štev. 3. V Ljubljani, dne 25, marca 1898. Leto IV. Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Potovanje okoli sveta. (Črtice iz dnevnika slovenskega pomorskega častnika). lenerifa, eden kanarskih otokov, je španska posest in znamenita zaradi krasnega in zdravega podnebja. -Mnogo jetičnih bogatašev obiskuje ta krasni otok, da bi si zopet pridobili izgubljeno zdravje. Otok s prijaznimi mesti „Santa ('ruz. Laguna, Oratava" in dr. ima plodno južno rastlinstvo, ki raste po dolinah sicer popolnoma vulkaničnega otoka in ob glavni gori, znamenitem Pico de Tevde ali Pick Tenerife. Le vrhunci so goli, in omenjena gora je pogosto pokrita s snegom. Znamenit je ta vršac ravno zaradi rastlinstva vseh kliniat, ki se nahaja ob njem. pričenši ob vznožju s tropično vegetacijo, se izpremenja ista do najskromnejše planinske vegetacije po•< .. * '••T . ' ,• T ni ftJ&.i.-MI .«J*l'l. ..;. . ,,:#>„., Prebivalci^ so večinoipa mobamedanske vere. zaradi, tega žive tudi zelo zmerno, ne pijejo vina in ne jedo svinjskega mesa: s sadjem, koreninami i^ vodo je 'zadovoljen zamorec ves dan V ljicstu govori vsakdo razun svojega narodnega jezika tudi francoščino, katero, prav dobro in razločno govore. Živalstvo je zastopano.v Senegalu prav dobro. Različne antilope se pasejo po brezmejnih planjavah; ježevci,.kune in zajci se skrivajo po. grmovju; prepelic in jerebic nahajaš obilo po polju; krasni metulji, hrošči in drugi mrčesi oživljajo planjavo. Mogočna drevesa, kruhovec in različne palme, se dvigajo iz nižjega grmovja, obstoječega iz vinske palme (ßaphia vinifera) in drugih rastlin, med katerimi se pogostoma nahajajo krasni mlečnjaki (Eiipharbiaceae). svoje mogočne vrhove proti nebu. Po tleh raste' mnogo zemeljskih lešnikov (Arachis). ki so glavna hrana prebivalstvu na deželi. Tudi banane najdeš tu zelo pogostoma. ■J- • . ..J -v Dne 8. novembra zjutraj smo odšli pri slabem vetru proti jugu. Po^l brodoin je bilo v vodi polno rib, kakor se vedno lahko opazuje pri počasni vožnji in blizu kraja, 'polno malih morskih volkov in njih najžvestejših spreinljeValcbv ščitonoscev. ki si- časih tako krepko drže morskih volkov, da smo jih še pri vjetih morskih volkovih opazovali in jih le težko odstranili. (Dalje prihodnji«.) '«"V ' Črtice iz Boke Kotorske. Spisal J. Macher. € , I )ve glavni svečanosti nahajamo na otoku. Prvo, vršečo se 15. maja, v spomin sijajne zmage nad Turki I. 1 «54-.. hočem natančneje opisati. V ¡nedeljo poprej prenesejo sliko ob 4. uri popoldne iz.«toka v Peraško cerkev,,, Nalašč i*' podamo se popoldne tje, da vidimo to malo slavje. Uro in pol dobre vožnje na štiri vesla, pa smo tam. Iz bližnje okolice prihaja narod v čolničih; vse je oboroženo, vse strelja s samokresi ali s čeferdari, dolgimi okrašenimi starinskimi puškami. Prišedši do Perasta, zvežejo ladje drugo z drugo ter napravijo od mesta do otoka polkrog, ki je s hrbtom obrnjen proti Verigam. Dokler je bil Ereegnovi z okolico v turških rokah, morali so vedno pri tem prenosu z orožjem odbijati Turke, ki so posebno prežali na to sliko. Od tod prihaja oboroženo spremstvo, ki vsako leto nastopa, a sedaj le slavnost poveličuje. V veliko ladjo prinese duhovščina sliko. Občinski načelnik stoji notri na vzvišenem mestu. Petkrat zamahne med vožnjo z belim robcem, petkrat zagrme samokresi, puške, topiči na obrežju in topovi iz Peraške trdnjave in bližnjih večjih brodov. (¡lavna slavnost je pa 15. maja, in ta traja ves dan. Našo ladjo na novo pobarvamo, kupimo si zastavo na krmi in izposodimo nekoliko preprog, da se nam ne bo sramovati Prčanske, Dobroške in Peraške gospode, ki se danes tudi udeleži slavnosti v svojih lahkih čolničih in elegantnih skalejih. Morje je vse živo samih malih bark; bokeška parobrodiča, Kotor in Risanj, sta polna ljudstva. Na tisoče je naroda. Skaljarci, Bogdašičani, Lepetanci in Tivčani so v svojih narodnih nošnjah. Po tri, da po pet let so služili po Carigradu kot težaki za to obleko. Z zlatom pretkana obleka je pa tudi vse, kar so si prislužili; nosijo jo do smrti. Prispeli so tudi naši najjužniji državljani iz Špiča. Krasen narod je to, lepo vzrastel, visok, korenjašk. Osem ur ima samo do Kotora. Vidimo tudi junaške Arbanase (Albance); prišli so s svojimi ženami klanjat se Gospi. Lepe so te žene, bele in fine polti, četudi ne nosijo dandanes več pokritega obraza, vender se ne ozira nobena ne na desno ne na levo. Molče stopa vsaka za svojim možem, gospodarjem. Divno jim pa pristoja zlati okras na gornjem čelu. Jedini smo bili, da tako ukusnega ženskega lepotičja še nismo videli. Iz Prčanja, Dobrote, Ljute, Stoliva in Lastve prihaja sama fina gospoda. Težke turške preproge pokrivajo čolniče. Priletni kapetani so pa vsi v cilindrih in frakih. Mladina Peraška je vsa v orožju. Vodi jih junak orjaške postave. Orožje njegovo je vredno najmanj 2000 gld. Z godbo na čelu stopajo po vojaško po mestu, pozdravljajoč s salvami cerkvene in posvetne dostojanstvenike pred njihovimi stanovanji. Cerkev je natlačena občinstva, vse se gnjete okoli Gospe, vse ji prinaša darov ter jo želi poljubiti. Ob 11. uri se prične veličastna procesija, kakeršne še nisem videl nikjer. Godba, oboroženi Peraščani, frančiškani, duhovniki iz vse Boke s kotorskim škofom na čelu. gredo pred sliko, katero jedva nosijo štirje mladi duhovniki. Narod poljublja sliko, ves je navdušen in razvnet od pobožnosti. Tuje gospe s solzami v očeh gledajo ta prizor. Bes vse napravlja na človeka vtis, da ni pobožnejšega naroda. Ko pa mine slavnost, je Bokelj zopet drug človek. V cerkev ravno ne sili, posebno če je slabo vreme. Na otok ga zopet ni vse leto. A v sili in nadlogi obljubi Gospi dar, da ji ga ponese 15. maja. Na odprti obali proti Verigam je velika gnječa; vse gleda proti morski ožini. Pojmo bliže, da vidimo. 