GEOGRAFSKI OBZORNIK S .O.S . Z A GEOGRAFIJO V S R E D N J I H S T R O K O V N I H IN POKL ICNIH Š O L A H B ranka Gabrenja Mul ler Spoštovane kolegice in kolegi geografi! Zahva- ljujem se vsem, ki ste se odzvali na moj članek v prejš- nji številki GO, predvsem pa za izraze podpore, vspodbude in nasvete. Veseli me, da ste vsaj neka- teri dojeli, da gre tudi pri nas že za »Hamingwaye- vo« prispodobo: K o m u zvoni . Komu? N a m , vsem geografom! S tem ko izgublja geografija, izgubljamo vsi! Za koga bo fakulteta »proizvajala« geografe, če le ti ne bodo imeli kje delati? Za koga pišete učbenik za po- klicne šole (140 ur), če v teh šolah geografije sploh ni več, ali pa niti ne veste, koliko sploh je danes teh šol, pa tudi ne, ali bo naslednje leto še tako, saj se šole transformirajo, ravnatelji zamenjujejo, s tem pa se lahko spremeni tudi naklonjenost geografiji v ok- viru »konglomerata« družbena znanja; ljudje pa, ki jim ni vseeno, počasi izgubljajo voljo, saj ni videti prav nikakršnih sprememb ali vsaj nakazil, da tisti, ki so najbolj kompetentni, odgovorni in tudi moč- ni sploh o tem razmišljajo, kaj šele, da prispevajo k pozitivnim spremembam. Približuje se že konec šolskega leta. Kaj smo do- segli? Vprašala bom, kaj smo sploh hoteli? Kakšna je bila naša strategija, če smo jo sploh imeli? Kje so poročila tistih, ki so imeli odgovorne funkcije v ok- viru stanovskega druženja, kaj so v času svojega man- data uspešno delali; česa so se lotili, pa jim ni us- pelo? Lepo bi bilo, če bi tudi samokritično razmiš- ljali, česa se niso lotili, pa bi bilo koristno. Zaradi dobrega splošnega informiranja bi bilo koristno v eni od naslednjih številk GO objaviti poročilo pedagoš- ke in znanstvene sekcije ZGDS. Prav tako bi bilo dobro objaviti osnovno struktu- ro geografskih združenj in delovanje ostalih geograf- skih inštitucij, mogoče tudi imena ljudi, ki so na do- ločenih položajih in za kaj so kompetentni. Tudi za- to so nekateri šolniki tako indiferentni, ker so raje ti- ho, kot da sprašujejo koga o tako osnovnih rečeh. Vedno jih preganja občutek krivde, da ne vedo do- volj, da se niso dovolj zanimali in se ne želijo bla- mirati. Roko na srce, res nas večina ne naredi nič, da bi bili bolje informirani, vendar mislim, da so le drugi, na ustreznih položajih z ustreznimi funkcija- mi tisti, ki bi morali o tem razmišljati. Konec koncev, kako pa bi bilo, če bi nas vseh več sto učiteljev in profesorjev geografije kar naprej klicalo na določe- ne številke? Torej, začnimo od začetka: vse zgo- raj omenjeno (s konkretnimi imeni) objavite v GO. Hkrati bi bilo koristno za vse, ki smo pozabili, pa tu- di za študente, ponovno, na enem mestu našteti vse naše publikacije z osnovnim opisom, termini izhaja- nja, mesti, kjer se jih da naročiti ali kupiti. Potem se nihče več ne bo mogel izgovarjati na neinformira- nost v tem smislu. Tako spet načenjam eno bistvenih pomanjkljivo- sti našega stanu, to je informiranje! Kdor ni informi- ran, nima najosnovnejšega orožja. Zato ni čudno, da smo tam, kjer smo. Naj omenim samo nekaj primerov: Koliko vas ve, da je v novembru 1994 potekal 1. slovenski festival znanosti v World Trade Centru v Ljubljani, kjer so ves teden predavali znani slovenski znanstveniki, pa tudi učitelji, v treh predavalnicah isto- časno, potekale so tudi šolske delavnice in razstave v galeriji Smelta. Veliko je bilo čisto šolskih tematik, tudi geografskih (raziskovalne dejavnosti dijakov in profesorjev, raziskovalni tabori, srečanje učiteljev men- torjev itd.) Omenila bi le to, da sva na predavanju dr. Habiča: Zakrasevanje v Sloveniji bila samo dr. Kunaver in moja malenkost. Oba sva dobila in- formacijo od iste osebe, ki se pač