/MG
PRODAJA BIRO OPREME CANON:
fotokopirnih strojev, telefaksov, (iskalmkov, računalnikov...
EKSLUZIVNIZASTOPNIK ZNAMKE HEIMAN:
prodaja in servis svetovno znanih rentgenskih aparalov
PRODAJA OPTIČNIHPRIPOMOČKOVSWAROVSKI:
dvogledi, daljnogledi, noćne opazovalne naprave...
SERVIS:
foiokopimih strojev, telefaksov, tiskalnikov, računalnikov...
FOTOKOPIRANJE:
A4 do AO, čmobelo ali barvno..
POHIŠTVENIINŽENIRING:
oprema poslovnih prostoro v....
BIRING d.o.o. Industrijska obrtna cona, Trzin, Motnica 5 1236 Trzrn tel.: 061/712-430 faks: 061/714-793
KOPIRNICE:
CENTRALNI SERVIS:
BIRING d.o.o. Industnjska obrtna, cona, Trzin, Motnica 5 1236 Trzin tel.: 061/712-427 faks: 061/714-793
POOBLAŠČENE SER VISNE DELA VNICE:
"BIRING" DOMZALE
Ljubljanska 66 1230 Domžale tel.: 061/713-589
"BIRINC" MARIBOR
Heroja Toinšiča 3
2000 Maribor tel.: 062/211-673 faks: 062/224-171
"SMELI " LJUBLJANA
Dunaj ska 160 1000 Ljubljana tel.. 061/378-041
"BIRING" CELJE
Kidnčeva 3 3000 Celje tel., faks: 063/31-521 int. 14
"ZRMK" LJUBUANA
Dimičeva 12 1000 Ljubljana tel.: 061/18-88-224
"BIRING" NOVO MESTO
Jedinščica 27 8000 Novo Mesto tel., faks: 068/324-381
Podjetje Biring d.o.o. želi vsem krajanom Vesel Božič in uspešno Novo leto !
v!ÎS
odsev
Trzin, 23. december 1996, letnik 3, številka 1 - 2
foto Mojca
JCrajanom Trzina žeCímo veseíe 'Božične praznike in srečno novo (eto!
Uredništvo Odseva
Svet Krajevne skupnosti
ODSEV - NOVOLETNO DAŘILO KRAJANOM
S pet je nastopil tišti veseli, mrzlični čas, ko hitimo, da bi dokončali, kar smo si zastavili, pa v tem letu še nismo naredili, hkrati pa se že v norem tempu vrstijo številne prednovoletne zabave in prireditve. Vsi že kujemo nacrte za najdaljšo noč v letu, krasimo jelke in kupujemo darila, med nami pa se razpoloženo sprehajajo možički s sivimi brada -mi in kupi daril.
Med najrazličnejše Miklavže, Božičke in dedke Mraze se je tokrat za Trzince, po svoje, vrinila tudi naša krajevna skupnost. Za novoletno dařilo vam pošilja ta časopis!
Po polovici leta, odkar so v vodstvu KS, bi vam radi sporočili, da so v svetu KS in drugih delovnih telesih KS Ijudje - vaši sokrajani, ki bi radi po svojih močeh naredili kar največ za Trzin. To bodo zmogli, če jim boste pomagali tudi vi, kajti krajevno skupnost oziroma Trzin sestavljamo prav vsi.
Trzinci so znali že od nekdaj stopiti skupaj in se potegniti za trzinsko stvar! Prepričani smo, da trzinski duh še živi in da ga lahko začutijo tudi tišti, ki so se v naselje šele priselili. Ker pa je Trzin vse večji, je v njem tudi vse več interesov, želja, idej pa tudi problemov. Da bi se lahko spoprijeli s težavami in izpolnjevali najrazličnejše nacrte, moramo biti seznanjeni, vedeti moramo za vaše probleme, interese, zahteve, želje ... Šele potem lahko skupno rešujemo težave in izpolnjujemo skupne cilje. Iz vodstva KS bi vas
radi podrobneje seznanili z razmerami, s svojim delom, nacrti in ovirami, saj boste šele tako vedeli, kaj Ijudje, ki smo jih izvolili v vodstvo KS, počno, in kje jim lahko pomagate. Sprotno seznanjanje z delom vodstva KS bo pokazalo, ali so izvoljeni funkcionarji vredni zaupanja, lahko pa bo pokazalo tudi možnosti za dosego zastavljenih ciljev.
Prav zaradi tega smo se odločili, da obudimo Odsev - časopis, ki smo ga v Trzinu izdajali pred dvajsetimi leti. Časopis je ugasnil prav v prednovoletnem času leta 1978, med krajani pa je bil zelo priljubljen, tako da smo člani njegovega uredniškega odbora že dolgo poslušali prošnje, naj Odsev spet obudimo. To pa so neuspešno poskusili tudi člani enega od kasnejših mladinskih aktivov v naselju. Številka, ki jo držite v rokah, je poskusna. Če bo naletela na dober odziv, bomo v januaqu začeli z rednim izdajanjem. Že pri nastanku te številke smo pomagali nekateri člani bivšega uredniškega odbora, na pomoč pa so nam priskočili tudi drugi. Vseeno pa pozivamo vse. ki bi želeli sodelovati, da se nam pridružite! Vemo, da je v Trzinu zdaj kar dosti novinarjev, da imamo v svojih vrstah dobre fotografe, računalničarje in celo tiskarje. Vsaka pomoč bo doborodošla! Hvaležni pa vam bomo tudi za vse ideje, predloge pa tudi kritike, saj bi želeli, da bi bil časopis res TRZINSKI. Do 15. januaria se obmite na nas - na člane uredniškega odbora ali pa neposredno na KS Trzin. Telefonirajte nam, pišite ali pa nas tudi na cesti pocukajte za rokav! Dobrodošli boste!