500 m od obale zapaziš na deščici, privezani na potopljeno sidro, petelina Mladina strelja nanj s krogljami. Daljava je sicer velika, a Bokelji so izvrstni strelci, njih čeferdari daleč neso, pa vender ga nihče ne pogodi. Tudi jaz hočem pomeriti nanj, a prijatelj Bokelj mi pravi: „Pazi, da ne plačaš kazni". Raztolmači mi potem, da kdor ga vstreli, mora plačati okoli 100 litrov vina, a narod mu čestita od vseh strani. Vse leto se ponaša, da je pogodil petelina. Ker pa 100 litrov vina v današnjih slabih časih še vender precej stane, za to dober strelec rajši pomeri malo v stran. Popoldne svira vojaška godba, nadaljuje se streljanje, narod pa posede po ladjicah ter zauživa, kar je prinesel s seboj. Gostilne so sploh jako borno oskrbljene. Mi so pa podamo k mojemu rojaku, Novomeščauu Medicu, ki je že 21 let v Boki, ne da bi bil od tedaj v svoji domovini, a slovenščine ni pozabil. Ker smo se že zjutraj pri njem oglasili, napravil nam je prav dobro kosilo. Mož se je priženil sem, a uživa v Perastu, četudi je tujec, velik ugled. Izvolili so ga prvim občinskim svetovalcem, in če bi bil hotel, postal bi bil že župan. Naj pri tej priliki omenim, da je tudi v nasprotnem Stolivu županoval nad 20 let Slovenec Hrovatin iz Ricmanj pri Trstu. Popoldne odrinemo v uro oddaljeni Risanj ter se vrnemo šele v mraku. Perast je razsvetljen ter napravlja čaroben vtis. Bokelji so res mojstri v tej stvari. Ves otočič je kakor v ognju. Kakete švigajo po zraku, bengalični ognji čarobno razsvetljujejo že samo na sebi divno prirodo, a narod se razhaja na vse strani. Tudi mi krenemo proti Kotoru, zadovoljni z današnjim izletom, čvrsto veslamo, ali stvar je malo težavna, ker je polno ladjic, da ne trčimo skupaj. A naš krmar, artilerijski častnik, ima bistro oko in ve, kako se je treba ogibati na morju, na kateri strani preteči počasno se vozeče. Po ladjah je vse v živem razgovoru. Lepe Prčanjke govore laško, mešajoč vedno hrvaščino, tako nekako kakor Ljubljančanke. Vse drugo govori čisto hrvatski. Naj omenim, da katoliški hočejo biti Hrvati, pravoslavni pa Srbi. Pustimo jim to, samo da bi bili bratje složni! Dandanes je že tako, da glede narodnosti nimajo odločevati zgodovinarji, ampak dotičen narod sam. Med potjo parkrat glasno zavriskamo, da čujemo, kako veličastno odmeva od Vrmca in Pestingrada. Drugi dan se je govorilo po Kotoru, da so bili Slovenci v Perastu. V Kotoru je namreč slovenski artilerijski bataljon. Kadar so naši fantje veseli, zavriskajo, in potem jih poznajo Bokelji. — Jesen je nastopila. Ptice se selijo proti jugu. Najprve so prepelice; s prvim severnim vetrom hite proti jugu. Povsod preže na nje, in veliko jih pogine na potu," posebno ako ne najdejo sredi Sredozemskega morja kak brod, da se malo odpočinejo. Za njimi prihajajo lastaviee v ogromnih tropah. Tudi te izvrstne letalke počivajo vsaki dan. Zvečer jih je po zvonikih vse črno; navadno ure pokvarjajo, obešajo -Be na kazala. Odhajajo pa zjutraj s prva zoro. Potem prihajajo žrjavi, visoko leteč v podobi trikota; za njimi različne čaplje, sive, rudeČe, bele, velike in male, žličarke. bobnarice, kvakavci. Ako je hudo vreme, počivajo malo, najrajši na močvirju okolo Prevlake, kjer so bolj varne. Ko pa .veje mrzlejši veter, prikradejo-se sluke in kožice; ne veš, kdaj so prišle. Ob lepem vremenu, zadrže se tu po 5-t-8 dni. Z dobrim psom ubiješ jih v par urah po 15—20. Ko pa pri nas zmrzuje, prihajajo v Prevlako raznovrstne gosi,..race, labudi. Takrat so lovci veseli, ako ni vreme preslabo in morje prenemirno. Stalno se pa naseljujejo v Boki čez zimo tašice. modrovoljke. kraljiči. rudečo-repke, penice. sive in črnoglave, liščki, strnadi, kosi, in različni drozdi. A petja ni slišati, nemo tekajo okoli ter si iščejo borno hrano. Hudi časi so za drobne ptičice, posebno ako nastopi burja. Poljski škrjanci se drže skupaj v velikih tropah ter posedajo po cestah, kakor pri nas vrabci Ako je huda zima, prigrme tudi škorci in najraznovrstnejAi močvirniki jn plovci, posebno potapljavci. Ko pa nastopijo po novem letu prvi južni vetrovi, že se vračajo isti, ki so prišli zadnji, prvi proti severu. Boljši letavci. kakor veliki močvirniki osobito štorklja, najboljšo letavka, se za pot iz Afrike v severno Evropo še ne zmenijo. Uporabljajo veter ter se dajo od njega nositi, kakor ladje na morju. Škorci, grlice, pribe, postolke in prepelice so pa jako upehane. Z roko jih uloviš, ko jih prinese jug. Sestradane so; vidi se jim. da je hilo v Afriki, le malo hrane. Prve lastovice gredo kar proti severu. Tudi drugi in tretji trop hiti dalje ozuanjevat spomlad. Zadnje so šele naše znanke in prijateljice; ker so imele bliže, se,jim ni lak? mudilo. A koliko;jih manjka! Veter jih je zanesel v južno Italijo, kjer so jih lačni Italijani na stotisoče pojedli. ('ez leto se drže v Boki le lastaviee, srakoperji, divji golobi, kotorne. kavke in po hribih ptice ujede. Skoraj bi bil pozabil na vrabca, ki ga nikjer ne manjka. Vsako leto sem milo gledal za pticami selivkami, kako radostno hite proti severu, kjer so se izvalile. Isto veselje je tudi mene navdajalo, ko sem se čez nekoliko let selil od tod v svojo domovino. Pozabil sem že davno, kar mi ni ugajalo, a z veseljem se vedno še spominjam veselih dni in vsega, kar sera videl novega, nenavadnega. Zimski izlet na razvaline Hudega grada. (Guttenberg). J. Š . . r. v Človek se naveliča zimskega časa in zaduhlih sob, na katere je navezan. Zalo vsakdo hrepeni, da se nasrka čistega zraka, in hiti v prirodo ali na snega prosti šolnini hrib, ker v gore ob tem času ni lahko priti. Tako se nas je dogovorilo nekaj prijateljev, da pojdemo prihodnjo nedeljo po obedu na Hudi grad. Nedelja je prišla, bil je krasen zimski dan. Bilo je začetkom meseca svečana. Sosedne gore je še pokrival debel sneg, a hrib sv. Jurija in hrib Hudega grada, katera sta ločena po mali dolinici, sta bila na južni strani kopna in radi tega je bila tudi hoja lažja. Cesta na Podnart pelje iz Tržiča proti Bistrici