zanima, kje se kaj, tudi za geografijo, zanimivega dogaja. Dva člove- ka! Ne bi rada koga užalila, vendar menim, da se je iz vljudnosti vrnilo nekaj ljudi (3 do 5 negeografov). Sramota za geografijo! Za koliko ljudi, tudi študen- tov, bi bilo predavanje zanimivo, če bi le vedeli zanj! Pa so, tako ali drugače, na festivalu sodelovali še ne- kateri geografi, le da so ostalim pozabili povedati. Kdo ve, kdaj bodo naša naslednja velika sreča- nja: Zborovanje in llešičevi dnevi? Že zaradi termin- skih sprememb, priprav na sodelovanje itd., bi bilo to dobro vedeti. Kdo ve, kdaj izide revija »Geografija v šoli«, ki jo vsi težko pričakujemo, saj naj bi bili tam objav- ljeni članki iz lanskoletnih llešičevih dnevov, ki bi bi- li nam, učiteljem, lahko koristni? Letos je že na začetku šolskega leta slučajno iz- padlo osnovno informiranje glede geografskih semi- narjev v Katalogu, kjer so te informacije bile zbra- ne. Pred kratkim je bila ta napaka popravljena v Šol- skih razgledih, vendar je vprašljivo, koliko učiteljev je to zasledilo. Vem samo to, da obvestila velikokrat (verjetno iz različnih razlogov) ne pridejo do profe- sorjev geografije. Zgodilo se je že, da na nekem se- minarju niti en udeleženec ni vedel za naslednji geo- grafski seminar. Tudi sama sem zanj zvedela nepo- sredno na ZRSSŠ. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ker se to nenehno ponavlja in ker ostale geograf- ske publikacije izhajajo preporedko, sem ob sode- lovanju svetovalcev ZRSSS za geografijo in ostalih omenjenih institucij pripravljena organizirati in vodi- ti informativni časopis, ki bi izhajal enkrat mesečno. Priznam pa, da sem skeptična, če bodo na ključnih položajih ostali isti ljudje. Pereč problem je samostojnost predmeta in števi lo u r v srednj ih poklicnih in s t rokovnih šolah. Ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji prek 50 šol, ki ima geografijo (občo) samo eno leto. Za- to veliko dijakov in generacij nima niti geografije Slo- venije, sem sodi tudi Policajska šola. Koliko slovenskih dijakov konča srednje izobra- ževanje brez ure geografije, pa najbrž ve samo Bog. Ponovno opominjam vse geografske strukture, da ima geografija znotraj »družbenih znanj« sila negotov položaj in da že danes na veliki večini poklicnih šol znotraj tega predmeta geografije sploh ni več, am- pak učijo svoje vsebine samo zgodovinarji in ostali družboslovci. Ne slepimo se, da je na naši šoli še vse v redu, da mi ne moremo ostati brez službe, saj se to lahko v hipu spremeni. Pozabljamo, da si umetno in proti pravilom ustvarjamo boljši položaj s tem, da v nekaterih šolah vpisujemo geografijo v samo- stojno rubriko (pa bi jo morali po pravilih skupaj z zgo- dovino in družboslovjem), na popravnih izpitih spra- šujemo geografi samostojno (če kdo sploh da poprav- ni izpit), pa bi po pravilih morali postaviti samo eno vprašanje v skupnem prostoru s kolegicami zgodo- vine in družboslovja itd. Sami sebe slepimo in po- zabljamo, da smo brez zaposlitve lahko že ob prvi kadrovski spremembi v vodstvu šole! Zapomnimo si: brez samostojnosti predmeta ni našega obstanka v omenjenih šolah. Ob trditvi, da se tudi v Zahodni Evro- pi geografi združujejo z zgodovino, pa bi rekla: tam se združuje, pri nas pa izbira! In kdo potegne kraj- ši konec? Mi, geografi, ki se še zavedamo ne tega! Vzroki in krivci, zakaj ima danes naš predmet ta- ko razvrednoten položaj, niti niso pomembni ta hip. Vsak naj si odgovori sam. Vzeti kot usodo, da je pač tako, ker je nekdo na vrhu udaril z roko po mizi in rekel: tako bo in nič drugače, pa je tudi pomilova- nja vredno, saj imamo menda (vsaj roko) tudi mi. Iz obstoječega stanja moramo napraviti strategi- jo za bodoče