da bi zabeležili samostalni razvoj stavbinske umetnosti med ruskim narodom, zabeležili to veliko zgodovinsko istino tako, da bi jej ne mogli oporekati celo vsaj nekoliko pravični Nemci, o Slovanih bi pa v podobnih slučajih ne sledovalo i zaikati se... — Prevodčik B. Tv.
<) Glej „Spomeniki staro-ruskega zodčestva v okviru Kaluške gubernije" akademika-stavbarja Preobraženskega. Petrograd 1891. leta. - I. Č.
5) Glej poročila arsk. arhivn. društ. 1861. 1. zv. III. str 211-212. — I. Č.
zariskemu nadškofu Feodoritu v Pereslavlj Božanski po njegovi prošnji „Каменнх-Б дгкп> подмастерве Серч4дку Абра-мова z 18 Vologoških i 6 Stariekih zidarjev дла дерковнне соборние дод&пси".
Nepristranski ljudje se iz teh nemnogih vrstic preverijo, da smo Rusi do preobrazooanja Petra I. imeli svojo sa-mobitno stavbarstvo, katero se je izcimilo iz umetnega samo-razvoja ruskega naroda; pristranskih ljudij pa ne prepričaš,
dasi bi napisali jim cele zvezke gledč vprašanja o samobitnosti staro-ruskega zodčestva. Za ljudi poslednjega zakala pa imamo mi, Busi, izvrstno pogovorsko : Волшому — вола, a шалБНОму — поле".6)
Ivan Četurkin _ podpredsednik Kaluške učene arhivne komisije.
") Kakor koli vrtite ali sučete, po slovenski bode to naj bolje: „Bog daj norcem pamet"! — Prevodčik B. Tv.
Kako je odgovor dr. Mahniča žalostno-duhovit za post.
»Ziimt, Freunde nicht, wenn Spotter euch verlachen, Erwiedert lachelnd ihren Spott und wisst: Der Spotter Witz kann nichts verachtlich machen, Waa wirklich nicht verachtlich ist".
V 24. št. „Slov. Sveta" pregrešila sem se smrtno v tem, da sem se drznila napisati nekaj svojih mislij, ki so nasprotne mislim dra. Mahniča. Kaj sem pisala tedaj ? Začela sem spis svoj z zavestjo, da se znosi dr. Mahnič nad njim, in sicer za to, ker more njemu ugovarjati le kak doktor. Dejala sem pa, da pač ni vsak doktor res tudi doktor in navedla sem glede na to stavek iz italijanskega pisatelja. Pisala sem dalje, da, ko bi bilo po njegovem, bili bi mi sedaj ob času pred Stritarjevo dobo, ker ni bil dr. Mahniču doslej noben naših najveljavniših pisateljev po volji. Kdo ne ve tega ?
Pregledujoč kritiko o Jurčiču, drznila sem se reči, da navaje „Rimski Katolik" po krivici Vidin samogo-vor med krivi idealizem, in sicer za to, ker je baš njena britka nesreča svarilo mnogim roditeljem in otrokom, ki se udajejo brez ljubezni, Vidina prepovedana ljubezen pa v svarilo vsaki, ki bi jo hotela posnemati, saj ni imela ona ni trenutka mirnega, kamo li srečnega?
Drznila sem se reči dalje, da vidi dr. Mahnič strah tam, kjer ga ni, v liberalcih naših namreč, da ne vidi tako pohujšanega ljudstva našega, niti ne vidi vira, od koder mu prihaja pohujšanje. Da tega ljudstva niso polmjšali liberalci slovenski, dokazujem mu, ker ne čita isto ljudstvo ne knjig ne časnikov. Rekla sem dalje, da z bralnimi društvi se blaži in izbrazuje, a on je vedno proti tem društvom. Čudila sem se naposled, kako more prignati fanatizem človeka tako daleč, da napada celo knjigo, kakoršna je „Cuore" (Srce); knjigo v kateri se tako vestno izpolnjujejo zapovedi Božje. Iz skušnje svoje sem potem napisala, da nisem nikdar slišala nič proti katoliškega na učiteljišču, da bi bil torej „katoliški* preparandij nepotreben.
Na to mi odgovarja (I. zv. Rimsk. Kat. 1.1.) dr. Mahnič (med oklepi bodi rečeno, da sem od njega pričakovala duhovitišega odgovora) ob kratkem to le: Molčal je Stritar, obmolknil dr. Celestin, dr. Tavčar, dr. Vošnjak, sedaj pa se je vzdignila tam ob Adriji amazona Marica. Smeši pa vse: moje katoličanstvo, mojo simpatijo za nedosežno knjigo „čuore", moje odu-ševljenje za bralna društva, s kratka, ni tu resnega stavka v odgovoru.
Vprašati pa moram tu le g. dra.: Zakaj se bavi le z osebo mojo in ne s stvarjo ? Hočete li, da Vam povem, g. doktor, zakaj so molčali vsi imenovani doktorji ? Ni Vam treba ponašati se, saj bali se niso poštenega boja z Vami, ampak, mislim, oni so molčali za
to, ker jim je bilo dovolj Vašega zavijanja, s katerimi ni priti do konca.
Čudno se Vam vidi, da se je drznila oglasiti ženska, dasi imamo me tako kratko pamet. Ljubeznjivi g. doktor, čemu se pa tako bojite in zakaj nam tako branite šolati se, dajte, da bi vsaj poskušale, ali se ne da zdaljšati ta kratka ženska pamet! ? Eli, gospod doktor; tudi doktorat včasih zajde; zakaj me je napadla Vaša veleučenost tako surovo in robato, napala mene, ki sem spisala par svojih mislij, ki so, žal, Vašim nasprotne, z vso možno pazljivostjo in, kakor pravimo: z rokovicami ?
Meni ni treba, hvala Bogu, Mantegazzijevih „Co-smettici intelligenti", na katere me opozarjate, a Vam bi morda ne škodovalo, ko bi še jedenkrat preči tali Galatea, ker pri vsej Svoji učenosti ne kažete posebne olike.
Zapomnite si g. doktor! Z izobraženo ženo govori se drugače, kakor ste vajeni s kuharico ali deklo, če Vam jo je Bog dal! Ta Vam pravi: „Jej, kako so kunštni, gospod, a ona mora duhovitosti Vaše prezirati. In prezrla bi jih bila tudi jaz, ko bi bile le preprosta, nizka in gola duhovitost, a ta duhovitost, pomešana je s hudobijo in zavijanjem, da ne rečem, z lažmi. A do tega še pridemo.
Vprašati Vas moram poprej, kako ste prišli do tega, da mi navajate grški citat, ko pač veste, da ne znam grškega, in kako me koncem Levstikove kritike vprašate latinski: „Intellexisti liaec omnia Marica" ? Kako morete obračati se v takih jezikih do žensk s kratko pametjo, in ko veste, da ni bilo doslej v Avstriji ženskih gimnazij ?
Očitate mi, da čitam celo „čednega" Mantegazzo; kako veste neki, da je „čeden" ? Ne verujem, da bi ga čitali Vi; saj, kakor okužijo nas taki pisatelji, morejo okužiti tudi Vas, ali ste morda Vi iz drugih snovij?
Jaz ne sodim pesnikov in pisateljev kakor Vi, ampak tako le: Kar je v resnici lepo, prečitam 3, 4 in mnogokrat, a grdo samo jedenkrat, in to naglo, da mi ostane le vtis lepega in vzvišenega. Vidi se, da Vi delate obratno. Pesnika pa ne sodim preostro, posebno ako vem. v kakem dušnem razpoloženju ali v kakem trpljenju je spisal kaj takega.
Kdo ve, kake glasove bi izvabljali Vi iz srca, ko bi bili preganjani po nedolžnem, ko bi Vam bilo toliko pretrpeti. Kakor kažete, ne peli bi baš nezahvalne pesni!