Odsev - glasilo KS Trzin	
Začasni uredniški odbor.	
Odgovorni urednik:	Miro Štebe
Tehnično urejanje in prelom:	Emil Pevec
Člani uredniškega odbora:	Jani Mušič, Jože Štih, Stane Mesar, Tone Ipavec
Karikature:	Tone Orel
Lektoriranje:	Marija Lukan
Fotokopiranje:	Biring d.o.o.
Naklada:	600 izvodov
Članke v tej številki Odseva so prispevali Míro Štebe (većino), Jože Štih, Emil Pevec in Stane Mesar	
Glasilo Odsev je brezplačno	
v IfcTU 1QQP
ALI OBLAST RES, TAKO KOT VODA, ŠE ZA V ČEVELJ NI DOBRA?
Se še spomnite modrovanj starih vaških očancev pod lipo, ko so besedovali: "Ublast je ublast! Nbena ni dobra! Ampak u starh zlath cash je bio drgač! Ja, še za časa ranjkega, presvitlega cesarja Franca Jožefa se je še kaku drgač!" Vedno se da kritizirati in sanjati o neki preteklosti, ki pa takrat, ko je bila sedanjost, še zdaleč ni bila tako dobra, kot jo skuša kasneje prikazovati trhel spomin. Res pa je, da je bila oblast do zdaj še vedno odtujena in postavljena nad ljudi. Slovenci smo bili stoletja dolgo pod tujo oblastjo, pa tudi v jugoslovanskih časih nam, kljub pogojno dobrim zamislim, ni uspelo doseći resnične lokalne samouprave in da zbirokratizirana oblast ne bi bila odtujena. O vsem se je odločalo na nekih višjih, Ijudem nedosegljivih ravneh. Ni čudno, da je Ijudem nezaupanje do vseh vej in ravni oblasti tako rekoč prirojeno. Pa še prav je tako! Oblast mora prva najti pot do ljudi in jim vmiti zaupanje. To pa je těžko, saj je oblast tudi mamilo, ki tistega, ki začuti moč in čar vladanja, pa čeprav na najnižji ravni, vse prehitro zasvoji. Da bi se temu izognili, so se v novem trzinskem svetu krajevne skupnosti odločili, da bodo
skušali kar najbolje služiti interesom Trzina, da bodo najprej servis Ijudem, ki so jih izvolili. Skušali bodo spodbujati razvoj in dogajanje v naselju, hkrati pa bodo zastopali trzinske interese navzven. Po besedah predsednika sveta KS Toneta Ipavca, bi morali biti prvi med enakimi.
Da bi to lažje dosegli, so ustanovili vrsto delovnih kómisij, ki jih vodijo člani sveta, vanje pa so vključili druge krajane, za katere menijo, da lahko na določenem področju koristno prispevajo k izpolnjevanju zadanih nalog. V sklopu sveta KS tako delujejo:
1.	Komisija za investicijsko izgradnjo in komunalne zadeve, poseganje v prostor in ekologijo, ki jo vodi Marko Bregar.
2.	Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo pod vodstvom Jakoba Ložarja.
3.	Komisija za zdravstveno in otroško varstvo ter sociálno skrbstvo, ki jo vodi Marta Bregar-Rižnar, posebej za sociálno skrbstvo pa je zadolžena Jožefa Kurent.
4.	Komisija za kulturo, vzgojo in izobraževanje, za probleme javnega obveščanja in za vamost prometa in prometne vzgoje. Predsednik omenjene komisije je Ivan Mušič, posebej za informatiko pa je zadolžen Stane Mesar. V sklopu te komisije je izšel tudi ta časopis.
5.	Komisija za finančna vprašanja pod vodstvom Ane Lukner.
6.	Komisija za razvoj gospodarstva, podjetništva, turizma in gostinstva , ki jo vodi Marjan Tekavec.
7.	Komisijo za šport in rekreacijo vodi Anton Župan.
NACRTI IN NALOGE
Ob koncu leta običajno naredimo obračun nad opravljenim in začnemo kovati nacrte za naprej. Za našo KS pa je prelomni trenutek nastopil že ob izvolitvi novega sveta KS pred pol leta. Svetniki so morali najprej "počistiti" za starim vodstvom, se seznaniti z razmerami, zdaj pa so že poprijeli za delo in že lahko resneje govorijo o načrtih. Nekatere stvari so že postorili, največ priprav pa je usmerjenih na prihodnje leto. Načrtov, želja in idej je zelo veliko, denarja pa malo, zato bo treba določiti vrstni red najpomembnejših nalog, njihovo uresničevanje pa razdeliti na daljši rok po posameznih obdobjih. Pri uresničevanju zadanih nalog bo potrebna podpora vseh krajanov, saj le nekaj zanesenjakov nalogam prav gotovo ne bo kos.