delovanje. Predlagam dva začetna koraka: 1. Pridobiti moramo točne podatke, koliko dija- kov konča srednje izobraževanje brez geografije, ko- liko jih ima ta predmet samo eno oziroma dve leti, koliko tri leta, pa nimajo možnosti opravljati matu- re iz geografije, koliko jih bo letos opravljalo matu- ro iz geografije; koliko vseh srednješolcev bo letos zapustilo šolske klopi; kje je naš predmet samosto- jen, kje v okviru DZ; koliko srednješolcev se uči na- zadnje o domovini v OS itd. Samo ne recite, da so to tajni podatki, kot so tajni podatki, kje kdo uči! (kot da se sprašuje po letnici rojstva ali številke ne- drčka...) 2. Izvesti moramo enotno anketo na začetku vseh 1. letnikov, pa tudi mogoče drugih, o geografskem znanju otrok, ki se vpisujejo na omenjene šole! Sa- ma sem podobno anketo izvedla na začetku tega šol- skega leta v vseh 1. letnikih, tako prodajalske kot ko- mercialne smeri, ki jih učim, pa tudi v 2. letnikih obeh smeri. (Večino teh učencev sem v 1. letniku učila sa- ma.) Podatke sem obdelala za llešičeve dni. Rezul- tate bi želela objaviti v eni od naslednjih številk GO. Tu bi rada samo omenila, da se je na karti dobro orientirala samo tretjina učencev; osnovne geograf- ske pojme je poznalo 1 1 % učencev; 10 % učencev je znalo našteti dve zahodno in južnoevropski drža- vi; kaj sta geografska širina in dolžina je vedelo 0 ,9% vprašanih; tip podnebja je znalo opisati 4 % otrok; celo vzhod in zahod jih ni ločilo 4 0 % ; Izredno sla- bi rezultati so bili tudi pri poznavanju slovenskih po- krajin in njihovih značilnosti, števila prebivalcev na- še države in našega glavnega mesta itd. 3. Glede števila ur geografije in njene samostojno- sti bi se moralo izreči tudi vseh sedem študijskih sku- pin za geografijo. Za to bi morali poskrbeti njihovi vodje, če nam je seveda kaj do tega. Studijske sku- pine naj bi imele v končni fazi vpliv na strokovni svet, kjer mimogrede, geografov spet ni. Na strokovni svet pa ima vpliv ZGDS, zato podoben apel posredujem tudi tistim, ki so prevzeli odgovorne funkcije. Na koncu bi potrkala še na našo vest, kolegi- ce in kolegi po šolah. Ne zamerite mi, ampak zdi se mi, da smo velikokrat nesamokritični in sami ne storimo prav veliko, da bi nam bilo bolje. Povedala bom samo zadnji primer, ko smo dobili vsi, ki uči- mo geografijo 140 ur, in še nekateri drugi, vabila na sestanek, kjer se je govorilo in odločalo o učbeniku za tovrstne (poklicne ?) šole. Prišli sva spet samo dve. Ali profesorje to res ne zanima ali vabil niso preje- li? Če niste mogli priti, bi bilo prav, da bi se oglasi- li vsaj telefonsko. Če kasneje ne bomo zadovoljni z uč- benikom, je prav, da krivdo pripišemo tudi sebi. Dru- ga zgodba pa je, da se ta učbenik pripravlja brez učnega načrta, ki ga za naše šole sploh nimamo. 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK Naš položaj je torej tak, kot si ga zaslužimo, ven- dar menim, da je dobrodošla vsaka ideja, nasvet, prispevek, nihilizem pa je skrajno nespameten in ško- dljiv, zato resignirana razmišljanja raje obdržite zase! DIDACTA » 9 5 « Tat jana Fer jan Didacta, svetovna razstava učil, je bila letos v Düsseldorfu. Zastopana je bila tudi geografija. Izhodišče našega razmišljanja so šolski atlasi: He- nry Lange (1872) in Diercke Atlas (1905, 1926) ter stenski karti Vzhodna polobla 1 : 12 .000.000 (Diercke, 1914) in Evropa 1 : 3 .000.000 (Dierc- ke, 1920) v primerjavi z Welt Atlas (Diercke 1950, 1957, 1974, 1988) in s stenskimi kartami Wester- mann (1993). Kakšna razlika, kakšen razvoj! Šolsko kartografijo želim podrobneje prikazati na primeru Nystrom (Chicago). Nystrom nudi niz kart in globusov za starostne stopnje od vrtca do fakul- tete, od najosnovnejših