Vi identifikujete tega, ki čita, recimo, Lindnerja z njegovim mišljenjem, ali, če čitamo De Amicisa, smo
masoni; a Vi, ki veste toliko o ateistih, o panteistih, Vi niste ateist, panteist? Ali mislite, da ste res tako visoko nad vsemi, da sinete le Vi citati vse brez strahu pohujšanja? „Blagor ponižnim, ker oni bodo povišani". Eh, kaj, če ste povsod izjema, boste morda tudi pri sv. evangeliju. No pa to velja morda, kakor pravim, samo za nas, in Vi ki bobnate vedno ob Svojo učenost in Svoj doktorat, ostanete na vrhu tudi tam.
A propos! Tudi potovali ste mnogo, glejte, glejte, da nisem vedela tega. I11 pa koliko ste potovali, „noter do španske meje". Mislim pa, da, kdor putuje, ne sme potovati tako, kakor blago naše v kovčegu ter gledati vedno v tla, ampak v svet, svet! Res je sicer, da potopisov slabih in dobrih imamo mnogo, a Vi bi nam bili mogli preskrbeti kaj nenavadnega, kaj posebnega !
Glejte drugega svečenika-urednika na Slovenskem. Njegove knjige so — bodete li tajili ? — pobožno-kato-liške vsebine, in vendar čitam jih rada; no kaj hočemo, vsak ni za vse in ni uže vsak učenjak ljubljenec narodov. Kako fin duh in vkus veje tudi iz vseh onih spisov tu mišljenega svečenika, ki so za izobražence in preprosto ljudstvo! More biti pa za to, ker je oni pisatelj vendar malo več, on je namreč uže dvakrat doktor, in to je škoda, kaj ne ?
Ironično omenjate, in dovolj Vam ni trikratna spoved na leto ; ne, ne ; tudi jaz pravim, da ni dovolj: farizejcem ni zadostna spoved vsak dan, saj grešijo vsak hip. I:vestno je tudi, da takim ne more ugajati „Cuore", ker tam ni hinavsko rabljenih besed, ni nič prisiljenega, ne kličejo tam Boga na pomoč, kakor ga kličejo po nemarnem nekateri v stavkih, v katerih lažejo in zavijajo misli drugih ljudij. A privrženci njihovi verujejo jim vendar vse, kar piše dr. Mahnič in njegovi sotrudniki. Vendar naj ne bodo ponosni na te velike duhove, saj se nam, ki poznamo nekaj takih, ne zdi vredno govoriti ž njimi o drugih, kakor pa o vsakdanjih stvareh. Dobre, ponižne, a na duhu uboge dušice!
Opozarjam pa sedaj g. doktorja, da je laž greh. K j e sem jaz napisala, da smo na učiteljišču zajemale krščanstvo iz Lindnerjeve pedagogike ? Pisala sem, da nisem slišala nič protikatoliškega pri tem, a ne, da smo se iz pedagogike učile katoličanstva, za to smo imele drugih knjig. Kje sem pisala, da ne more biti zakonske ljubezni brez telesne lepote? Če ne vidite prvi
krat prav, čitajte še jeden krat! Pisala sem jaz, da se more človek ljubiti kljubu telesni grdosti, „če je simpatičen, priden, pripraven, omikan in olikan, umetnik ali talent". Tudi prevaja g. dr. malo preveč prosto. Res je, da je treba zadeti duh dotičnega jezika, ali stavek iz italijanskega, poslovenjen je vendar malo predebelo in neresnično. Ali morda nimam tudi tu pravice soditi?
Zakaj niste opomnili svojih čitateljev na dotično številko „Slovanskega Sveta" — ah, pardon! pozabila sem, da se tega bojite in da jim branite, kar se dl Bog ve, ali bi po tem ne zvedel kdo resnice ? Kar ste mi pa v dobroti Svoji poslovenili iz Homerja, bilo je to primerno za ono dobo, za čas 1000 let pred Kr., ko ženska še človek ni bila, a kristijanstvo nam je baš prineslo ravnopravnost tudi za ženstvo. Našla sem celo, da je g. dr. v svojem duhovitem spisu preveč optimist; misli namreč, da sem hotela reči, da bodo prihajali s katoliškega preparandija — če se ustanovi — farji, a mislila sem še hujše : hinavci! V šoli se bodo te krotke ovčice hlinile, zunaj se vedle pa po svoje, a pustimo, če to veseli g. dra, saj:
„Ein Irrthum, der uns gliicklich macht, Ist besser als die volie Wahrheit, Die wir 211 schwach sind zu ertragen".
Koncem naj povem še, da se jako čudim, kako more apostol 19. veka na Slovenskem tak6 skrbeti za: „kaj boste jedli, kaj boste pili"; ali ne povprašujejo po tem neverniki ?
Prav „duhovito" in jako „fino" zna k temu priganjati dr. Mahnič: „Pridno mešaj po loncih in kožicah, da se ti ne prismodi"! se ve da, kakor mora biti vajen. Kakov smeh mora vzbuditi v njegovi družbi, ako pravi, da so si „goriške Evice jezičke brusile", ako zavrača z „lepim" stavkom: „šivajte hlače"! A dovolj teh este tičnih — in niso samo te — prelepih stvarij.
Najboljše bode, ako pustimo g. dra. v miru, kakor so to uže storili nekateri; vendar molčati se ne more, kedar bode še nadalje škodljivo zavijal ter mrcvaril naše slovstvo.
In Vi, g. doktor, sedaj ko se bliža velika noč, se-ziva si spravno v duhu v roki; kličete nam tako pridno, da ostanimo vsak pri svojem opravilu; dajte nam Vi prvi vzgled in ostanite — pri sv. Evangeliju !
Mdrica.
-H--H
DOPIS I.
S Koroškega, 9. marca.
Velecenjeni gospod urednik! Velik „politični dogodek" Vam danes naznanjam; organ koroških nemških konservativcev, tednik „Karuthner Volksblatt", je nehal ob novem letu izhajati. Niti veliki Nemec pred Bogom in ljudmi, P. Opitz, izdajatelj nemškega katoliškega lista v Warnsdorfu na Češkem, s katerim imajo naši konservativci prav ozke zveze, ni mogel pomagati. A ravno to, da se je katoliška nemška politika warnsdorfska, koja se drži načela: Ljubi svojga bližnjega, toda. če je to Slovan, vdari ga! negovala tudi na Koroškem, to je zadelo našemu „Volksblattu" tak smrten vdarec, da je dolgo krvavel, dokler ni zamrl z letošnjim letom. Ako bi bili nemški konservativni Nemci koroški ozi-
rali se bolj na Slovence in do njih imeli več ljubezni, in ako bi ne bil „Karnthner Volksblatt" toliko hvalisal našega deželnega predsednika, kateri zavolj svojega strankarstva niti ne zasluži hvale, menda bi bil še izhajal. Tako pa je postal nemogoč. Z deželnim predsednikom je začel in z dež. predsednikom končal, in kjer je le mogel, Slovence je črnil in sumnjičil. To je vzrok, zakaj ni bil podpiran od Slovencev, kakor v prejšnjih časih svojega življenja; in se ve, vsled tega je dobil sušico, katera ga je pokosila letos. Koristi koroških nemških „konservativcev" zastopa sedaj samo „Karnthner Landbote", ki izhaja dvakrat na mesec na 4 straneh majhnega, celo smešnega formata
Tako „napredujejo" naši nemški konservativci. Libe-
ralni Nemci pa nič drugega sedaj ne delajo, nego da ljudske utrakvistične šole za Slovence spreminjajo v čisto nemške. Uže dve taki šoli ste postali popolnoma nemški. Škode s tem sicer koroški Slovenci ne trpimo nobene, ker se je itak na obeh šolah čisto zanemarjala nemščina, a vendar se vidi iz tega, koliko si upajo liberalni Nemci, zmerom od vlade podpirani! Naše vrlo in neustrašeno „Katoliško politično društvo" je uže začelo v dotičnih občinah ledino orati; nadejamo se, da bodeti oni dve občini protestovali zoper to.