vedno malo navkreber mimo vile Dembergerjeve in gostilne Peskarjcve do loma; tu stoji malo znamenje sv. Jurija. Pri tem se začenja na desno steza in se vije za vilo bistriško po travnikih, dalje po pobočju Hudega grada, iz katerega izvirajo hladni studenčki, do dolinice, katera meji griča sv. Jurija in Hudega grada. Tu stoji mala kapelica, lovska kapelica imenovana. Od te kapelice na levo drži steza na hrib sv. Jurija, na desno pa pelje na Hudi grad. Od tod je malo bolj strm pot, po katerem pridemo na severozahodni strani na razvaline skozi podrto obzidje. Južna in vzhodna stran je skoro nepristopna zaradi pečin, na katerih stoji grad nekdaj mogočnih Paradajzarjev. Nekdanji pravi vhod je bil od severovzhodne strani, kakor kaže stolpova pod rti na. Na sredi razvaline je zasut vodnjak. Pred več leti je v to vodnjakovo globočiuo padlo živinče, vsled te nesreče so ga zasuli. Ljudje pripovedujejo, da so v ta vodnjak skrili zaklade, predno je sovražnik razdejal grad. Zid tega gradu je še jako trden lio so leta 1885. gradili predilniško tovarno v Tržiču, so hoteli kamenje tega zidu uporabljati in začeli zid z dinamitom streljati; pa to ni imelo zaželjenega uspeha in zato so delo opustili. Ko smo si ogledali gradu notranje zidovje — o gradu samem je malo sledu — smo se podali na vrh zidovja ter pri toplih solčnih žarkih ogledovali okolico in si ta ali drugi predmet v prirodi drug drugemu razlagalh Kazgled črez krasno Gorenjsko je lep, četudi hrib ni visok. Prijatelj 1. začne pripovedovati pravljico o zakleti grajski hčeri, katera je razširjena med prostim ljudstvom, takole: Neko jutro je šel bistriški cerkovnik k sv. .Juriju dan zvonit. Ko dospe do studenčnih izvirkov, vidi tam ležati veliko kačo, poleg nje pa velike košare cekinov. Kača nagovori cerkovnika z milo prosečiin glasom: „Jaz sem zakleta grajska hči, in lahko me rešiš, za plačilo pa dobiš vse te cekine. Pojdi pa k potoku in si vrezi tri vrbove šibe, katere so zrastle v enem letu; s temi šibami pridi o polnoči na grad in udari me z vsako šibo trikrat in rešiš me. Ko bi se ti tudi grozila, ne straši se me. Cerkovnik si vreže pri potoku tri vrbove mladike in gre ob napovedani uri na grad. Kača se mu sikaje in žvižgaje privali nasproti, da so se cerkovniku kar lasje ježili in se je jel strahu tresti, pa vendar se ohrabri in začne tepsti kačo; čim več udarcev ji je dal, tem hujši se je zvijala in sikala. Z dvema šibama je že opravil, ko pa začne z zadnjo, tretjo palico, se je pa kača tako zgrozila, da je cerkovnik izgubil pogum in zbežal. Ko beži po hribu navzdol, sliši s grada obupen glas: „Nesrečni človek, kateri nisi imel toliko poguma, da bi bil mene še enkrat udaril, in bila bi rešena muk, ti pa bogat in srečen" \ Na te besede vrže veliko skalo v vznožje tega hriba z besedami: „Na tej skali zraste drevo, iz katerega narede zibel, in deček, kateri bo ležal v tej zibeli, bode me šele rešil". Na veliki skali raste res drevesce, katero stare ženice kažejo kot rešilno drevo. To pa radi neplodovitosti ne more takšno zrasti, da bi se deske rezale iz njega, toraj bo grajska hči morala vedno čuvati svoje zaklade. Nadalje pripovedujejo, da se o polnoči na razvalinah spečemu prikazujejo številke, katere gotovo zadene pri stavi v loteriji. Mimogrede omenjam, da je loterijstvo zelo razširjeno v Tržiču. Neki strasten loterijec, kateri se bi bil rad opomogel s kako terno, nagovori svojega srčnejšega tovariša, da bi šla gori spat. Določila sta za to soboto, ker bo ta dan luna pozneje vzhajala. Soboto zvečer gresta pri čarobnem mesečnem svitu ob 11. uri po noči na Hudi grad. Loterijec je bil oborožen zoper hude duhove z molekom in blagoslovljeno vodo, tovariš pa s samokresom. Loterijec, kateri se je poprej navlekel rakije za korajžo in z namenom, da bi hitro zaspati mogel, je poškropil z blagoslovljeno vodo zemljo in se vlegel ter res kmalu zaspal. Njegov tovariš je med tem stal na straži. Sove so začele skovitati in zbudile loterije»; v njegovo veliko žalost se mu ni ničesar sanjalo in tako sta trud in terna splavala po vodi. Po teh in drugih pogovorih smo se podali navzdol proti Bistrici v gostilno Lov. Aljančiča in pri rujnem vincu nadaljevali pogovore. Zakon v varstvo planik in kraljeve rože po Kranjskih planinah. V deseti seji kranjskega deželnega zbora dne 15. februarja je poročal poslanec Lenarčič v imenu deželnega odbora o tein predlogu: Visoki deželni zbor! Slovensko planinsko društvo je podalo deželnemu odboru obširno poročilo o svojih opazovanjih, po katerih se more soditi, da preti najkrasnejši cvetki naših planin, to je planiki, sčasoma popolno izmrtje, kt-r dobička željni domačini in tudi tujci pohajajo naše planine, da nabero po cele koše planik, večinoma seveda s koreninami, katere potem za drag denar letoviščnikom in raznim društvom prodajajo. Na Orni Prsti v Bohinju, kjer je pravi vrt za planike, ima nek tujec iz Goriškega vsako leto bogat plen, ker na tisočo planik s koreninami izruje in te potem zasaja v navlašč za to prirejeni vrt in razpečava v Gorico in na Laško Na Bodici v Bohinju jih nekdo nabira in prodaja sicer po slepi ceni, ker zahteva za šopek, v katerem je nad 200 cvetk, le 10 kr, Ce se bo pustilo vse to še nadalje, tedaj se pač sme trditi, da sčasoma o planikah na Kranjskem ne bo niti govora več. Odbor Slovenskega planinskega društva je mnenja, da bi se tej nevarnosti vsaj nekoliko izognilo, če bi poseben zakon vzel v varstvo te cvetke naših planin. Na Kranjskem se nahaja dalje, in sicer v Polhovgraških dolomitih še neka druga redka cvetka, ki je istolako v ne varnosti, da se sčasoma popolnoma uniči. Ta cvetka je „kraljeva roža" (l)aphne Bla-gayana) in se razun v Bosni edino le v navedenem pogorju nahaja. Cele košarice teh cvetk romajo v Ljubljano in vrtnaiji ž njimi precejšno kupčijo delajo. Tudi ta kras naše zemlje je vredeD, da ga ščiti poseben zakon. Zakon za varstvo planik ima dežela Goriška in prav letos predložil je tudi štajerski deželni odbor enak zakon štajerskemu deželnemu zboru. Bati se je namreč, ker se na Štajerskem potem ne bo več moglo tako očitno trgati planik, da se bodo iz Kranjskega tjekaj ekspor-tirale. Zato smatra deželni odbor, da je umestno in potrebno, v varstvo planik in kraljevih rož izdati poseben zakon, ter predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Priloženi načrt zakona se odobri. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu načrtu zakona Najvišje odobrenje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 29. januvarija 1898. Zakon veljaven za vojvodino Kranjsko, o varstvu planik in kraljeve rože. § 1. Izkopavanje in izruvanje planik (Gnaphalium Leontopodium) in kraljeve rože (Daphne Blagavana) s koreninami, kakor tudi prodajanje takih rastlin s koreninami je prepovedano. § 2. Izvzeti so samo slučaji, ako se nabirati rastlini v znanstvene svrhe. Imeti pa mora nabiralec v to dovoljenje dotič-nega političnega okrajnega oblastva. § 3. Na planike in kraljeve rože, vzgojene na vrtovih, se ta zakon ne razteza. Lastnik takih rastlin se mora izkazati s potrdilom občine, v koji se ti rastlini umetno vzgajati. § 4. Prestopek predpisa § 1. kaznuje se od političnih oblastev z denarno globo od 1 do 10 gld., v ponovljenem slučaju do 25 gld. Tudi se dotičniku odvzamejo rastline. Denarna globa pripada ubožnemu zakladu one občine, v kateri se je dotičnik prijel. Ako je denarna globa neiztirljiva, se odmeri primeren zapor. § 5. C. kr. žandarmerija, kakor tud1 v varstvo poljedelstva in gojzdarstva nameščeno nadzorovalno osebje ima dolžnost, vsak opažen prestopek tega zakona naznaniti županu, oziroma politični oblasti. § 6. Mojima ministroma za poljedelstvo in za notranje stvari je naročeno zvršiti ta zakon. — Pri glasovanju so predlog soglasno vzprejeli. Aktiva Hnzkaz Slc-venslceg-a, plo-niaa-slzegra, 4 5 8 9 10 11 12 13 14 15 A. Zastanki in terjatve. Zaostale udnine........ Terjatve........... Predplačila (žel. vozni listki) . . . . B. Vrednosti. Zaloga društvenih spisov ... Zaloga spominskih knjig in tiskovin: a) Osrednjega društva ... b) Češke podružnice .... c) Savinske podružnice ... 20. 30, 18, ai 210. 267. Knjige, časopisi, slike in zemljevidi: a) Osrednjega društva...... b) Savinske podružnice...... Zaloga novih napisnih tabel*) «... Zaloga provijanta: a) Osrednjega društva...... b) Savinske podružnice...... Bazni inventarski predmeti: a) Osrednjega društva...... b) češke podružnice....... c) Savinske podružnice...... Vrednostni papirji: a) Savinska podr.: delež zadruge „Binka" b) Kamn. podr.: hranilna knjižica . . Posestva: C. Posestva in koče. a) Osrednjega društva...... b) Savinske podružnice...... Koče z inventarjem: a) Aljaževa koča..... b) Kocbekova „ ..... c) Mozirska „ ..... d) Orožnova „ ..... c) Staničevo zavetišče .... f) Triglavska koča..... g) Vodnikova „ ..... Bazne vrednosti (Sav. podr.)........ I) Gotovina. Končna gotovina 1. 1897.: a) Osrednjega društva............30 85 b) češke podružnice ... ... 507 79 c) Radovljiške podružnice . . . . . 3440 d) Savinske „ ..........1 49 e) Soške „ .....47 97 60, 34 100, 31. 63, 100, 8, 221, 5. 450, 2080. 450. 1200 310, 5400, 875, Skupaj . gld. 108 102 32 170 68 59 477 120 94 194 108 226 10765 200 622 13346 V Ljubljani, dne 14. februarja 1898. *) Koli in napisne table se ne izkazujejo kot imovina. imovine dna-št-v-a konec 1. 1897. Pastvtl ' Vf ** - • Pasiva osrednjega društva . . . „ Češke podružuiee . . . „ Radovljiški,» podružnice . . . „ , Saviuske podružnice . . . Čista imovina......... Fr. Orožen, načelnik. 13346 •los. Ilauptiuan, tajnik. It. Macher, blagajnik. Društvene vesti. Poročilo o petem rednem občnem zboru „Slov. Plan. društva". (Konec). Podružnice lepo napredujejo in rastejo. Naj-uzornejše uspeva in neumorno deluje Sa-vinska podružnica, katera si je Savinske planine popolnoma osvojila Pod razumnim varčnim in uglednim vodstvom načelnika, gospoda Fran Kocbeka, dosegla bode podružnica še mnogo uspehov. Vsa podružnična poročila bodemo priobčevali v Vestniku. Vzlic velikim zaprekam lepo u«peva Soška podružnica pod uzornim odborovim vodstvom, kojemu predseduje naš vrli rojak dr. Fr.Triller. Podružnica sedaj nabira sredstva, da čim prej prične z večjim delom. Radovljiška podružnica, ki ima v središču naše krasne Gorenjske svoj sedež, se tudi trudi, da ne bi zaostala za drugimi. Kamniška podružnica ima pa pri ljudstvu premalo za-slombe, da bi mogla uspešneje delovati in se bolj razvijati, a upamo, da se tudi tu razmerje zboljša. O delovanju markacijskega odseka in o zaznamovanju potov v obče omenjamo, da smo nad 100 potov nekoliko na novo zaznamovali, nekoliko popravili, ter nad 80 novih napisov postavili. Društvo je tudi na raznih, za naše delovanje važnih krajih, nakupilo stavbeni prostor, da bode moglo, kadar bode ugoden čas, staviti koče, zavetišča ali drugače razpolagati s prostorom. V raznih gostilnah, kamor hribolazci in tujci zahajajo, razpoložili smo društvene spominske knjige. Preskrbeli smo svojim članom vožne listke z znižano voznino. Tudi smo dajali dijakom legitimacije za brezplačno bivanje in nočevanje v svojih kočah. Pospeševalo je društvo znanstvena dela s tem, da je podajalo statistične izkaze, prepuščalo brezplačno koče za bivanje itd. Sploh je odbor porabil vsako priliko v to, da je pospeševal slovensko turistiko. Ohranili smo v društvu edinost in slogo. In ravno to je največ pripomoglo, da se je društvo v kratki dobi petih let tako sijajno in ugodno razvijalo. Na hude in pikre napade svojih nasprotnikov odbor ni odgovarjal. Naše geslo je bilo, je in ostane, mirno vztrajno in previdno delovati v korist mile domovine. Koncem tega poročila šteje si osrednji odbor v sveto dolžnost, da se spominja velikodušnih dobrotnikov, sotrudnikov in posp«ševateljev