Posodobitev magistralke
Med přednostními nalogami, pri katerih nameravajo najbolj zasukati rokave, so projekti, ki se vlečejo iz leta v leto in vse bolj postajajo že ovira za nadaljnji razvoj naselja. Skoraj ni Trzinca, ki ne bi na prvo mesto med nalogami, ki bi jih bilo treba uresničiti, postavil prometne ureditve v naselju. V vodstvu KS menijo, da je posodobitev magistralne ceste M -10 nujnost, s katero bi lahko resili celo vrsto drugih prometnih zagat v Trzinu. Ko bo dograjena južna obvoznica Trzina, bo sedanja magistralka razbremenjena. Postala bo pravzaprav ena od ulic v naselju, obvoznica pa bo posrkala tudi promet po vzporednih trzinskih cestah, ki jih zdaj ob konicah izrabljajo neučakani vozniki in pri tem ogrožajo otroke in druge udeležence v prometu. Z razbremenitvijo, sedanje magistral -ke pa bodo postale realnejše tudi možnosti za ureditev t. i. središča naselja na območju južno od osnovne šole. Ob gradnji obvoznice se v vodstvu KS zavzemajo tudi za primerno nadomestilo tištim kmetom, ki bodo zaradi nove ceste izgubili del zemlje. Menijo, da bi morali najti sporazumno in primerno nadomestilo za izgubljeno zemljo. Pravih kmetov je v Trzinu že tako malo, da jim je treba prisluhniti, seveda pa morajo biti tudi njihove zahteve razumne. Primerno nadomesti -lo je potrebno najti tudi za
8. Poravnalnemu svetu predseduje Tone Peršak.
Upamo, da bo ta način delovanja vodstva KS uspešen.
lastnike hiš, katerim se bodo le-te zaradi ceste M -10 rušile.
Obnova Jemčeve ceste ter povezava med OIC in novim naseljem
Za pripravo obnove Jemčeve ceste - z ureditvijo pločnikov, predvsem pa robnikov, odvodnja -vanjem, novo asfaltno prevleko, hkrati pa tudi s prenovo tamkajšnjega vodovodnega omrežja in cestne razsvetljave ter za ureditev povezave med obrtno-industrijsko cono in ostalim trzinskim naseljem so pristojni v prejšnjem obdobju porabili kar precej časa. Za oba projekta naj bi že izdelali nacrte in poskrbeli za finančno kritje iz prejšnjih proračunov.
Plinifikacija Trzina
Trzinska močvirja so v zadnjih letih precej izsušili, megle pa kar ni mogoče pregnati. Da vsaj ne bi bila tako strupena in zdravju škodljiva. Zato se številni Trzinci zavzemajo za plinifikacijo naselja. Tudi v KS menijo, da bi morali v Trzin
dobiti naravni plin, ki bi bil cenejši in ekološko manj oporečen od kurilnega olja in še zlasti premoga V delu novega naselja plinsko omrežje že obstaja, treba pa bi ga bilo razvejati še povsod tam, kjer ga ni, predvsem pa v naselje tudi pripeljati plin. V domžalski obćini sicer obstaja komisija za plinifikacijo, vendar še ni jasno, kakšne nacrte imajo s Trzinom. V KS so se zato odločili, da bodo najprej poskušali izvedeti, kaj je komisija že pripravila, poizvedeti pa nameravajo tudi, kaj so pri plinifikaciji že naredili v Mengšu. Plin bi v Trzin lahko přitékal ali iz Depale vasi ali pa iz Loke, odvisno od tega, kje bi bilo hitreje in ceneje. Pomembno je predvsem, da plin v Trzin přiteče!
Ležeći policaji
Čeprav se v zadnjih letih kolone jeklenih konjičkov skozi Trzin pomikajo skoraj ves čas zelo počasi, je še vedno aktualen tišti vic z brado, da Trzinci ne umirajo naravne smrti, saj jih ali "zaštihajo" med pretepi ali pa jih povozijo avtomobili na smrtonosnih trzinskih cestah. Magistralka zaradi počasnosti kolon mogoče ni
več tako nevarna, seveda, če se ne vključujete v promet ali pa skušate zapeljati domov preko drugega voznega pasu, vse bolj nevame pa so druge, vzporedne ceste po naselju, ki jih skušajo ob jutranjih konicah izkoristiti zaspanci, čez dan pa vsi, ki ne marajo počasnega cijazenja. Zjutraj, ravno ko gredo otroci v šolo ali pa malčke peljejo v vrtec, se po cestah pod hribom (od Jabelj proti cerkvi ali pa po Jemčevi, Habatovi in naprej po cestah Pod hribom, Pod gozdom, Ulici Kamniškega bataljona, Kidričevi cesti) podijo vozniki, ki se ne bi ustrašili dirkališč formule 1. Na plin znajo pritiskati, za zavore pa verjetno ne vedo, zato je prav čudno, da še ni prišlo do kake hujše nesreče. Da bi to preprečili, bodo, vsaj tako so nam zatrdili, v najkrajšem možnem času na najbolj nevarnih cestah položili ležeče policaje. Upamo, da bo to upočasnilo dirkače, saj ozke, zjutraj pogosto vlažne in zamegljene ceste res niso primerna dirkališča, pravo varnost pa bi pešcem lahko zagotovili le pločniki. Zápore cest v Trzinu tako ali tako ne pomagajo!
y^QWJ^
GRUPNI AVTO - SEX PO TRZINSKO
Trzinski center
O tem, da Trzin pravzaprav nima središča, ki pa bi ga nujno potřebovali, je bilo rečenih že nič koliko besed. Dolgo časa je vse izgledalo le kot pobožne želje, zdaj pa so zahteve po ureditvi takšnega središča vse bolj odločne in tudi realne. Arhitekti in razni strokovnjaki za prostorsko načrtovanje so že izoblikovali nekaj osnutkov in predlogov za ureditev takšnega centra. Prav pred kratkim so v Razvojnem zavodu tako izrisali najnovejši predlog.