Novica menda bode, da je koroški deželni odbor razglasil zadnje dni nemščino za svoj uradni jezik, in sicer kljubu čl. 19. osn. drž. zak., kakor da bi na Koroškem niti ne bilo Slovencev. Koroški Slovenci bodo seveda zoper to protestovali, dokler bodo mogli z mazincem gibati. — Kakošno pravico pa ima koroški deželni odbor razglasiti nemščino za svoj uradni jezik? Kaj pa Slovenci ne plačujejo deželnih doklad, iz katerih se plačujejo deželni uradniki? Deželni uradniki so služabniki Slovencev, in Slovenci imajo pravico, terjati od njih, da znajo slovenski. Kak vik in krik bi nastal v nemških listih vseh strank, ako bi deželni odbor češki razg'asil češki jezik za svoj uradni jezik! Saj tudi peščica Nemcev na Kranjskem terja, da se jim dopisuje v nemščini! In koroški Slovenci nimajo toliko pravice? Ne, tako daleč vendar ne pride! Kavno ta vladoželjnost, oholost in brezmejne pretenzije, katere pri zbankratovani liberalni stranki opa.ujemo v najnovejši čas, zde se biti znamenja blizkega propada.
Dne 5. febr. priredili so Nemci v Celovcu veselico, s katero je bilo združeno veliko beračenje za nemški šulferajn. Čeravno je to društvo pristransko, naperjeno proti Slovencem, nepotrebno in škodljivo, ker dela Ie prepir in dražbo, vendar so to veselico s svojim posetom počastili: deželni predsednik, deželni glavar, Celovški župan, polkovnik Eungy in mnogo častnikov, knez Jtosenberg itd. Tu se pač zopet vidi, kak
duh veje sedaj v Avstriji. Na zbore nedolžne družbe sv. Cirila in Metoda taki c. kr. gospodje ne pridejo. Po največ pridejo k njim ovaduhi, kateri nalašč krivo poročajo da bi se prikupili svojim chefom (načelnikom). In vsled tega se potem koroški rodoljubi denuncujejo na merodavnih mestih, kjer se, ker je to zoper Slovence, veruje se!
Pšenica Celovškega Parteitaga uže zori. Kakor poroča „Mir", došel je šolskim vodjam od okr. glavarstva Celovškega in Beljaškega ta-le dopis: „Šolskemu vodstvu se naroča, naj do 6. febr. 1893. semkaj sporoči, v katerem jeziku se na tamošnji šoli poučuje krščanski nauk, zlasti, ali se pri tem tudi ozir jemlje na nemške otroke in na znanje nemščine pri otrokih viših letnikov ali ne". — Kakošna skrb, da bi se nekatera nemška dušica ne izgubila materi Germaniji med slovenskimi otroki! Ali za nekoliko tisoč slovenskih otrok, kojim se vsiljuje nemščina od vseh stranij, se gospodje ne zmenijo. S tem so si dali po našem mnenju nemški kolovodje v Celovcu „testimonium paupertatis", učitelji po njih navodilu na vse pretege na slovensko deco germanizujejo, a doslej še tega niso dognali. Sedaj torej hočejo, da bi jim tudi slovenski katehetje na pomoč priskočili in jim pomagali v tem barbarizmu. Smo radovedni, ali se kaj ukrene zoper to od pristojne strani, zlasti, ako pomislimo, da se s tem prav za prav katehetje postavljajo pod inšpekcijo liberalnih šolskih vodij, dočim nadzorovanje kate-hetov ima oskrbovati le cerkvena oblast. —
Koroški Slovenci pogrešajo v Celovcu slovenskega odvetnika ; bili bi torej zelo hvaležni, ako bi se kak slovenski odvetnik etabloval (nastanil) v Celovcu; o tem naj bode prepričan, da bode imel klijentov dovolj. Priznajemo, da bi bil njegov pot trnjev, a pravi rodoljub, kateri ima rodoljubje ne le na jeziku, ampak tudi v srcu, gotovo bi se tega ne ustrašil.
O
Ruske drobtinice.
—	Zanimive so opomnje uglednega Vanutellija o pravoslavju in pravoslavnih v Rusiji. On hvali sosebno cerkvene obrede cel6 bolj, nego — katoliške. V Rusiji vidi posvodi dve sili : „fizično" in versko, kateri se podpirati vzajemno. V Kijevu se čudi prostodušni vrlini Malorusov. S Poljaki pa ta ugledni katoliški duhovnik ni kaj zadovoljen in meni, da staro uasprotetro Poljakov proti Rusiji ovira zjedinjenje vseh kristijanov v jedno cerkev. Vanutelli celo misli, da bi Rim dopustil zjedinjenje unijatov s pravoslavnimi, ker bi po tem poslednji morali popustiti predrazsodke proti rimskim katolikom in Rimu.
—	Sv. synod odločil jY: 1. da v vsakem okraju ustanovi dve ali več dvorazrednih rcikveno-župnih šol z učiteljskimi in z gospodarskimi tečaji; 2. da daje podpore raznim šolam po 25—100 lub. na vsako ter jim pošilja šolske knjige iz svojega skladišča.
—	Leta 1860., ko so gospodovale liberalne ideje, bila je tudi ruska državna banka ustrojena po primeru zapadnih takih bank, to je nekako v liberalnem duhu s težnjo nekake nezavisnosti od vlade in carja. „M. V. št. 22. t. 1. grenko tožijo, da je ta reforma prejšnjih kreditnih ustanov bila velika gospodarska nesreča, ona je
С'Б Mipy no ниткк, голому рубаха.
namreč podpirala vstvarjanje raznih, mnogokrat nepoštenih delniških društev, katera so pogoltnila milijone in milijone narodnega denarja — kakor tudi pri nas. Iz državne banke pa so tu vlagatelji jemali svoj denar, da ga više obrestujejo v delniških družbah, država pa je morala jemati draga posojila, ko v državni banki ni bilo več dovolj denarjev. Želeli so tudi, da bi državna banka postala privatna banka, kar se pa vendar ni zgodilo. Sedaj mislijo preustrojiti državno banko tako, da bi bila zares državna ter služila najprej in najbolj državnim interesom ter podpirala obče narodno blagostanje.
-- Izšel je II. zv. „povesti" Korolenka. Kritika jih je v obče sprejela prijazno. Pisatelja štejejo med najbolje sedanje pripovedovalce- V drugem z v. hvalijo sosebno povest „Ночб". - Povesti „Ha затменш" pa očitajo, da je njena tendencija nejasna. Opisuje se solčni mrak 19. avgusta 1887. leta. V mestecu na Volgi so se nabrali ruski in tuji zvezdoznanci in pisatelj. Svoj pot in mišljenje ljudij pri tej priliki opisuje K. prav dobro. Tudi stari zvezdoznanec in njegovi stroji opisani so izvrstno. Narod pa gleda na zvezdo-znance nekako neprijateljski: „vedo več od Boga", in ko nastopi

mrak, zavlada nekak strah med ljudmi. Po mraku pa so vsi izginili. K. želi, da bi praznoverje izginilo narodu, in bi po tem izginil tudi prepad med omikane! in narodom ; ali pa želi K., da s praznoverjem izgubi tudi živo vero v Boga? Na to K. ne odgovarja (v povesti).