do zelo zahtevnih: • zgodnja serija (karte, globusi) za začetek učenja o svetu (veliki obrisi, lepe barve), • bralna serija za mlajše učence, da spoznajo os- novne značilnosti, • serija običajnih zemljevidov in globusov ima pou- darjene reliefne oblike z barvami, • serija reliefnih kart in globusov ima na otip izsto- pajoče oblike, • politična serija kart in globusov omogoča z bar- vami številne politične informacije. Zanimiv je dvojni kartografski učni sistem. Gre za dve karti: zgornja je polna geografskih imen, dru- ga pa ima le fizične prvine brez imen. Na robu kar- te so še po tri tematske karte ter prerez čez celino. Dvojne karte so narejene za vse celine. Stenske kar- te in karte za na klop imajo ob straneh dodane še tematske karte, ki predstavljajo »mini atlas«. The Nystrom World Atlas in The Nystrom Desk Atlas ima- ta zaradi tematskih kart, slik, preglednic, grafikonov in lepih barv široko uporabno vrednost. Model Geo Chart je računalniško generalizira- na pokrajina, ki jo učenec lažje razume, 3D geograf- ski model pa učencu omogoča občutiti pokrajinsko obliko. Oba pripomočka sta v povezavi z reliefnimi zemljevidi oziroma globusi idealni učili. Form-A-Glo- be odktivajjčencem zvezo med zemljevidi in globu- čjenci s svojo aktivnostjo spreminjajo • okroglo. Programi aktivnosti (Glo- be-Programs, Maps-Programs, State studies Pro- grams) z več nivojskimi možnostmi razvijajo geograf- sko mišljenje. Cambridge University Press nudi številno zanimi- vo in uporabno literaturo za pouk v različnih serijah. Serija Nova pota v geografiji (Razvijajoči svet, Pa- cifični svet, Anglija, ZDA itd.) sloni na modernih geo- grafskih konceptih. Knjige so ilustrirane in uporab- ne v širokem krogu. Serija Cambridge regional geo- graphy omogoča študij domače dežele. Serija Up- date (Kmetijske spremembe v razvitem svetu, Nove smernice pri terenskem delu, Metropolis) je namenje- na višji stopnji. Serija Cambridge topics in geography (Študij geomorfoloških oblik, Okolje, viri in ohrani- tev, Uvod v prebivalstvo, Uvod v naselitveno geogra- fijo itd.) omogoča različna znanja in aktivnosti za različne nivoje. Pomembna se mi zdi tudi Oberstu- fen-Geographie (Bayerischen Schulbuck-Verlag), in sicer Evropa, Tretji svet, Severna Amerika, Pokrajin- ska ekologija, Nemčija (moderen pristop k regional- ni geografiji z vajami, eksperimenti in ekskurzijami). Knjige imajo karte, grafe in preglednice za lažje in boljše razumevanje. Geographie aktuell, Geographie und Schule, Geo- graphie Unterricht Sl, Sil (der Aulis - Verlag) so uč- beniki v skladu z moderno didaktiko in metodiko. Zanimive so kopirne mape (Erdkunde - Nemči- ja, Evropa, Svet, Pasovi na Zemlji), ki omogočajo raz- lične aktivnosti učencev od osnovnega pomnenja do razvijanja geografskega in kritičnega mišljenja. Sodobna tehnologija (računalniki, video, grafo- skopi in številne povezave med njimi) pomenijo tu- di za geografijo sodobnost in pot v jutrišnji dan. Za kartografski material je značilno: • skladnost med stenskimi zemljevidi, zemljevidi za na klop in atlasi, • lepe in atraktivne barve, • zanimivi seti (skupine) zemljevidov, ki omogoča primerjavo, razmišljanje, povezovanje znanj o de- želi, celini, svetu, • dvojni učni sistem s povezavo neme (reliefne) kar- te z običajno (reliefno) karto, • reliefni zemljevidi, globusi, modeli s celostno predstavo o površju. Prikazani so bili številni delovni programi, kopir- ni atlasi itd., ki dajejo možnosti za aktivnost in krea- tivnost učencev (interpretacija informacij, ugotavlja- nje odnosov, reševanje problemov). Knjige vključu- jejo številne povezave med besedilom in slikami, kar omogoča natančen študij, poglobljeno mišljenje in 30