Kot običajno, se tudi tu vse zatakne pri denarju. Kdo bo investitor takšnega projekta? Trzinska KS ima premalo denarja, občina ima še celo vrsto drugih načrtov, ki jim dajejo prednost pred trzinskimi, Razvojni zavod, ki je že odkupil zemljišča južno od osnovne šole Trzin, kjer naj bi zraslo središče Trzina, pa se ubada s svojimi organizacijskimi težavami. V KS menijo, da je zdaj predvsem nujno izdelati takšen projekt, ki bi bil zanimiv za investitorje, da bi bili pripravljeni vložiti denár v gradnjo. Ob tem
poudarjajo, da je velik adut, ki lahko privabi investitorje, izredno ugodna lokacija. V neposredni bližini Ljubljane ni podobnih zazidalnih možnosti. Hkrati pa se v KS zavzemajo, da bi v tem središču dobili mesto različni trgovski lokali in pokrita tržnica, tam bi morali urediti tudi prostore za različna trzinska društva in seveda KS, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za zadostno število parkirnih mest, zelene površine, še posebej ob Pšati in osnovni šoli, ter tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj. Načrtov o tem, kaj vse naj bi bilo v središču Trzina, je še veliko, od zdravstvene ambulante, lekarne, do konferenčne dvorane pa do pošte in banke. V sklop trzinskega centra se bo vsekakor dobro vklopil tudi motel, ki že raste ob Ljubljanski cesti.
Piramida v OIC
Egipčanom so piramide pomenile stopnice do onostranstva oziroma božjega kraljestva, vanje pa so skrivali najdragocenejše zaklade. Ali bo piramida v OIC tudi za Trzince zakladnica, še ne vemo, vsekakor pa so zanjo že porabili precejšen kupček denarja, v njej pa sta že tudi dve banki, ki tudi ništa brez cekinov. Če k temu prištejemo še poštno hranilnico, ki deluje v sklopu pošte, je pa to že kar nekaj. Vsekakor pa smo Trzinci veseli, da imamo zdaj svojo pošto in dve novi banki, le da je zaradi slabe prometne povezave z ostalim delom Trzina tja kar težko priti.
Saj res! Če še ne veste:
NOVA POŠTNA ŠTEVILKA TRZINA JE 1236!
/... IN SPET i BOMO MAU' ...
V	piramidi naj bi v krátkém odprli še nekaj lokalov in poslovnih prostorov, med drugim naj bi se vanjo preselil tudi Razvojni zavod Domžale, v KS pa se zavzemajo, da bi v piramidi odprli tudi zdravstveno ambulanto in pa mogoče še zobozdravstveno ordinacijo. Če se bo to uresničilo, bo piramida za Trzince res zakladnica, stopnička v onostranstvo pa je lahko že zdaj za vse, ki tvegajo pot do nje po cesti.
Športno rekreacijska cona
Odkar so začeli širiti stari Trzin, se je na vseh ravneh govorilo, da Trzin rabi tudi neko urejeno območje za šport in rekreacijo in da nismo zgolj spalno naselje. Ampak funkcionarji tega na občini nikoli niso jemali resno. Lahko da jim je spanje tako všeč ali pa mislijo, da je dosti, če za to poskrbijo v centru - v Domžalah (čeprav so tudi tam v glavnem še pri načrtih). V trzinski KS pa so doslej še vedno z vso resnostjo zatrjevali, da je območje med naseljem Mlaka in OIC, v okolici bajerça in naprej proti gozdu, rezervirano za rekreacijo. Nekateri prebivalci novega naselja govorice o rekreacijskem območju jemljejo resno, še zlasti tišti, ki imajo doma pse. Skoraj vsako malo lepše popoldne lahko po gozdnih poteh tistega območja srečujemo zadihane trimčkarje, joggerje in sploh tekače, kako preskakujejo pasje kupčke in se izogibajo raznim pitbulom in dobermanom.
V	KS pa se vse bolj resno zavzemajo, da bi Trzin tam le dobil športno rekreacijsko območje. Genialnih in manj genialnih pa tudi povsem zgrešenih idej je bilo že veliko, od tega, da bi tam uredili igrišče za golf (podreti bi morali kar precej borovcev) ali pa vsaj poligon za trening golfa, do tistih, ki bi radi povsod teniška igrišča. Nekateri menijo, da ni prav, da tam kakajo samo psi in da bi bilo prav, če bi jim družbo delali še konji. Eni se zavzemajo bolj za gostišče na bregu bajerja, kjer bi utrjevali mišice pri dviganju kozarcev, nekaterim pa se toži po nekdanjem drsališču, ki bi bilo lahko poleti z manjšimi posegi tudi kopališče. V komisiji za šport in rekreacijo pri svetu KS so že zelo resno razmišljali, da bi res oživili drsališče, vendar so za letos obupali, saj niso želeli tvegati, da bi bili odgovorni, če bi se kdo neprostovoljno okopal v bajerju. Na sedanje zime se ne da več preveč zanašati, zato niso vedeli, kakšno kakovost ledu naj načrtujejo. Obljubljajo pa, da bo prihodnje leto bajer spet primeren za drsanje. Nekateri pa pravijo, da naj bi za začetek izkoristili tisto, kar tam pravzaprav že je. Ob bajerju bi radi postavili brunarico, kjer
bi uredili garderobe in drugo, za vse, ki bi želeli na rekreacijske teke in sprehode po tamkajšnjih gozdnih poteh, pozimi pa bi bilo treba poskrbeti za urejene tekaške proge. Problem so seveda psi in tudi muhaste zime. Zbiramo še nove predloge, zato napnite možgane.