Ker se pomen ruske učene in lepe literature uvažuje povsodi vedno bolj, spoznali so tudi v Londonu korist društva, ki bi nekako posredovalo, da se širi v Angliji poznavanje učene in lepe ruske literature. To društvo se je osnovalo in bode širilo znanje ruskega jezika in literature. Osnuje si knjižico ter bode kupovalo specijalno učena ruska dela, katera bi zanimala Angličane, in tudi taka leposlovna dela. Pravila tega društva pa zabranjujejo vsako politiko. Bazni ruski učenjaki in literatori izrazili so uže mlademu društvu svojo naklonjenost.
—. Mosk. V6d. št. 39. t. 1. govore o političnem pomenu obiska Rusije emirja buharskega, pripovedujejo, da se tujci čudijo sposobnosti Rusov pri vladanju zmaganih azijskih plemen i „Samo Rusi umejo pokoravati si ne samo telesa, nego i duše prebivalcev pripojenih zemelj". Dalje pravijo M. V.. da so vsi ruski vspehi posledica ne intrig nego polne zaupnosti v rusko poštenje in dobrohotnost.
—	Vis. ukazom od 26. jan. 1893. preimenovani sta mesti Derpt v Jurjev in Dinaburg v Domsk t. j. obnovljeni stari imeni, kateri jedini je preprosti narod do sedaj vedel kot ruski.
—	Mosk. Ved. št. 36.1.1. tožijo o nemškem časnikarstvu in pravijo med drugim : „V Evropi ni časnikarstva, katero bi so tako sistematično in gorečo bavilo z razširjanjem klevet proti Rusiji".
—	Kako cvete nemška kultura v Rusiji, pripoveduje dopisnik „Hou. Времени" : V nemško šolo v Hoffnungsthalu je bil naznačen miren učitelj ruskega jezika. Stanovanja ni mogel dobiti nikjer, nego le pri ruskem redarstvenem činovniku. Nemci so mu nagajali, kolikor so mogli in odkrito, celii v šoli otroke ščuvali proti učitelju. Naposled je pridrla nemška baba s kmetom v šolo ter nabila učitelja. Ljubeznjivi Nemci pa so ga vpraševali po tem na ulici, je-li znajo nemške babe dobro rabiti knut".
—	Po odredbi „ober-prokuroratora" sv. synoda izšla je zanimiva knjiga „Православнаа церковв вђ Финлнлдш". Iz nje vidimo, da ta cerkev tu nima ni toliko svobode, kakor je je imela in je ima pravoslavna cerkev v Turčiji, ker se v cerkveno življenje posvetna oblast ne meša, a ruska državna cerkev podložna je v finskih gubernijah polit, činovnikom - luteranom. Ti gospodje ukazujejo svojim pastorjem in ukazujejo tudi ruski duhovščini. (Gl. M. V. št. 16. t. 1.) A vendar je bil ves ta kraj s konca X. do polovine XII. stoletja čisto pravoslaven. Po tem so prišli nemški mečenosci in za njimi luteranstvo. Se le po Petru Velikem se jo peščica pra-
voslavnih jela nekoliko množiti, ko je bilo prestalo tu švedsko goepodstvo.
—	Zanimiva je povest K. K. Slučevskega: „Профессорт. без-cnepiia". Tiskana je bila najprej v „ttusk. VJstmku", sedaj je posebe ponatisnena. Resna je, kakor bodemo videli koj in za to ni ravno podobna humorističnemu romanu Sv. Cecha („Kandidat ne-smrtelnosti"). To je nevesela povest borbe in muke poštenega človeka, ki iskreno išče resnico, no se tudi moti. Junak, doktor zdravništva, nezadovoljuje se z ono „zadnjo besedo" znanosti in želi več — luči. Uže 20 let se muči z vprašanjem o brezsmrtnosti, ne ravno kot čist idejalist (on je celo nekoliko privrženec negacije), a vendar mu to vprašanje ne daje miru. Kot empirik jemlje si junak na pomoč znamenitosti evropske znanosti, n pr. Tyndala, StrausSa, Bunsena, Mittermeyera in Gtervinusa in hoče tako dokazati brezsmrtnost, ali ta brezsmrtnost ni bezsmrtnost vere, za to doktorja nezadovoljuje, išče dalje in nahaja — uže v mladosti izgubljeno vero, v njej pa pravo bezsmrtnost. Občinstvo sprejelo je to povest laskavo, in tudi resna kritika jej je prijazna, posebno sedaj, ko je rusko omikano društvo uže dolgo presito one lakomne negacije, katera se je bila razvila pod vplivom moderne evropske omike, ali tudi ko je še cvela ta negacija, bilo je v Rusiji vedno mnogo „ljudij znanosti", ki so iskali višega idejala. Tak je bil npr. tudi v zapadni Evropi slavno znani hirurg Pirog6v. V svojem dnevniku zapisal je npr. naslednje značilne besede: „Potreben mi je bil abstrakten, nedosežno visoki idejal vere. Izvzevši evangelije, katerega nisein prej čital nikoli sam — a bil sem uže 38 let star — našel sem za se ta idejal. Postal sem iskreno verujoč, ne izgubiv ni malo svojih znanostnih prepričanj, dobljenih z mislijo in izkušnjo".
—	Jako zanimiv je tudi roman S. A. Saforova: „Шшецши прибои" („Drang nach Osten...") Spb. 1893. Ta roman je izhajal najprej kot podlistek, in se mu to nekoliko pozna. Pisatelj bi bil rad napisal roman tako, da bi privlekel mnogo občinstva, in da bi bili zadovoljni ž njim strogo umetniški kritiki. Zadača je bila težka, in ni je dosegel, ker je skoro ni mogel doseči. Pisatelj rise obširno sliko pokrajine, tam na meji, kjer se mešajo razni elementi, domači in tuji. Domači so nesložni, nemški pa nastopa in napreduje z vedno večo silo in po čisto nemški sistemi. Ves roman kliče ruskemu narodu, da naj se čuva nemške navale. Podoben je nekoliko lepemu B. Prusa: „Plac<5wka", o katerem se je o svojem času govorilo v „Lj. Zvonu", samo je nekoliko menje — optimističen V gospodarsko borbo stopajo tu Rusi, Poljaki, Židje in Nemci. Očitajo pa pisatelju, da je pisal premalo umetniški dovršeno, preveč pa kot bojevit časnikar, vendar je nekoliko srečno zadetih lic, in to kaže, da bi bil pisatelj lehko bolje vspel, ko bi si bil dal več časa za delo.
C.
■-5-----
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele : „СвптоИ Отецг" je naslov v tej št. priobčeni pesmi, katero je naš veleč, sotrudnik dr. Celestin na ruskem jeziku zložil iz velikega spoštovanja do papeža Leona XIII. Ob tej priliki naznanjamo zajedno tem, ki so popraševa'i, kje da je najti staroslovenski izvirnik v 3. št. „SI. Sveta" priobčeni „pesmi panonskega Slovenca", da je izvirnik sedanji slovenski tekst, ki ga je sam zložil g. C.