prekoristnega „Slovenskega planinskega društva". Prostora bi zmanjkalo, ko bi hotel odbor vsacega dobrotnika in njegove zasluge le omenjati. Omenjamo tedaj le nekatere, katerim smo posebno hvaležnost dolžni. Tako visoki deželni zbor kranjski, slavno mestno občino ljubljansko, preljubeznjive nabiralce in darovalce za naše društvene namene, velecenjene pisateljice in pisatelje, ki so naš Planinski Vestnik s tako umestnim in krasnim gradivom polnili; dalje VBe one, ki so se trudili za ustanovitev nove podružnice, novih odsekov; one, ki so delovali na markacijskcm in reklamnem polju, kakor tudi vse one imenovane in neimenovane, ki so v obče pripomogli, da je „Slovensko planinsko društvo" tako uspešno delovalo in se tako krepko razvilo. Iskreno pa prosimo danes vse one, katere smo morda, seveda nehote, izpustili, da blagovolijo našo najtoplejše zahvalo sprejeti. Vse imenovane in neimenovane dobrotnike, sotrudnike in pospeševatelje slednjič iskreno prosimo, da blagovolijo zvesti ostati „Slovenskemu planinskemu društvu, ki zastavlja vse svoje moči v prospeh prepo-trebne, prekoristne in lepe ideje slovenskega planinstva". Letno poročilo je zbor z odobravanjem in navdušenjem vzprejel. Potem je poročal blagajnik Ivan Maclier o glavnem računskem sklepu in o društveni imovini. (Glej strani 25, 26, 42 in 43.) Račune sta pregledala in odobrila preglednika računov gg. Klein in Verhunc. Tudi slavni zbor je to poročilo s priznanjem odobril. Pri zadnji točki vzporeda je predlagal g. I. Mandelj resolucijo, kako bi društvo proslavljalo petdesetletnico cesarjevega vladanja. Razgovora se je udeležilo več društ-venikov, ki so podali več primernih nasvetov, katere uvažuj odbor. Potem se je prebral brzojavni pozdrav Savinske podružnice in z navdušenjem sprejel pozdrav č. g. Aljaža, ki se sedaj zdravi v ljubljanski bolnici. Ker se ni nihče več oglasil, zahvalil je društveni načelnik vse navzoče za prijazno udeležbo in potem zaključil zborovanje. — Poročilo o delovanja Češke podružnice .Slovenskega planinskega društva'- v L 1897. Le to poročilo ob-seza pripravljalno delovanje podružnično za dobo od julija do decembra 1897., ker je bila naša podružnica stoprav julija meseca ustanovljena. V tej kratki dobi ni bilo pričeti takoj z intenzivno delavnostjo, ka-koršno razvijajo vsa planinska društva v poznejših letih svojega obstanka — v tu-ristiških mescih. Potrudili smo se pa, da 08iguram0 dobro finančno podlago in pričnemo v kratkem s kakim podjetjem, važnim za prospeh Planinskega društva, in smo skrbeli, da pomnožimo Število Članov. Danes šteje naša podružnica IS ustanov-nikov in 95 rednih članov; ti člani tvorijo jedro čeških alpinistov. Agitacija in društveni shodi, pri katerih: se je odbor posvetoval o tem, kaj naj ukrene, so izpolnili poletno dobo. Pravo delovanje je pričelo septembra meseca. Ukrenilo se je, naj se prirejajo vsak mesec družbinski večeri s predavanjem in drugim vznesenim vzporedom. To se je doseglo in sme odbor reči, da pripomorejo taki večeri mnogo namenu podružnice, imajo stalen krog posetnikov, ki se vsak mesec množi in se že prav dobro opažajo v elitni družbi praški. Na prvem večeru oktobra 1. 1897. je predaval podružnični predsednik, prof. dr. Karel Chodounskv o kranjskih in tirolskih Alpah in temu je sledila projekcija alpinskih diapositivov, ki je prav srečno izpala. Novembra se je vršilo predavanje dr. Bohu-slava Pranta „Slike iz Slovenskih Alp in Tur. Decemberski večer smo izpustili z ozirom na razmere in na policijske prepovedi, vladajoče takrat v Pragi. Nastopni večer je imel na vzporedu predavanje g. Leopolda Mareša „Breithorn in Gol du Géant". Svečana meseca bo predavanje dr. Rikarda Lindnera „alpska causeria", marca meseca c k. stavbinski svetnik Jan Rybâr „o Krasu", aprila pa se priiedi mala tu-ristiška razstava in splošen razgovor o planinskem potovanju, posebno v Slovenskih Odbor češke podružnice je naprosil klub čeških poslancev v državnem zbora, naj podpira peticijo, predloženo v zadevi gradnje ceste iz Železne Kaplje v Solčavo. Klub je poveril to zadevo poslancu Kaftanu. Po dijaških demonstracijah, naperjenih proti prof. Frischaufu v Gradcu, je poslal odbor napadenemu čislanemu profesorju dopis, v katerem izraža svoje simpatije, pripoznavajoč njegove zasluge za Slovenske Planine. Odgovor prof. Frischaufa svedoči o blagih namenih tega alpinista. Odbor je naročil velike mape o Kranjski, Štajerski in Koroški. Po predsedniku je bil izdan poseben seznam letovišč v Slov. alpah, ki se vpošlje vsem prijateljem potovanja in Časopisom, da se napelje Češke turiste v slovenske kraje. Odbor pripravlja priročno knjigo za turiste s posebnim ozirom na turiste v Slovenskih Alpah. Le-ta knjižica, ki se izda v najbližji dobi in bo obsezala razven koledarja za turistiške mesce praktične nasvete in pouk za alpiniste, seznam mnogih tur, ki jih je moči v Slov. alpah napraviti, seznam slovenskih vodnikov in taks, poštne in druge zveze v Slov. Alpah, koče Planinskega društva i. t. d. Izda pa odbor tudi dopisnice s pogledi iz Slov. Alp, prepričan, da se s tem pridobi tudi materijalen dobiček, radi potrebnih fotografij je stopil odbor z osrednjim odborom v zvezo. Nameravamo izdati tudi alpski almanah, vendar smo pa odložili izvršitev te namere, oziraje se na to, da je združen s tako izdajo precejšen izdatek in oziraje se na to, da se izda priročna knjižica za poznejšo dobo. Nameravamo tudi prirediti velik re-prezentacijski slovenski večer, katerega bi se udeležili slovenski in češki krogi. V tej zadevi naprosili smo osrednji odbor za največjo moralno podporo in stopimo ž njim v tem ozira v dogovor. Odbor podružnice je nadalje sklenil, naprositi osrednji odbor, da bi sčasoma poskrbel izdajo specijalnih zemljevidov (bodisi v istem merilu 1:75.000 ali 1:50.000) iz okrožja Slovenskih Alp v izključno slovenskem jeziku. Občni zbor podružnice