Smučarjem se obetajo lepši časi
Pred kakimi petnajstimi leti so zagreti trzinski športniki, ki jih je takrat zelo uspešno vodil Peter Levec, na severnih pobočjih Ongra, nedaleč od gradu Jablje, uredili trzinsko smučišče. Sprva je bilo tam zelo živahno in prijetno, kasneje pa je smučišče več let samevalo. Nova Komisija za šport in rekreacijo, ki jo vodi Tone Župan, pa je letos sklenila smučiče spet oživiti. S prostovoljnim delom so teren očistili in poravnali. Pomagali so jim tudi s traktorjem kmetijskega poskusnega centra Jablje in z bagerjem. Zdaj bo za smučanje na razpolago še širše smučišče, kot je bilo, na mestu nekdanje barake, ki je že začela propadati, pa naj bi, kot so nam zagotovili, do izida tega časopisa, že stala nova brunarica. Kot prispevek trzinskemu športu naj bi jo postavil Igor Lap, pečar Marko Horvat pa je obljubil, da bo v njej postavil odprt kamin. Brunarica bo uporabna tudi poleti, saj načrtujejo, da bi jo izkoristili še za druge dejavnosti. Ob smučišču bosta delovali dve 150 m dolgi vrvni vlečnici, za red na smučišču pa bodo skrbeli člani smučarske sekcije športnega društva. Smučišče bo namenjeno predvsem mlajšim smučarjem, za katere bodo organizirali smučarske tečaje, če bo sneg, pa bo smučišče odprto že za novoletne praznike. Ker je v Trzinu zelo veliko smučarskih vaditeljev in celo učiteljev in demonstratorjev, bodo poskrbeli za kakovostno vzgojo smučarskih začetnikov, napovedujejo pa tudi, da bodo uvedli smučarski avtobus za trzinske smučarje. Z avtobusom naj bi se ob sobotah vozili na različna slovenska smučišča. Izbirali jih bodo po dogovoru ob koncu vsakega smučarskega izleta.
Vse kaže, da bo smučanje v Trzinu spet zaživelo. Držite pesti za sneg! Razmišljajo tudi o ponovni ureditvi petnajstmetrske skakalnice v Tihi dolini in tudi o progah za smučarski tek.
V cerkvi za praznike topleje
Koncu leta dajo poseben čar in toplino cerkveni božični prazniki. V Trzinu je kar veliko vernikov, za katere je čas, ko se je rodil Zveličar, najbolj vesel del cerkvenega leta, pa tudi tišti, ki niso posebno verni, radi ob božicu pridejo v cerkev
gledat jaslice in poslušat božične pesmi. Kot je že nekaj let v navadi, bodo tudi letos ob vhodu v cerkev postavili jaslice, seveda pa bodo jaslice tudi v cerkvi. V njej pa bo letos prijetneje, saj so koristno izrabili dotacije, ki so jih tokrat dobili od občine. Stene za klopmi, ki so bile že zelo vlažne in trhle, so čez leto oklesali in dodatno izolirali proti vlagi, klopi so postavili na trdne temelje in uredili električno talno gretje. Poskrbeli so tudi za dodatno električno napeljavo po cerkvi.
Sicer so bili letos v cerkvi tudi drugače marljivi. Kot zanimivost povejmo, da je letos trzinski gospod župnik vodil 9 cerkvenih pogrebov, opravil pa je tudi kar 23 krstov in 13 porok. Po tej statistiki sodeč, se Trzinu ni bati za prihodnost.
Veseli december v vrtcu
V trzinskem vrtcu se že ves mesec vrstijo prireditve, ki so malčkom popestrile in polepšale konec leta. Praktično vsak dan se nekaj dogaja, najpomembnejša pa sta bila seveda obisk Miklavža in Božička. Miklavž jih je razveselil s svojimi dobrotami, Božička pa so šli pozdravit kar v diskotéko Life, kamor so jih lahko spremljali tudi starši in prijatelji. Božiček jih je obdaroval, ogledali so si gledališko predstavo, na koncu pa so se še poveselili na priložnostni zabavi. Sicer pa imajo tudi vsak teden različne predstave, obiske gledaliških, plesnih in drugih skupin, gledajo risanke, poslušajo pravljice, plešejo in pojejo, za nameček pa so celo pekli piškote. Zelo dejavni so tudi v keramični delavnici in plesni skupini, nekateri pa se že učijo tudi prvih angleških besed. Šest pogumnežev obiskuje plavalni tečaj, kar lepo število pa jih zdaj z nestrpnostjo čaka na zimovanje. Letos se je zanj odločilo rekordno veliko otrok, šli pa bodo na Ambroža pod Krvavcem, kjer so primerni smučarski tereni za začetnike pa tudi tište, ki že znajo stati na smučeh.
Predpraznični utrip osnovne šole
Tudi v osnovni šoli je že čutiti nemir pred božično-novoletnimi prazniki, saj ti šolarjem, med drugim, prinašajo tudi krajše počitnice. December pa so jim popestrili obiski gledaliških představ. Učenci razredne stopnje so si ogledali gledališko predstavo, ki so jo kot dařilo Zveze prijateljev mladine učencem domžalskih osnovnih šol pripravili gledališčniki pod vodstvom Renata Volkerja. Učenci od 1. do 6. razreda so v Mengšu obiskali predstavo gledališke skupine Kulturnega doma španskih
borcev Stari prijatelji, učenci 7. in 8. razredov pa so si ogledali Učno uro - rojstvo gledališke predstave. Igralci iz Kulturnega doma španskih borcev so jim ponazorili, kako nastajajo gledališke predstave - od razčlenitve teksta, bralnih vaj, pogovora režiserja s sodelavci (scenografom, inspicientom, rekviziterjem, mojstrom tona in luči...), do uprizoritve odlomka iz predstave Mož moje žene. Najbolj veselo pa bo verjetno zadnji dan pred prazniki, v torek 24. decembra, ko bo v šoli praznični program šolskega radia in novoletno rajanje.