Simon Rutar, gimn. prof. v Ljubljani, plodoviti pisatelj slovenski, sosebno v zgodovinskih predmetih in tu specijalno slovenske zgodovine, odpotoval je z državno podporo v Italijo, od koder pojde tudi na Grško; tu in tam bode
ogledoval klasične starine, v Bimu pa gotovo pogleua tudi v Vatikansko knjižnico, kjer najde važnih rokopisov za svoje delovanje. Naj bi se z zaželenimi vspehi povrnil v domovino, katera pričakuje še mnogo od njega !
f Gregor Jereb, c. kr. brzojavni uradnik v Trstu, slovenski pisatelj, iskren Slovenec in po mišljenju pravi Slovan, umrl je po malodnevni bolezni za pljučnico, v 47. življenja. Bavil se je sosebno rad z literarno zgodovino slovensko ; da bi umel bolje njene početke, posezal je v začetke slovenske in slovanske zgodovine v obče. Čital je za to razne vire in knjige in si zasnoval tudi načrte, kako bi bilo zasnovati kritično zgodovino slovenske literature. Te načrte je
prijateljem razkladal, iu od tega utegne kdo tudi mnogokaj porabiti pri svojih literaturno-zgodovinskih spisih. Poznal je dobro različne poti sedanjih nemških in slovanskih raziskovalcev in učenjakov; uvaževal je jako primerno kulturni program zapadnih Slovanov, kakor ga razpravlja tudi naš list. Pri svoji skromnosti je le zaupno razodel ali prav za prav ovadil se, da je čital to in ono važno slovansko učeno in slovstveno delo; bil je tako strog proti sebi, da si ni upal na dan s tem, kar je uže dolgo dozorevalo v njem, in vsled tega je obelodanil le malo tega, kar je namerjal; no priobčil bi bil vendar več literarnih spisov, da bi mu bila služba dopuščala več časa. na katero se je pripravljal še posebe. Njegovo družbeno vedenje ga je prikupilo vsem; bil je poštenjak, v resnici čisti značaj kot človek in rodoljub, da je le malo jednakih. Pri narodnih podjetjih je pomagal, kjer je le mogel, vesel je bil, da napredujejo stvari. Zato so ga pa rodoljubi vprezali za raznotero sopomoč. Kako so ga spoštovali Tržaški Slovenci, pokazala je obila udeležba pri pogrebu; „Slovansko pevsko društvo-' mu je zapelo tužno nagrobnico. Prijatelji, znanci, specijalno Tržaški Slovenci odkrito žalujejo za njim, a tudi narod v celoti je izgubil mnogo v pokojniku. Вечнаа ему иашш>!
Spinčičeva afera. Kakor znano, je bila ta zadeva izročena imunitetnemu odseku. Sedaj se je priobčilo poročilo tega odseka s predlogom, ki ga je stavila in utemeljila od-sekova večina in manjšina. Poročilo, oziroma utemeljevanje je jako zanimivo in važno od obeh stranij. Za sedaj priobčimo le predlog manjšine, ki se glasi : „Visoka zbornica naj sklene: Zbornica poslancev sodi, da s tem, da se je izreklo in izvršilo odstavljenje od službe poslanca Vjekoslava Spin-čiča kot profesorja c. kr. pripravi ce za učiteljice v Gorici zaradi govorov ob Zagrebški razstavi leta 1891. in zaradi delovanja povodom državnozborskih volitev v Istri z razglasom c. kr. ministerstva za bogočastje in pouk z dne 7. marca 1892, št. 462, se je rušila imuniteta, pristajajoča poslancu po §. 16 zakona od 21. decembra 1867, drž. zak. 1. št. 141, ne. sicer po besedah (zakona), pač pa po duhu, in (zbornica) pričakuje, da se c. kr. vlada ne bode obotavljala, poslanca Vjek. Spinčiča postaviti zopet v njegovo učiteljsko službo". V bodoče sporočimo več o obojih predlogih imu nitetnega odseka.
Istarska posujilnica u Puli, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje. Obračun za drugu upravnu go-dinu od 1. jen. 1892 do 31. dec. 1892. Novčni promet je znašal vkupno 80.007,35 in to jednako dohoda, kakor razhoda. Med prihodom zanimajo: Stedionički uložci: 37.732,74 pofem : Primljem pasivni zajmovi 21.703-56; vrnilo se je le 14-851, a posodilo 63.806 23>£ ; gotovina v blagajni 31. dec, 1892 je znašala samo 749.20 gld. Bilancija kaže 59.366-88. Račun o gubitku in dobitku kaže skupno 2566 gld. 64Vz. Dne 19. feb. t. 1. je bila glavna skupščina, katera je sklenila, da se daruje od čistega dobitka 10 gld. „društvu brv. ljudi u Istri", 10 gld. družbi sv. Cir. in Met. v Ljubljani, ostanek od 630'89 pa se pridoda rezerv, fondu.
Od 1. juh t. 1. bodo novi zadrugarji plačevali 1 gld. od vsakega zadruž. dela na korist družt. rezerv, fonda. V starešinstvo so bili letos izbrani: dr. M. Laginja, načelnik; dr. Janežič, zamjenik; odborniki pa: Fakin Dragotin, Stiglič Ig., Špik Iv.; v nadz. odbor: Dr. A. Dukič, V. Grum, A. Jakič, Jak. Kirac, Marko Pajalič. — Kakč blagodejno da deluje ta narodna posojilnica, vidi se tudi iz tega, da malo ne do poslednjega novčiča, s katerim razpolaga, prihiteva narodu na pomoč. Izvestje tudi pravi: „Mnogo seljaka spa-sila je od gospodarske propasti; mnogim je pomogla, da su si poboljšali gospodarstvo..." Sredstev pa je bilo doslej še le premalo, a nadejati se je, da se rodoljubi otresejo vsakih predsodkov glede na take prekoristne gospodarske zavode ter da bodo dajali pomoči rajši našim posojilnicam, nego pa kamor si bodi drugam. Kako važna da je Puljska posojilnica, razvideti je iz napadov s katerimi so jo obsipali javno in zasebno ital. nasprotniki. Starešinstvo pa ni in ne bode odgovarjalo na take napade, temveč zagotavlja: „mi čemo raditi, raditi mirno i triezno, a osvjedočeni smo, da če naš rod imati uspjeha, jer dobroj stvari Bog pomaže".
У Črni na Koroškem so zmagali Slovenci prvikrat pri občinskih volitvah v 3. in 2. razredu. Tudi ta pri-boritev je važna.
„Matica Slovenska" razpisuje po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 gld. častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu, v prvi vrsti kaki daljši povesti in celotni epični pesmi. Snov bodi delu zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obdarovano delo dobi tudi nagrado po pravilih. Rokopisi naj se pošljejo do 31. dec. t, 1.
Iz srednje Istre nam pišejo: Liepa Vam hvala, všt. Gospodine urednice, što ste priobčili u svojem veleč, listu onaj dopis sa Pazinščine, u kojem se govori o hrvatskom propoviedanju u našoj Istri. Pravo ima gd. dopisnik Vašega vlcnj. lista, kada zahtjeva, neka sa propovieda čistim književnim jezikom. Samo šteta, što nekoji svečenici u čisto hrvatskih gradičih i selili ne znaju — t. j. ni ne poznaju — čistoga književnega jezika hrvatskega.	Jedan kapelan.
B. Štiftar, profesor na Ruskem, slovenski rojak, odlikovan je od carja Aleksandra III. z redom sv. Stanislava II. vrste. Če pomislimo, da tudi baron Gautsch ima isti red, je vsekakor odlikovanje našega rojaka za zasluge na šolskem polju veliko. Čestitamo temu rojaku toliko iskreneje, ko spada med tiste, ki niso pozabili svojega naroda v daljini; Štiftar misli in deluje tudi dandanes za svoj narod.
Slovenci v Ameriki. Iz zasebnega pisma nava-amo to-le : Slovencev, je v Ameriki skupno okolo 13.000. Med njimi je olikanih kakih 50 ; k tem je prištevati: duhovnike (37), dijake po raznih zavodih, skupno kakih 10, in 3 druge osebe, ki so se izolikale v angleškem (ameriškem) duhu. Vsi drugi so navadni ljudje, došedši s Kranjskega, Štirskega in Primorskega. Korošcev naš
opazovalec še ni zasledil v Ameriki. Duhovniki so razun 4 vsi pastirji tujih narodov. Slovenci so po Združenih državah raztreseni tako, da bi se ne upal obiskati jih v 2 mesecih, dasije brzost amer. vlakov svetovnoznana. Iti bi moral celo v Alasko na sever in v Teksas in Florido na jug. Slovenci skupno bivajo le v severni Minnesoti v Michiganu (Red Jacket, Calumet, Hancook), v Ohio (Jolliet, Chicago) in v Pennsilvaniji (Pittsburg, Cleveland). Svojo župnijo (faro) imajo samo v Jullietu, Tovveru in Elyju (namešano z drugo narodnostjo), St. Štefanu in Kranjskem (namešano z Nemci in Angličani) in Red Jacketu.
b) Ostali slovanski svet.