je ta nasvet odobril in ga za to podajamo si. osrednjemu odboru v pretres. Podpira , to idejo okolnost, da so izdali na češkem že marsikateri okraji in občine te karte v izključno češkem jeziku. Po tukajšnih izkušnjah bi trebalo, da stori tako kaka občina (n. pr. ljubljanska) v šolske namene; v tem slučaju bi bilo zagotovljeno, da izdela vojaški geografski zavod te zemljevide v slovenskem jeziku. Naša podružnica obljublja, da pripomore s svojimi izkušnjami k rešitvi vprašanja, kako bi se ta namera izvršila. V svrho delnega pokritja stroškov bi pa zagotovila prodajo izvodov v izdatnem številu. Letošnje poletje pridejo vsi naši odborniki v Slovenske Alpe, da izberejo prostor za prvo češko kočo, katero namerava zgraditi podružnica. Kedaj in kje in s kolikimi stroški da se to izvrši, je odvisno od sporazumljenja z osrednjim odborom, katerega naprosimo, da nam po končanem potovanju odkaže krog delovanja. Za sedaj naj vzame slavni odbor na znanje naše prizadevanje, da hočemo pošteno pospeševati namen Planinskega društva Ln s tem hkratu stvar bratskega naroda.' ki goji prisrčne simpatije do nas in do katerega nas vežo odkritosrčna ljubezen. Novi člani. I. Osrednjega društva: Pfeifer Henrik, voditelj stenografske pisarne v Ljpbljani. Pintar Ivan, notarski solicitator v Ljubljani. Vidie Alojzij, trg. knjigovodja v Ljubljani. Zorman Josip, trgovčev sin v Ljubljani. Stupan J. lastnik kavarne „Valvazor" v Ljubljani. Kramar Friderik, učitelj v Škofji Loki. I)r. Munda Fran, odvetnik v Ljubljani. II. Savinske podružnice: Dr. Ivan Šlander, zdravnik v Gornjem Gradu. Darila. „Osrednjega društva" : Slavna okrajna posojilnica v Kamniku 10 gld., si. posojilnica v Mariboru 20 gld., si. posojilnica v Framu 5 gld! Za Triglavsko pot: go-spica Sofija Rant 1 gld. Skupaj 36 gld. Srčna hvala! Darila. Slavna posojilnica v Radovljici je darovala „Radovljiški podružnici" Slov. planin, društva izdaten znesek 40 gld. Za to velikodušno podporo se najiskreneje zahvaljujemo. Darila. „Savinski podružnici" so podarili: Slavna okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu 10 gld.',' slilVna posojilnifea rVitanju 5 gld., g. Josip Pirš v Mozirju „Planinski Vestnik" 1. 1897. Hvala jim! t Viktor Globočnik. Umrl je dne 4. maroija t. 1. v Kranju g..notar in deželni poslanec Viktor Globočnik, ki je bil zvest' in vnet podpornik in član našemu društvu Pogreba se je tudi. udeležilo odposlanstvo Slov. planin, društva in blagega ranjkega spremilo k zadnjemu počitku na pokopališče, s katerega imaš veličasten razgled na gorenjske planine. Mirno počivaj „V zemlji slovenssi, v predragi deželi, • Ki si jo,ljubil presreno ves čas"! t Martin Brilej. Umrl je dne 7. marcija t. 1. Član Slov. planin, društva g. Martin Brilej, trgovec in posestnik na Vrhniki. Časten mu spomin! Razgledne dopisnice. Naše društvo je izdalo dvoje razglednih dopisnic. Prva predstavlja Ljubljano, po noči. V okvirju je popolnoma črn prostor, poleg tega je električna svetilka oblo.čnica in škatlica užigalic družbe sv. Cirila in Metoda ; spodaj je pa društveno znamenje „Slovenskega planinskega društva". Dopisnica ima napis: „Pozdrav iz Ljubljane po noči". Druga dopisnica ima troje slik. Prva slika nam predočuje II. Klansko (Belopeško) jezero, nad tem pa vidimo orjaški Mahgirrt. DAiga slika kaže Bleško jezero z otokom in cerkvico, v ozadju pa krasne snežnike. "Na tretji sliki pa je mogočni Triglav. Napis dopisnici je: '„Slov. plan. društvo 1897". Slike, katere je izdelal gospod c. in kr. stotnik Jeglič, so tako krasne in naravne, da jih vse občuduje. Bodi tudi na tem mestu gospodu stotniku iskrena hvala za njegovo požrtovalnost. ' ' Dopisnice ima v zalogi gospod Josip Petrič. Cena dopisnici je 5 kr. na drobno, na debelo (vsaj 100) pa po 31/» kr. Spominsko knjigo je razpoložilo naše društvo pri Sv. Katarini v gostilni „pri turistu" na izrečno željo gostilničarja g. Jurija Dobnikar-ja.. . V spominsko knjigo „Slov. planin, društva" v Hudi luknji (Nadvojvode Ivana jami) pri Slovenj. Gradcu na Spod. Štajerskem se je leta 1897. upisalo 145 obiskovalcev. Po njih bivališču se razdeli — kolikor jih je namreč bivališče upisalo — na naslednje dežele: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko, Hrvatsko, Ogersko, Moravsko, Bukovino, Dolenje Avstrijsko, Ba-densko, Bavarsko in Ameriko (Boston). Seve da se je upisala znabiti jedva desetina obiskovalcev. Več društev (kakor pevskih i. t. d.) je le po enem zastopniku upisanih i. t. d. Upamo, da znatno naraste število obiskovalcev romantične prirodne votline, ko se dogradi železnična proga Velenje— Sp. Dravograd in ko bode hlapon tesno mimo „Hude luknje" pihal. To prav srčno želimo vrlemu lastniku, znanemu rodoljubu, Ivanu Vivodu, ki veliko stori v ta namen. I. P. • Spominsko knjigo razpoložilo je naše društvo v novo otvorjeni gostilni člana „Slovenskega plan. društva" gospoda F. X. Pe-teka na Ljubnem. Vodnika za Gorenjsko sestavlja „društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu". Izide najprej v nemškem jeziku. Natančno bodo opisane v njem tudi koče in pota Slov. planin, društva. R. Kapela pri izvirku Kamniške Bistrice, o kateri smo že poročali, je dozidana in se spomladi slovesno blagoslovi. Slap Savice. Marsikoga bode morda zanimalo, da slap Savice po zimi popolnoma usahne. Pred no zopet stanovitno priteče, navadno poprej trikrat privre in zopet odneha. Odkar je zadnjič ponehal, se še ni prikazal. R. Na Stolu prebiva oskrbovalka Valva-zorjeve koče vso zimo v njej. Kdor še ni bil ogledat si zimske panorame skoraj polovice Gorenjske, temu priporočamo ta zanimivi užitek, ki je sosebno ob jutranji zarji krasen Ker je pot do koče vedno dosti zvožena, dospeti je do nje od Zerovnice prav lahko v poldrugi uri. R. češka podružnica „Slov. planin, društva" bode v kratkem izdala dopisnice s podobami slovenskih planinskih pokrajin, razgledov in prirodnih