JUBILEJNO LETO GASILCEV JE BILO PESTRO
Trzinski gasilci v teh dneh že obiskujejo trzinske domove in prinašajo gasilske koledarje za prihodnje leto in zbirajo vsakoletne prostovoljne prispevke. Ker se Ijudje zavedajo pomena gasilcev, so nabiralne akcije vedno uspešne. Naši gasilci pa so letos zadovoljni z res uspešnim letom. Spet so se izkazali kot dobri organizatorji. Lepo so izvedli slovesnosti ob Florijanovi nedelji, še zlasti dobro pa so proslavili letošnjo devetdeseto obletnico društva. Med drugim so pripravili uspelo parado in veselico, najbolj pa so zadovoljni ker jim je uspelo zbrati denar za nov gasilski avto - kombi. Konec leta so kupili agregat z dvěma žarometoma, kar jim bo še zlasti pomagalo pri nočnem reševanju. Dobili so potopno črpalko za črpanje vode iz poplavljenih prostorov, nabavili pa so tudi 25 posebnih zaščitnih gasilskih plaščev, ki bodo prispevali k varnejšemu reševanju. Na občnem zboru, ki ga bodo imeli 15. januarja, bodo naši gasilci tako lahko zadovoljno poslušali poročila o opravljenem delu, še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi se v društvo včlanilo še več novih članov. Zato pozivajo vse, od pionirjev do mlajših članov, ki bi se radi priključili njihovemu delu naj ne odlašajo in naj se včlanijo čim prej.
USPEŠNI TRZINSKI STŘELCI
lani Strelske družine Trzin tekmujejo kar I v štirih državnih ligah: II. liga - puška, III. V«/ liga - puška, II. liga - pištola in dopisna liga - veterani. Najuspešnejši so střelci v II. ligi s puško, kjer trenutno zasedajo 3. mesto. Ekipo sestavljajo Irena Šinko in Andreja Gorjup -hčerki odličnega trzinskega strelca Andreja Perneta, ter Božo Habjan. S polovičnim
uspehom se lahko pohvalijo pištolaši, v tretji ligi pa se še kalijo mladi střelci, saj je ekipa sestavljena iz samih mladih, perspektivnih strelcev in strelk. Letošnji največji uspeh trzinskih strelcev je osvojitev naslova državnih prvakov članske ekipe z vojaško puško. Ekipo so sestavljali: Franc Brečko, Miro Bobnar in Božo Habjan.
V spomin na v prometni nesreči umrlega nekdaj odličnega strelca Borisa Paternosta bo strelska družina Trzin 4. in 5. januarja v telovadnici OŠ Trzin pripravila tekmovanje za Prehodno skirco Borisa Paternosta, na katerem se bodo poměřili najboljši slovenski střelci s puško in pištolo, saj so nanj povabljene vse ekipe iz vseh državnih
lig-
Tudi střelci vabijo v svoje vrste mlade strelke in střelce. Treninge imajo vsak ponedeljek in petek od 16.30 do 18.00.
VESEL ZAKLJUČEK PLANINSKE SEZONE
V soboto, 21. decembra, so se člani Planinskega društva Onger Trzin zbrali na že tradicionalnem novoletnem srečanju v kmečkem turizmu Pri Blažu na Dobenu. Šaljivo srečanje, ki ga je vodil Jože Jerman, so popestrili z glasbo in plesom in z že običajnim novoletnim srečelovom, pri katerem je bil obdarovan vsak. Kdor je přišel na srečanje, je moral namreč s seboj prinesti šaljivo in kar najbolj izvirno darilo, vredno 300 SIT. Dařila so oštevilčili in nato je vsak dobil številko za enega od dařil, ki ga je moral nato v vsesplošno zadovoljstvo ob šaljivih komentarjih odpreti pred všemi. Izkazalo se je, da imajo planinci kar dobro domišljijo in se znajo nasmejati od srca.