V državnem zboru so dali nekateri pomirljivi govori od mladočeške in nemške liberalne stranke povod mnogoterim govoricam, ugankam in razpravljanjem. Mi ne verujemo, da bi nemška liberalna stranka v resnici mislila na sporazumljenje, kakoršno zahteva pred vsem narodna jednakopravnost. Pl. Plener in tovariši imajo pri svojih „krotkih" govorih le posebno taktiko, in Mladočehi jim ne pojdejo v nastavljeno mrežo. Češki narod in Mladočehi se ne sporazumejo, dokler se jim ne izvrši popolna narodna jednakopravnost in historiško češko državno pravo. Potem je Čehom poštevati ne le češko kraljestvo, ampak vse dežele Češke korone in za-jedno gališke in bukovinske Ruse, Hrvate in Slovence, zastopane v državnem zboru. A do sporazumljenja na vse strani je pot od nemške liberalne in nacijonalne stranke še daleč, daleč; treba bode, da poprej posežejo še drugi činitelji vmes...
Slovanski, sosebno tudi hrvatski poslanci, so stavili zadnji čas različnih interpelacij, n. pr. glede na uvedenje hrvaščine v Dalmaciji kot izključnega dež. jezika. Slovenski poslanec Klun si je pridobil to čast, da je v drž. zboru zagovarjal južno železnico proti an-tisemitom. Kakor da ista železnica ne bi imela dovolj zaščitnikov in zagovornikov v kapitalistični _ nemško-liberalni stranki! Antisemiti so poleg tega Čehom in Slovencem pravičniši, nego vse vrste nemških konservativcev ! Kanonik Klun napreduje, a za ta napredek ga ne more zavidati niti njegova kranjska klika in stranka!
Komers. priredi meščanstvo mesta Zagreba in hrvatskega vseučilišča v proslavo zjedinjenja hrvatskih opozicij v 12. dan marca t. 1. Iz tega se tudi vidi, da glavno mesto hrvatsko in hrv. mladina dobro umeta pomen zbližanja narodnih strank, da bi se složno borile proti skupnemu nasprotniku.
Sileška. Opavski župan dr. Roch\vansky je v Nemškem društvu Opavskem, ko se je predstavljal na-cijonalni kandidat za državni zbor, dr. Pommer. rekel med drugim: „Ne dajte se motiti z geslom „ravnoprav-nosti"... Nemščino potrebujemo neizogibno v Sileški kot gospodovalni jezik. Ko bi dosegla poleg nemščine tudi poljščina in češčina v tej zemlji jednako pravo v zem-ljiščni knjigi in pri sodišču, zavladala bi tu zmešnjava".
Gališki Rusi. Peticij do cesarja proti uvedenju fonetike v ruskih šolah je doslej posredstvom „Русскои Радн" 544 s 24.857 podpisi. Na peticije se je združilo 17 dekanatov, 6 poddružnic društva Kačkovskega, 2 dvorski posestvi, in je 519 takih peticij, na katerih so
podpisi svečenikov, učiteljev, starešinstev, šolskih in drugih načelstev. Peticije se še množe, in se vidi, kako ceni ruski narod azbuko in staro etimologiško pravo-pisanje. Narod prosi pri cesarskem prestolu, da bi mu ostale te narodne svetinje.
Slovaki so imeli shod v Modrem, kjer so se raz-govaijali o sedanjih cerkvenih vprašanjih na Ogerskem in potem o narodnostnem vprašanju; vladni poverjenik je izjavil, da se je vršilo vse zakonito. Upravno zastopstvo Požunsko (Presburško) pa je priporočalo vladi, naj zatira v še veči meri gibanje Slovakov, češ, da „razsajajo panslavistiški". Jeden profesor prava je celo naso-vetoval, naj bi se poostril narodnostni zakon. Kakor da bi bilo možno še kaj več storiti v uničenje narodnostnega zakona nasproti Slovakom ! Romunci tudi nočejo več trpeti hudega tlačenja, kje je pa pri njih „pansla-vistiško razsajanje" ? Jako tužno je pa to, da ministri in v obče viši organi sedanje vlade, sami kažejo nasproti Slovakom in v obče nasproti nemadjarskim narodnostim največi šovinizem. Židovski živelj pa pomaga in ščuje, ker molze državo in narode zato.
Madjari pri delu. Zopet nam dohaja novica o madjarskej grabežljivosti. Na magistrat v Kremnici je poslala „Femka" dopis, v katerem zahteva popis otrok, ki bi kot najurneje mogli biti odpeljani v stolico bor-šodsko. Razume se, da ima tu v mislih otroke slovaških roditeljev, katere odpravlja v nižine med neplodne Madjare.
Srbi, živeči v Rusiji pojavljajo pri vsakem slučaju naklonjenost Srbije k Rusiji. Najnovejša manifestacija te vrste izvršila se je v slučaju praznika sv. Save v Moskvi. Na slavnosti prisotni Srbi, s svojim konzulom na čelu, govorili so dokaj na banketu o srbsko-ruskej družbi. Posebno pozornost pa je vzbudila napitnica srbskega bogoslovca Mitroviča, ki je, napivajoč Rusiji, dejal, da Srbija je uže od davna naklonjena Rusiji, da visoko ceni zasluge poslednje za srbski narod, ter ne neha nikdar biti hvaležna Rusiji.	ec.
Ruski jezik v Srbiji. Srbsko naučno ministerstvo se je obrnilo k ruskemu ministerstvu s prošnjo: naznaniti mu izkušene učitelje ruskega jezika in slovstva, ki bi dobili potem službe na srbskih srednjih in viših šolah. Rusi so prošnjo bratov Srbov uslišali, in tako pride v Srbijo v kratkem dvanajst ruskih profesorjev, ki b^io tam učili ruščino kot obvezen ali zapovedan predmet. — ec.
V Srbiji so sedaj volitve v skupštino in vsled tega uže dalje časa trajne borbe med liberalno in radikalno stranko. Tu pa tam dojde do bojev v fizičnem pomenu, vendar tako hudo ni. kakor stvari opisujejo po židovskih novinah sosebno našega cesarstva.
Bolgarsko. Knez Ferdinand je iskal nevesto in našel jo je; zaradi tega je skušal Stambulov izpreme-niti tudi ustavo. Tej izpremembi se upira narod in sosebno pravoslavna duhovščina. Trnovskega metropolita Klimenta, ki je bil na čelu nasprotnikov Stambula in Koburžana, so zaprli v samostan. V narodu vre in v svoj čas tudi vskipi, naj le slikajo stvari, kakor da bi narod odobraval sedanje stanje.
Črna Gora. Carica je poslala knezu Nikoli 10000 rub. za ustanovljenje dekliškega zavoda na Cetinju ; vrhu tega bode dobival zavod od carice 5000 r. pod-
pore vsako leto. V zavodu bodo se odgojevala uboga dekleta črnogorska, bosenska in hercegovinska.
„Društvo za p omagan je iznemoglih srpskih umjel-nika i njihovijeh porodica" se je ustanovilo v Belgradu. Prvo vplačilo je 10 dinarjev, potem vsaki mesec po 2 din. Umetniki in njih rodbine morejo dobivati podpore po 3 letih.
Muzej za antropologijo in etnografljo so ustanovili pri akademiji znanosti v Petrogradu.