znamenitosti. V to svrho ji je poslal osrednji odbor razne slike in razgledne podobe (panorame.) Nadalje je izdala seznamek letovišč po Slovenskih planinah in Tatri s pozivom, da bi češki turisti in letovičarji rajši zahajali v te kraje nego v tujino. Omenja tudi gostilne in gostilničarje po narodnosti, ceni itd. V posebnem oklicu češkemu občinstvu omenja dosedanje uspehe in poroča o namerah in delovanju za tekoče leto. Radovljiška podružnica. Pri zadnjem občnem zboru je odložil načelništvo naše podružnice nje ustanovitelj g. dr. Janko Vilfan, ki jo je požrtovalno vodil do konca svoje triletne dobe. Odkar je naša podružnica nastala, zahajal je vsako leto z iskrenim veseljem in navdušenjem na naie planine in se navduševal za našo planinsko stvar in jo podpiral ob vsaki priliki. Uspehi niso izostali: Vodnikova koča, ki je otela naš Triglav na Bohinjski strani, gradila se je za njegove dobe. Le žal, da je imel za nadaljno energično delo v odboru premalo zasloinbe. Iz srca želimo, da si ohrani ono gorečnost za našo stvar tudi nadalje, kar bode gotovo v največjo korist podružnici sami in slovenskemu planinstvu sploh. Na mnogaja ljeta! R. Kolesarski odsek Slov. planin, društva. Slovensko planin, društvo ima že svoj reklamni odsek, a umestno bi gotovo tudi bilo, ko bi se pod okriljem osrednjega odbora osnoval kolesarski odsek. Bicikelj si je kot prometno sredstvo pridobil zelo veliko prijateljev, in število teh raste, kakor glive po dežu. Tudi mod člani Slov. planin, društva je precej kolesarjev. Da bi se ti medsebojno bolje spoznavali in narejali skupne izlete in te nekoliko na kolesih po dolinah, nekoliko „per pedes" v planinah, to bi bil namen kolesarskega odseka. Toda ne le izleti po krasni naši domovini bi še lahko proizvajali, temveč tudi večja potovanja izven slovenske zemlje bi se lože skupno izvedla, kakor doslej. Jaz si mislim ta odsek tako-le: Odsekov član more biti vsak kolesar, ki je tudi član Slov. planin, društva, bodisi da že pripada kakemu kolesarskemu društvu oziroma klubu ali ne. Vsak član tega odseka dobi posebno znamenje, po katerem se posamezniki spoznavajo, in vsak član plačuje neznaten prispevek za upravne stroške vodstva kolesarskega odseka. Da bi se ta predlog uresničil še pred pričetkom kolesarske sezone, naj bi oni Člani Slov. planin, društva, ki prebivajo v Ljubljani in so kolesarji, se o tej zadevi posvetovali in potrebno ukrenili. 0.—ij— Razne vesti. Južna železnica je začela nedavno izdajati svoje naredbe tudi v slovenskem jeziku. Izšla so že slovenska določila o izdaji raznih voznih listov (povratnih, začasnih, naročbenih, dijaških i. t. d.), o rabi raznovrstnih voz, o oddaji in vožnji prtljage, psov in pa druga različna naznanila, ki so važna za popotnike. Slovensko planinsko društvo, kateremu je namen pospeševati in olajševati potovanje po naših krajih, pozdravlja prav iskreno ta priobčila južne železnice, ki je z njimi jako ustregla našemu potujočemu občinstvu in priznala našemu jeziku pravico, katera mu gre po slovenskih krajih. Zadruge „Rinke" odbor je imel dne 26. decembra 1897. 1. sejo, v kateri je sklonil, naj se zgradba hotela „Rinke" še odloži za eno leto, da se v tem času izboljšajo cestne razmere. Zadruga, pa tudi občine Ljubno, Luče in Solčava mislijo prositi slavni okrajni zastop Gornjegrajski, da bi prevzel cesto iz Ljubnega v Solčavo med okrajne ceste 2. razreda. To je vsekakor najvažnejša stvar za pospešitev prometa ter za povzdigo hotela, ker morajo biti najprej dobre ceste, ako hočemo turiste privabiti v naše kraje. Odbor je tudi sklenil, naj se vsak prijatelj lepe narave, vsak rodoljub v svojih krogih in med svojimi znanci potrudi, da se nabere dovolj deležev za zgradbo hotela. Marsikomu se stvar še zdaj ne zdi važna, zato se kaže neka zaspanost ali premalo zanimanja. Vendar utegne ravno turistika % zgradbo hotela postati še velike važnosti v narodno-gospodarskem oziru na Gornjegrajski okraj; zatorej je pač vredno, to podjetje krep-keje podpirati z vplačevanjem deležev. Zadrugo „Rinko" priporočamo najtopleje vsem pravim rodoljubom in prijateljem krasne prirode. Plazovi. V dolini „Vrata" pod Triglavom videti je ob solnčnih dnevih koncem tega meseca in aprila plazove, kateri drčijo s Triglava, Cmir-a in Steinerja. Plazovi silno bobne ob skalovju, na katerem sc deloma zdrobe ali pa tudi velike skale seboj trgajo. Ako se del plazu razprši ob solnČnem žarku, vidi se mavrica jako lepo. Sploh so ti prizori veličastni. Iz bližine „Aljaževe koče" je te prizore jako pripravno in popolnoma varno opazovati. Književnost. Panorama von Monte Maggiore. Ta panorama, katero je po naravi risal A. Baumgartner, je izdal A. Silberhuber na Dunaju, ki je opisal Učko tudi s turističnega stališča. Pri risanju panoram je najtežavnejše delo določevanje posameznih vrhov in krajev. To težavno delo je izvršil obče priznani veščak vseučiliški profesor gospod dr. J. Frischauf v Gradcu, za kar mu bodo gotovo hvaležni vsi prijatelji znamenite Učke s krasnim razgledom črez Kvarnerske otoke in Istro. Panorama se dobiva v knjigarn. R. Lechnerja na Dunaju za 1 gld. „Časopis turistu". Čislo. Vsebina: Študentska vvprava do Pafižske r. 1900. — Z Pafiže. — Drobnosti. — Chvnovska jeskynč v Pacove liore na Taborsku. (Fr. Nekut). — Turiste a hrady. (Aug. Šed-ldČek). — O vvclmkach na strednveh a odbornveh školach v zemich koruny Oske. (A. Kostinec). — NAvštiva studentsk.vch nocleliaren. — ZApis o mimorAdne valne h roma d i- KOT. — Zpravy spolkove. — Ruzne zprAvy. (Med drugimi: Z Češkeho odboru slovin. alpskeho družstva). Na znanje! Udniita „Slov. plan. društva" znaša na leto 8 gld.. poleg tega zneska plaža nov ud tudi 1 gld. vpisnine; ustanovni k plača 30 gld. Udje vseh podružnic plačujejo društvenino svojim odborom. „Plan. Vestnik" prejem ljejo vsi udje brezplačno; neude stane na leto 2 gld., dijake samo 1 gld. 20 kr. Listki