Sicer pa so v PD Onger Trzin z letošnjim letom lahko zadovoljni, čeprav jim je pogosto deževje pokvarilo nekaj načrtov. Člani društva so opravili nekaj zelo dobrih tur, med drugim so bili v Dolomitih in švicarskih Alpah, 12 članov pa je sodelovalo na trekingu po Tibetu. Zelo zado -voljni so v mladinskem odseku (MO), kjer so v sodelovanju z OŠ Trzin in Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije 16. novembra letos pripravili zelo kakovostno in odmevno 8. držav -no tekmovanje mladih planincev Mladina in gore. Trzinci so priložnost, da organizirajo to najbolj množično tekmovanje mladih gornikov pridobili lani, ko je ekipa štirih mladih gornic v Komnu na Krasu osvojila naslov državnih prvakinj. Nepisano pravilo tega tekmovanja
namreč pravi, da zmagovalec pripravi naslednje tekmovanje. In tako smo že aprila "zasukali rokave" in priceli s přípravami. Marsikaj je bilo potrebno postoriti, marsikoga obiskati, moledo -vati za denar, ki smo ga rabili za organizacijo prireditve ... Člani organizacijskega odbora, ki so za pripravo tekmovanja porabili precej živcev in energije, najbolj se je izkazal načelnik mladinskega odseka Emil Pevec, so torej naleteli na mnogo težav. Ampak želja, da bodo mladi gorniki iz Trzina odnesli lepe spomine je bilo glavno vodilo pri njihovem delu. Tekmovanja se je udeležilo 61 ekip iz vse Slovenije. Ves program se je odvijal v OŠ Trzin. Najprej so mladi gorniki pisali teste, s katerimi so morali dokazati, da dobro obvladajo snov Planinske šole. Nato so udeleženci poslušali našega znanega alpinista in vodjo številnih himalajskih odprav Toneta Škarjo. Pokazal jim je številne posnetke z dveh naših odprav na Mount Everest. Med časom za kosilo so jih zabavali člani KUD Franc Kotar s svojimi domislicami, s katerimi navdušujejo v tekmo -vanju v Impro ligi. Najbolj pa je napetost narasla v finalu, v katerega se je uvrstilo osem najboljših ekip iz predtekmovanja. In tako kot lánsko leto se je med to osmerico znašla ekipa Trzin 2, ki je lansko leto posegla po najvišjem mestu. Finale je bilo zelo izenačeno, vendar se
mlade prvakinje niso dale. Katja Šenk, Urša Štremfel, Nika Tomažič in Jerneja Kostevc so
spet zmagale in tako ponovile lanskoletni uspeh. Njihov mentor je Emil Pevec. In ker naj bi se mladi gorniki na tekmovanju Mladina in gore srečevali po različnih koncih Slovenije, Trzinci kljub zmagi naslednje leto ne bomo še enkrat gostitelji te prijetne prireditve. Preselili se bomo na področje, ki ga pokriva PD Ptuj (OŠ Podlehnik). Ne smemo pa pozabiti, da smo ob tej priložnosti izdali obširen bilten, v katerem je znaten del namenjen prav zgodovini Trzina. Na ta način se bo glas o našem kraju še bolj razširil po Sloveniji. Če bilten koga zanima, naj napišemo, da je še vedno na voljo in ga je moč dobiti v PD Onger Trzin.
Trzinski planinci pa tudi letos, podobno kot prejšnja leta, z gasilci, dimnikarji, poštarji upokojenci in mogoče še kom, po trzinskih hišah raznašajo svoje koledarje za leto 1997. Pri tem še zdaleč niso tako uspešni kot gasilci, vendar menijo, da je le prav, da sokrajanom zaželijo srečno novo leto in jim dajo koledar s programom izletov za prihodnje leto. Med drugim bodo prihodnje leto pripravili treking v Peru in Bolivijo, članski tabor v Dolomitih, obiskali pa bodo še celo vrsto drugih zanimivih vrhov.
Le kateri odgovor je pravi?	foto Urša Mandeljc
Program članskih izletov PD Onger Trzin za leto 1997
Januar	NEMILJSKI ŠUM	R. Schoss	Julij	V. MARTULJŠKA PONCA	J. Rupar
Februar	KRIM	R. Schoss	Avgust	ČL. TABOR DOLOMITI	A. Čičerov
Marec	KOTOVO SEDLO	D. Kralj	September	JALOVEC	R. Schoss
April	KURJI VRH	A. Zižek	Oktober	LEPO SPICJE	J. Žnidar
April	PERU, BOLIVIJA	F. Kuković	November	IZLET V NEZNANO	A. Zižek
Maj	ROGATEC	J. Jerman	December	NOVOLETNO SREČANJE	IO PD
Junij	LEPENATKA	J. Jerman			
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV
Na kratko o gledaliških dogodkih, ki so se, in se seveda še bodo, nizali na deskah domaćega gledališča, KUD Franc Kotar:
V maju sta kar dve naši gledališki skupini Franc K in Cool Tour Zinká zelo uspešno zaključili nastopanje na državnem prvenstvu v improvizacijskih igrah, tako imenovani I m pro ligi. Vedno tekem smo odigrali v KUD France Prešeren na Trnovém, nekaj pa tudi v Trzinu. Na povabilo organizatorjev multikulturniškega maratona Festival Lent v Mariboru smo se odzvali z za nas novim izzivom, imenovanim Comedia del arte. Nastopili smo z igro Flaminia Scale Lov. V Delu 7. julija na kulturnih straneh preberemo: "Končal se je mokri Festival Lent", in še: "Boljša ponudba od lanske". K temu smo brez lažne skromnosti en delček dodali tudi mi, kajti 17. julija preberemo zopet v Delu pogovor z direktorem Festivala Lent Vladimirjem Rukavino, ki pravi: "Ne morem razumeti, da ministrstvo za kulturo niti z enim tolarjem ne podpre nastopov uličnih gledališč, ki smo jih ob pomoći gledališča Ana Monroe letos uspeli zbrati na Lentu. Prišlo je praktično vse, kar v Sloveniji "miga".
Mi pa smo migali naprej. Ena skupina gledališčnikov je odšla takoj po Lentu na dopolnilno "izobraževanje" v Tolmin, druga pa v Schladming. kjer so z avstrijskimi improvizatorji izmenjali svoje izkušnje. V zad -njem delu gostovanja so z avstrijskimi kolegi pripravili predstavo, ki jo je z nagovorom sklenil sam župan mesta Schladming. Počitnic je bilo hitro konec. V septembru smo že sodelovali na Gledaliških dnevih off skupin v Kranju.