Jurjev in Dvinsk, namesto Dorpat in Diinaburg, to preimenovanje dveh mest jako jezi nemške liste. V resnici pa se ti dve mesti baltijskih pokrajin niste prekrstili, ampak povrnili ste se jima poprejšnji ruski imeni ali prav za prav imeni, kateri do današnjega dne pozna in izključno rabi ruski narod. Mesto Jurjev je osnoval veliki Kijevski knez Jaroslav Modri 1. 1030, ko o nemškem jeziku v Rusiji ni bilo niti spomina. Nemci so Jurjev predelali v Dorpat (Derpt) kakor bivše poljsko mesto Kraljevec v Konigsberg itd. Mesto Dvinsk stoji na ravnem bregu zapadne Dvine, dobivajoče svoje ime od jezera Dvinca (v tverski guberniji), in je od tega jezera tudi reka dobila svoje ime.
Rusko brodovje odpluje v Ameriko in sicer do Novega Уогка povodom slavnosti Krištofa Kolomba in razstave v Chicagu. Bode pod voditeljstvom viceadmi-rala Kaznakova. Nekateri menijo, da ob povratu se brodovje ustavi ob bregovih Б'1-ancije, da povrne obisk Kronstadtski.
Kolonizacija Sibirije. Odbor sibirske železnice v Petrogradu bode pretresal naslednja vprašanja: 1. Kako je možno oseliti kraje, sosednje z železnico; 2. Kako je možno povzdigniti obrt v Sibiriji, in 3. Kako je možno povzdigniti parobrodstvo na sibirskih rekah. Naseljevali bodo kmete pod vodstvom omikanih oseb iz plemstva in meščanskega stanu. Pri preseljevanju da se prednost malim kmetom velikoruskih i maloruskih gubernij, in do cela ubogim kmetom v nekaterih gubernijah za-padnega kraja.
ZMES.
Grof L. N. Tolstoj se bavi v Moskvi s filozofijo Japoncev, pri čemur se uči zajedno spoznavati njih šege, obrede in vero. V tej stroki mu podaje obilno gradiva bivši gojenec Kijevskega duhovnega semenišča Konissi, rojen Japonec.
Čudne šolske razmere na Srbskem. Prestav-ljenje srbskih učiteljev iz službenih ozirov spada med one nerednosti, ki se na Srbskem pravilno ponavljajo od leta do leta ter ob vsaki premembi vlade, in ki najbolj škoduje srbskemu šolstvu. Zlasti v zadnji čas se redni učitelji premeščujejo v neobičajnih razmerah (prestavljenih jih je bilo zadnjič okolo 500, ted, i več od tretjine vseh) in vrhu tega v zimski dobi. Kako velike zmotnjave nastajajo iz tega, more se razvideti iz okol-nosti, da se prestavita na kako šolo jeden za drugim po dva učitelja, če treba tudi telegrafskim potem, prejšnji učitelj pa ni premeščen, tako da se nahajajo nekoje šole brez učiteljev, pri drugih pa hodijo nekateri učitelji pohajat. Mnogim ne izplačuje se plača, a ti tele-grafujejo, ali pa osebno prihajajo v Beligrad k minister-stvu, kjer vlada ravno tako velika zmešnjava. Toda vse to se godi le iz — službenih ozirov. — („Češka pol.", št. 11. t. 1.)
Poljski in ruski umetniki na tujem. Cela vrsta poljskih in ruskih umetnikov deluje sedaj med za-padniki, slaveč povsod, sosebno pa na Angleškem in v Ameriki, prave pravcate triumfe. Tako igra sedaj v Čikagu z najsijajnejšim vspehom gospa Modrzeje\vska, slavna tragedka poljska, katere velika umeteljnost se je uže občudovala tudi v češkem narodnem gledališču. Ameriški listi izražajo se o njej s pravim navdušenjem. „Gospa Modrzejewska" — piše „Chicago Herald" — „zavzema prvo mesto med angleški govorečimi umetnicami; priznana je zajedno izmed najboljših, če ne za najboljšo igralko ženskih junaških vlog". Drugi list — „Tribune" — pa pravi o njej: „Kakor je bil na svetu samo jeden pesnik, kateri je genijalno znal naslikati osodo Marije Stuartove, tako se nahaja med živečimi samo jedna umetnica, katera nedosežno ume ponosno ono postavo". Američani v Čikagu vijo lovorjeve vence poljski umetnici z istim navdušenjem, kakor preje v Novem Yorku in drugih velikih ameriških mestih. — Nedavno je pijanist Paderevski v Londonu vsporedil vrsto koncertov, katere so angleški listi označili kot najboljše vse sezone, imenujoč tega poljskega umetnika kraljem pijanistov. Zaloga vstopnic ni nikdar zadošče-vala navalu občinstva tako, da so dohodki jednega večera dosegli celo 25.000 frankov. Dolgolasi slovanski umetnik bil je od sicer mrzlih Angležev tako burno, da, indiskretno proslavljan, da se mu je bilo kak krat skriti pred njimi. Iz Londona je Paderevvski odšel v Novi Tork, a tam igra z jednakim vspehom. — Slavni ruski marinist (pomorski slikar), prof. Ajvazovskjje razstavil v imenovanem mestu 41 svojih obrazcev, katere je večinoma narisal na ameriških tleh. Najglavnejši časopisi priznavajo, da Ajvazovskj ume slikati morje, vodo, vzduh in svetlobo bolje od sleharnega drugega umetnika. „Valovi na njega „Atlantskem Oceanu" — pravi „N.-Tork-Herald" — so resnično silno razburkani; gledajoč njih rast in padanje, smo vsi oslepljeni po menjajoči se igri barv in tresočih solnčnih žarkov, prešinjajočih razburjene vodne mase". — Poleg Ajvazovskega počenja vzbujati pozornost ameriškega občinstva mladi ruski slikar Kremer, učenec Makovskega ; jako so priljubljene zlasti njega ruske pokrajine in portreti. — Pevski zbor gospe Lineve seznanja Američane z rusko narodno pesmijo, koje slavo je pred njo uže razširil znani Agre-njev-Slavjansky po vsej Evropi in Zedinjenjih državah severo-ameii:'dli. Koncerti gospe Lineve vzbudile so ne običajno zanimanje v občinstvu ; ameriška kritika izraža se z navdušenjem o ruskih narodnih pesmih, priznavajoča jih za prebogat vir prave, doslej neznane poezije. — Sedaj koncertuje v Novem Torku tudi ruski goslar Adolf Brodsky, katerega označujejo časopisi kot prvo veličino med dovršenimi godbeniki v Ameriki. — Velikega priznanja deležna sta tudi mladi ruski goslar Konius, solist najimenitnejše Novoyorške kapele ter pi-janistinja gospa Sudarska, učenka Cajkovskega, ki koncertuje v velikih mestih Zjedinjenih držav. Novoyorški „Sun" pravi o teh umetnikih: „Za Boga nam se je čemu naučiti od Rusov, kajti doslej poznali smo silo malo severnega velikana dušo". — Če še pripomnimo, da sedaj deluje v Novem Torku tudi češki muzikalni skladatelj Dvorak, in da je poznani vijolinist Ondfiček uže ponovno prepotoval z nečuvenim vspehom ves civi-lizovani svet, tedaj nam je uvideti, da kulturni „zapad" ima dovolj prilike seznaniti se ne samo z „ruskim barbarstvom", ampak tudi v obče z „nenaobraženostjo"
inferijornega slovanskega plemena, o čemur se še dandanes ne sramujejo v nas govoriti razni nevedni nem-škožidovski listi. — (»Češka pol." št. 11. t. 1.)
KNJIŽEVNOST.
Nov list za glasbu. „Gusle" fuernut! Uzoran list — propao — jer kad i kada narod neče, nežna vršiti dužnosti svoje. Hoče li propasti i „Glasba" ? Neka se predplate na novi list — jedini te vrste na svem našem jugu — hrvatski i slovenački prijatelji glasbe: onda „Glasba-' neče propasti. Samo u Trstu može imati 20-30 predplatnika! Tr.