za dokaj znižano voznino od Ljubljane do Divače, Št. Petra in 11. Bistrice in obratno dobivajo udje pri g. Sokliču, klobučarju v Ljubljani „Pod trančo". Pri vožnji treba se izkazati z našo „izkaznico" in pridejano fotografijo. Novo urejena lekarna PRI MARIJI POMAGAJ >1. LeiiNiek v Ljubljani na 1ie&cljeri cesti ste. 1 (polog Mesarskega mosta) • priporoča svoja zanesljiva, sveža in preizkušena zdravila, kakor tudi vso v farmaeevlisko-liigienično stroko spadajoče izdelke, kateri so v zalogi vedno v najlioljii kakovosti. Za turi/rte priročni Ukori t zmajih. Josip MjmVIv na Mestnem trgu v LJubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnih domačih in tujih žganih pijač, kakor: pristen brinovec, sli -vovko in tropinovec, I. vrste francoski in ogrski konjak, tum in mnogovrstne drug« likerje po ni/,ki ceni. J. BONAČ, v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte, priporočam vljudno -vo;o 1 rt;o\iiin s pupirjrm in s |>iNiil!iimi polrebftMuami. Viorec papirja pošiljam na »gled. V svoji liii jif£ittc/nit'i izdciujem veni prl-l>r<>Nl<- in ii»Jliii<>JA«'. Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovarna oljnatih barv, lirneža. laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. yyy.yy.yyyyyyyyyyyyyyyyyy.yy.yy.y. 1 MARIJA PLEHAN, J >. svečarica in lectarica v Ljubljani y •J na Sv. Petra cesti št. 63, V priporoča svojo veliko zalogo sveč ter X ¡J mnogovrstnega medenega blaga in slaščic. J X Kupuje med v panjih in vosek. .»' yv.yyy.yyyyy.y.yyy.yy.yy.yy.yy.yy.yy.y.y i i : Andrej Diuskovič. * trgovec z železnino £ * v Ljubljani, > $ na Mestnem trgu št. 10. ij «„. ^ „ „ , S Vinko Čamernik, k&menosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, t*al ga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvom), priporoča svoj kainenotteški obrt, posebno za cerkvene in druge stavbi tiske izdelke, marmorne plošče za Mino opravo i. t. d. Solidno delo, nizko cono. Ciniki in oliri»! na kiiIHpv» KllNtonJ. HUGOH IHL v Ljubljani, Spitalske ulice št. 4, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste sukiienega in maiinfakturnega blaga na debelo in na drobno po uauižih cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno. Brata gbeel«, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. prit. južne železnice v ZJilbljuHi, r lrillilHiktl»*l:ih ulicah it. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča de o-rativua, stavbinska in pohištvena dela. Bolo reelno te flno, IrrriiMT točaa ln po sAjoižjlh cca;h. JOSIP OBLAK, | £ umetni in (/al. strugar v Ijubljiuii, ^ jV priporoča > £ svojo na novo urejeno delavnico za Florijanftku X ¡V ccrkvij» v utirali na frrad iit. 7. v na- / ; : ročitov vsakovrstnih wiraienrokili koši cnili. ■f\ roicnili in driiKaOuili izdelkov, katere J, Q bodo solidno in cono izvrševal po načrtih ali brez njili. • * i?ra€83SS89SSSSSSSSS685ä©SSSSSSSS« Ivan Soklič v I^/ublJani, Pod trančo ¿t. 1, priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno loriiiHNtih za hribolazce in lovce iz tvoniice Jos. in Ant. Picblerja, c. kr. dvor. založnikov. Članom „SI. pl. društva" znižane cene. IVAN URAN, izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dv rane in razne druge prostore, dalje modelnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vrne |io najnižji ceni in prisiiano dobro. Franc Čuden, urar v Ljubljani na Mestnem trgu, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter badilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro. j^Cenovniki na zahtevanje brezplačno.^ „Slovensko planinsko društvo." Vodnik za lavinske planine in najbližjo okolico" 8 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena (10 kr., po posti 5 kr. več. Vsakovrstne napise na les, kovino in steklo lrrTn.io maaisc is po ceni VINKO NOVAK v 1Jubljanu na Poljanski cesti 3o. Tiskarna in kamenotiskarna A. KLEIN & Comp. v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, se priporoči v naročitev vseh v to stroko spadajočih del p in za zalogo raznih tiskovin. £ /V ^r* "T* 'p "T^ "T- 'r* "T" -t" "T"" "1" 'I" "I" "T* IIIMMIlllMHIMHIHIMItlllMMIlllllMMIll IIIIIIMMIlllllMtlllllMIMttIMII GRIČAR in MEJAČ v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. S, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice. Zlasti opozarjata na nepremočna loilnanta oblačila in plašče za turiste. # .Varočila po meri ne izvršujejo točno in ceno na Dunaju. IluStrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj Članom „SI. pl. tlmStra" zniiane. cene. IMlIllllIHtIllltIMIMIIItIMIIIIIIHMHII lllllll II llllll V? TO A vgust Žabkar ti Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, se priporoča za vsake vrste ključarska dela, katera izvršuje dobro, lično in ceno. Engelbert Francliettl, W?ec t LjuHjinl, Jariiier trg itr. 3. Priporoča slav. p. n. občinstvu svojo novo in elegantno urejeno brivnico. Za dobro in točilo postrežbo je naj olje preskrbljeno. U A b Y • • • • v • -y -y- "Y" ' r " V Y ' A Optični zavod «Š&J. PH. GOLDSTEIN&- Ljubljana, Pod trančo št. 1. priporoča svoj bogato založeni optioni zavoil m svojo novourejeno fotografsko mami-fakturo. preskrbljeno z najnovejšimi aparati in v to stroko spadajočimi pritiklinami. po tovarniških cenah. t* * > ® S 05 % g — i t 5 & = iS S S s v — % * = :: £ I a- .a > cj „- > — — 3 isis si ä ! - •? ► 1 , 5 i - S. ! S e w *f» £ o c a -s a. ~ > o tr ,, o m ~ c > s S 4 * Z, '•» x o s . s C £ o ^ 7 s iS .L ftlf) t* ■& s .-8 „ •£ . s - Ž. ¡1* d 't?.. « a o i ■ l. tj ^ i — m « * U k 5 "Ž ° a ~ A * fi 'ž"**-? . - 5 £ ž.*!!»;!« M «J =2 ® 5 - O »» >• =5 .O S Ü ■s a s " S a S g a g ^ fi s > .S,zt-3> 'S ü 2 .1 I .s 3 2 ^ * -C «■ a s s = = i C ; __ ät S S - „ : .e a ■ ■ « g h = , "O » i i - u (S 0 -S s -s ! t v 3 pq äi! s 2C „ "ET i-?!? 5 a h a " t " t •H | Odgovorni urednik Jos. Hnii|ttni»u. — Izdaja in zalagu .Slov plan. druilvo* — Tiska A. Klein A Comp, v Ljabljani