Poskrbeli pa smo tudi za naše najmlajše. Z igrico in prihodom težko pričakovanega sv. Miklavža. seveda tudi tokrat pod vodstvom prizadevne Urše Mandeljc. Kdo drug, kot Renato Volker, pa je s skupino igralcev připravil za otroke še svojo lastno predstavo. V enem tednu so jo na trzinskem odru odigrali petnast do dvajsetkrat, saj ne vem već, koliko představ je bilo, vem pa, da je bila dvorana vedno polna in da so otroci z nasmehom na obrazih zapuščali dvorano. Mi pa migamo naprej.
V januarju borno s svojim sodelovanjem in našo organizacijo izvedli v treh zaporednih nedeljskih večerih, točno ob dvajseti uri, državna (tekmovanja) v improvizacijah. V naslednji številki krajevnega glasila bo o tem prav gotovo kaj več napisanega.
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
Vnedeljo, 15. decembra 1996, je Komisija za zdravstveno varstvo in sociálno skrbstvo Sveta KS Trzin, ki jo vodita dr. Marta Bregar - Rižnar in Jožica Kurent, povabila na srečanje starejše krajane in invalide. Srečanje naj bi, po nagovoru predsednika Sveta KS g. Toneta Ipavca, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, postalo tradicionalno. Udeležba na srečanju je bila nad pričakovan -jem, gotovo bi bila še boljša, če bi povabljeni vedeli, da bo sicer prijazen klepet starih znan -cev, spremljal tako kvaliteten in zares prisrčen program.
Program so popestrili: cerkveni mladinski zbor ter Kamniški koledniki, ki so vzpodbudili navzoče povabljene goste, da so skupaj zapeli prenekatero znano pesem. Zadovoljni obrazi udeležencev srečanja po končani prireditvi so porok, da bodo z veseljem prišli tudi na naslednja srečanja.
Po volilnem imeniku je v Trzinu 53 krajanov starejših od 75 let, od tega 17 moških in 36 žensk.
OBVESTILO!
Cepljenje proti klopnému meningitisu
S prihodom pomladi in poletja se pojavi nevamost vboda klofiov, ki povzročajo nevařen klopov meningitis. Ker je naše področje znano kot zelo kužno (saj klopa lahko dobimo doma, ob potoku, na sprehodu ali v gozdu), smo organizirali cepljenje proti klopovemu meningitisu.
Vabimo vas, da se pravočasno prijavite pri sestri Ireni. S cepljenjem začnemo 1. februarja 1997.
Specialistična splošna ordinacija Dr. Marta Rižnar - Bregar specialist splošne medicine Zoranina 3, 1234 Mengeš, tel.:737-308
KABELSKA TELEVIZIJA v TRZINU: DA ali NE?
Svet KS si je zadal nalogo, da pristopi k izgradnji kabelske eievizije v Tranu, seveda le v primeru, da bo za to dovolj zanimanja odn. interesentov, ki bodo pripravljeni sofinacirati. V preteklosti smo klonili na pol poti, tako , da so nas drugi v občini ff Preniteli (CATV že deluje na območju KS VIR, DOB, v Moravčah, delu Domžal, pripravljajo se v Radomljah in v Mengšu).
Zakaj kabelska?
=> zato, da zmećemo drevesa anten s streh, => da odklonimo potencialno nevamost střele v hišo, => da izboljšamo sliko,
da povećamo število programov, => da pocenimo vzdrževanje in stalno menjavanje anten, => da omogočimo preko lokalnega kanala boljšo informiranost krajanov, => da pri satelitskih programih omogočimo gledanje tudi kodiranih programov za nižjo ceno kot sicer,
=> lastniki satelitskih sprejemnikov lahko anteno obrnejo na drug satelit in s tem, => povečajo število programov,
=> sprejem več deset radijskih programov pretežno v stereo tehniki,
=> skupno zavaravanje sistema, ki je znatno ceneje (strela, poplava, vandalizem ...),
=> in še bi lahko naštevali...
Nameravamo zgraditi lasten sistem s sprejemno postajo na mestu, kjer bo signal najboljši. Preko sistema borno omogočili kakovostni sprejem slehernemu gospodinjstvu vseh zemeljskih programov: TVS-1, TVS-2.TV-3, A-KANAL, POP TV, ZG-1, ZG-2, TV KP, AVSTRIJA 1 IN 2; postopno vkljućevanje v druge kabelske sisteme in v začetku vkljućite'v v vsaj en satelitstki sistem (ASTRA).	'
V	tej fazi je ceno težko določiti. Težili borno k temu, da bi krajani plaćali čim manj in to v več obrokih
V	Tranu bi skusali zbrati delničarje, ki bi prispevali za opremo in sprejemno postajo, svoj del bi prispevala tudi KS in bi bila tako skupaj s krajani soupravljalka sistema. CATV naj bi se kasneje vzdrzeval sam s komercialnimi informacijami in donatorstvom.
Ker je postopek za pridobitev vseh soglasij in za izdelavo projekta sorazmerno dolg, se moramo odlociti zelo hitro, zato Vas pozivamo, da se prijavite po priloženi prijavnici ali pisno na KS Trzin najkasneje do 15. 1. 1997. Prijave lahko zberete s sosedi in přinesete na sedež KS, Mengeška 9, v času uradnih ur (sreda med 16 in 19 uro) ali pa prijavo preprosto vržete v poštni nabiralnik na sedezu KS. Mislimo, da je odveč opozorilo, da bo vsako kasnejše priključevanje veliko dražje, zato ne oklevajte, glede placila pa se borno dogovorili ob sklenitvi pogodbe preko poverienika za vašo ulico.
Krajevna skupnost Trzin