Album hrvatskih plesova izišel je u Hartmanovej knji-žari v Zagrebu. Priporočamo ta album vsem prijateljem domače glasbe.	Tr.
Ottova Lacind hnihovna narodni. Spisy pro zabavu a poučeni. S 6. snopičem t. 1. se je završilo „Jarnf boufe" ter zajedno pričela: „u-na hodina". Povest Jos. Ig. Kraszev-skega. Del. I, v 7. sn. pa del П. Snopiču te „knihovne" je cena 10 kr.
Portreti/ literdtu. 80 sonetu. Napsal Jos. V. Krejča. Tiskem a nakladem knihkupectvi Josefa Baštafe v Žižkove u Prahy. Cna 30 kv. — V navedeni knjižici se podaja karakteristika vsakega izmed 80 čeških literatov v obliki soneta jako dovtipno in jedrnato. Zato vsem prijateljem češkega slovstva bode ta spis dober in zanesljiv tovariš pri čitanju čeških avtorjev ,,Portrety literdtu je publikacija, katerih imajo razni narodi več. ali v češkem slovstvu je unikum. Priporočamo. —	S.
,Noče Procdg" imenuje se časops, ki je začel izhajati na češkem jeziku s 1. feb. t. 1. v Pragi. Obseg 1. št.:
1.	S. Machar: Magdalena. — Tv. Studie a Podobizny Jaro-slavu Vrchlickeho. — Dr. Al. Rašin: Trest smrti. — F. Švehla: Nekolik mvšlenek literata. — H. Nova kniha Bour-getova. — 0. Viglic: Naboženske ideje Tolsteho. — Hn.
Židovska otazka je otazkou etickou. --- Arne Garborg : Mladež. — Leokad: Manželstvi naše dobv. Češke vefejnosti. Pseudo-literatura. Rnznosti. Izšla je tudi 2. št., v kateri piše n. pr. F. V. Krejči: Filosofie a naše doba. — Škb. Nove proudy v češkem socialismu itd. List stoji na leto 4 gld., pol 1. 2 in črt 1 gld. Uredništvo in upravništvo: V Praze, Jutig-mannova tfida čis. 30 n. — V uvodu praviv uredništvo, da se bode držalo istega napravljenja, kakor „Časopis českeho studentstva", samo da bode prosteji, ker ne bode pošteval dijaštva kot takega. Ime listu uže samo kaže, da se hoče baviti z napravljenji občimi in posebe med češkim narodom. Češki narod je uže toliko razvit, da je zanj primeren tudi tak list, ki se bavi bolj z občimi, specijalno in intenzivno socijalnimi vprašanji. List bode sosebno vplival na mlajšo inteligencijo ; ker se pa na Slovenskem ovaja slovensko, di-jaštvo, kakor da bi po „Vesni" poprijemalo se programa češkega naprednega dijaštva, bodemo imeli gotovo tudi mi priliko govoriti o časopisu „Nove Proudy" in tudi o slovanskem dijaštvu. V zalogi „Novych Proudu-' izhaja sedaj tudi Vzdelavaci „Biblioteka socialnich nauk" ; sedaj je izšel 1. in
2.	del: „Dedictvf Kurtuv-', spisal Bjornstjerne Bjornson, preložil H. Kosterka. Kmalu izide tudi 3. ali zadnji del tega romana; 1. del stoji 60: 2. pa 40 kr. Znano je, da spada ta roman k najzanimivišim v moderni literaturi.
„ Трубка табакаРазсказЂ Јосппа К)рчича. Сђ словиискаго. НереведЂ М. Хостншљ. 10 str. vel. 8. Jurčičeva „Pipa tabaka" je preložil naš učeni rojak na Ruskem, prof. M. Hostnik in priobčil, kakor nam poročajo, v poslednji (12.) knjigi „Славннск. Обозрктг'. Dobili smo i mi poseben iztis, ki ga ponatisnemo prilično poleg slovenskega izvirnika. Gosp. Hostnik, kakor znano, je bil našemu listu v ta namen podaril tudi Levstikovega „Martina Krpana" in povedali smo v svoj čas, da sta se ruska in strokovnjaška kritika laskavo izrazila o izbornem tem prevodu; jednaka pa bode tudi s tem najnovejšim prevodom Jurčičevih del. Hostnik namerja prevesti še i drugih Jurčičevih spisov na ruski jezik; hvala mu zato !
Живал Старина. Внлускг IV. Родђ второп. Iz bogate vsebine debelega zvezka omenjamo: Очеркг русскоп д1алектологш. III. Малорусское Haptnie. A. И. Соболев-скаго. — O в.пннш корелвскаго азнка на pvccKiii вђ пред^лахг Олонедкоп губерши. И. Мскова. — Кавказскш обнчап, какт> псточнпкт, нзучеша первобитнаго права: Запгћткп по иоводу сочпнешн нроф. M. М. Ковалевскаго: „Закон-Б n обнчаи на Кавказ^", Москва, 1890 г., т. 1. п II.C. Галвперпна. — Cexi.ii по воззр^тамх русскаго народа, внраженннмЂ вт. пословпцахг н другихт, пропзведеннхг народно-нолитическаго т зорчества. Дсторнко-литературнвпг очеркг А. Желобовскаго. Kobieta w piešni ludovvej. Napisala Kazimira Ssrzjnska. 12o 100 str. Warszawa. (Biblioteka Wisli t. VIII). — Современнш! велпкоруст. bl ero свадебншљ обичанхг ii сешшоп жизнп. J. Веаша. Вл. Иерца. — Битовнн чертм Руспнки Холмскаго крал. К. Нроцкаго.
„Живал Старинаta prevažni časopis, ki ga pod uredništvom slavne i učenjaka slovanskega V. I. Lamanskega izdaje etnografiški oddelek Geografiškega obščestva, prične sedaj svoje HI. leto v zvezkih od 7-10 tiskanih pol leks. oblike. Za granico stoji na leto 6 rub. in se naroča n. pr.: вђ редакцш „Живои Старпнн" C. Петербури. у Чернн-шева моста in v vseh znanih knjigarnah.
Kdor hoče do korenine proučevati slovansko pleme, ta dobiva in potrebuje takega gradiva, Kakoršno je v tem časopisu, zgodovinarji slovanski, jezikoslovci in tudi juristi imajo v /Kimoii Старин1з snovij takih, s katerimi morejo sami popolnjevati dosedanje špekulacije ali teorije o plemenih, njih običajih, o naravnem pravu itd. Misleči inteligenciji vseh slovanskih narodov iskreno priporočamo to izdanje.
Хронологическал классификагџл могилг мжион Pocciu 1890. — Основаша хронологпческои класспфпкацш и каталогг коллекцш древпостен проф. Д. Н. Самоква-сова 1892. Oba spisa sta izšla v Varšavi. Znameniti ruski arheolog D. Ja. Samokvasov razdeljuje vso dobo ruske arheologije na 6 perijod, in sicer imenuje starine: 1. kime-rijske, 2 skitske, 3. sarmatske, 4. slovanske, 5. poloveško-tatarske. Perijoda slovanska začenja, ko se stara klasiška imena nadpontiških narodov Skiti in Sarmati zamenjujejo z imeni Vendov, Sklavmov, Antov — torej Slovanov. To dobo datuje Samokvasov od VI. do XI. veka po Kr., ko je bilo završeno pokristijanjenje Slovanov, začeto uže v IX. veku.
Popraviti k št. 4. „SI. Sveta". Str, 66. 4. vrsta na levi; Byčkov nam Bučkov, ib. 6. v. pojavi m. prjavi; str. 68 predzadnja vrsta орошалг. m. орота.т-£.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44.
Tisk tiskarne Dolenc. — Izdajatelj, lastnik in urednik Fran P o d go r n i k.