_
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
J, LXX //
§ ’



SADNA

vr-
P li I D I G A
f ktero fo miloflfvi Knes velki £Shkof prezheftiti Gofpod Gofpod
AVG US H TIN	GRUBER
*% ' •
4- profénza 1824.
V'' Ljubljani per Miklavška jlovo jemali>
A
j Po Njih miloftivim dovoljn.. na fvetlòbo dana od Njih pofhto avzov.
V’Ljubljani lS2/4-Natifnjena per Egerji.
Na prodaj v’ duhovfhnizi.
. ' .'лсаЛј
Wû.llQ
3 Lxxr/
JLe tri rezhi oftanejo : véra, upanje y Ijubésen; nar vézhi med tèmi je ljubèsen. ( 1. Kor. Ii, i3. )
Is đanafhniga evangelja vam đanaf, Iju-besnivi moji, sato ne bom govoril, ker vam sdej na te'm fvetim kraji sadnikrat govorim. — Ko fte mene, fvojiga vikfhiga Pa-ftirja, pred fedme'mi le'ti pervikrat tukej saiiifhali, fim vam rékel : Od fvetiga dre-véfa katolfbke zerkve je meni veja tukejfhne ze'rkve s’ njenimi rasraflki v’ ofkerblevanje srozhena. Moja dolshnoft je fkerbe'ti, de ta veja ino njeni rasraflki terdno ino na tanko s’deblam ino korenino fklenjeni oftanejo, de od ondot osliivljajozho mozh dobivajo.— Kar fim vam teh fe'dem le't vezhkrat k’te'mu naménu govđril, vam bom danf fkupej pred ozbi poftavil, ke'r moram po bosbjim fklepu drugo vejo tega fve'tiga dreve'fa s fvojo fkerb prevse'ti. To drévo , fve'ta Jesufova zérkuv, rafte ino fad obrodi, ako ga véra, upanje ino ljube'sen oshivljajo, kar pa le is korenine, kte'ra je JesufKriftuf, isvira, ke'r le on po fvoji pofvezbujózhi gnadi mozh shivle-nja deli. Yfaka veja, kte'ra nima oshivljajo-
- 4 -
zhe vlage ali mozhi , oßane nerodovitna ino vfa'hne. — (Slepòta ino nevarna smota je, zhe kdo meni, de bo pomankanje vere f’zhlovéfhko modroAjo nadoméAil, ali de mu bo hrepenenje po zhafnim blagu na-me'Ai upanja vézlmib dobrot , ali de mu sato morebit ni tréba fvéte ljubésni, kér je she fam od lebe vfimleniga ferzâ.— Sa nafhc svelizlianje oAanejo le tri rezhi: vera , upanje ino ljube'sen ; od tegav’per-vim délu. Nar vézbi med temi je pa lju-Lésen, od tega v’ drugim délu.
Ljubi kr ift j ani ! — S’otosbnim ferzam, kakor de bi na fmertni poAeli pred vami leshal, vam govorim bcléde vézhne refni-zc ; ohranite te befédc vezhne refnize -/ fvojim ferzu.
Pervi dei.
Bog je nam ljudem, hi naj' je le malo pod angele ponishal> ( Pf. 8, 6. ) po fposnavanji rcfnize hrepenéti dal. Ali na-fbe fposnanjc je le nepopolnama , ker fmo fiabe Avari, ino takfbni fmo, kar dobro vémo, de nam je loshej kej hudiga ali napzhniga, kakor pa kej dobriga ino ref-nizbniga mifliti. Sato je vfmîleni Bog, de fiabe Avari podpira, she perva zhlovéka v’raji, fhe preden Aa grefbu'la , f’ fvojim fvétim rasodènjem podûzbil ; sato nam je

potlej, ko je fiaba zhlovéfhka pamet po grehii le flie bolj ofiabéla in otemnéla, fvoje fvéto rasodenje smirej bolj ino bolj rasfhirjeno ino raslozhno delil ; po fvojim «Sinu, ki fe je sa naf vzhlovézhil, nam je fyoje rasodenje fhe le prav na fvetlòbo dal, ter nam ga je v’fvoji fve'ii zerkvi f’po-inozbjo fve'tiga Duha do nafhih dni popol-jiama ohranil, ino ga bo ohranil ravno tako popolnama do konza fveta. — Zhlovek, kje' hozhefh refnizo najti, zhe je v’ fvetim bòshjim rasodenji ne ifhefh Ì Kaj je vfe tvoje fposnanje drusiga , kakor prašna fa-nja, zhe is fvétiga rasodétiga nauka ne is-vira ? — Ali fposnafh Bog;i fam od lebe , zhe ga is njegove rasode'te befe'de ne fpos-liavafh ? Ali fposnafh njegovo fvetoft, njegovo pravizo , njegovo ljube'sen , njegovo müoft, zhe te ve'ra.ne uzhf, do vezlmi (Sin bòshji, kte'ri je s’Bogam Ozhetam eniga bitja, je is boshjeivetóili, pravize, ljube'sni ino milo ili zhlove'fhko natoro na-fe vsél ; -de je ta ve'zhni Sin v’nafhi podobi na fvétu shivel ter nani sgled zhlove'fhke popolno-maili bil ; de fe je ,ta vzhlovézheni (Sin boshji fam febe na krishi sa gre'he fveta kri prelivaje ino vmiraje daroval, de je tako fveto pravizo ino miloil boslijo po vii velikoili pokasal? — Ali fposnafh farno is fvoje pameti febe, fvojo imeniliioft, fvoje
— G —
flabofti, fvoj namén, ino pot do njega, lo bi te ve'ra ne uzhila, de ti boshja po. doba, po gre'hu perviga zhlove'ka fzer po-pazhena podoba boshja, vre'den boshje je'-se; ali po saflushenji ,Simi boshjiga fi od-luplen, s’njegovo fmertjo odréfihen, od fve'tiga Dulia pofvczhen otròk boshji, ter fi poklfzan jerb ali dêdizh ve'zhniga sveli-zhanja per Bogu, fode'dizh £Sinii boshjiga Jesufa Kriflufa biti, kte'ri ti je refniza, pot ino shivlenje , kdr le sa njim gredé pridefh I’ ozhe'tu ? —- Ali fposnafh , zhlovek, is tega , de je vfa pofvetnn modroft, vfa zhlo-véfhka rasumnoft le prašna fe'nza proti tém boshjim refnizam? — Ino zhe ti je testilo, de tolikajn fkrivnih boshjih refnîz ne inorefh sapopafti , premifli, kako malo tudi ftvarjenih rezhf prav rasumeTh : povej mi, kaj je tifta mozh, ktdra bres fhtevila veliko svdsd nad nami lepo po redu premika ; kaj je tifta mozh, Itéra udam tvoji-ga shivòta gibanje daje ? povej mi, zhe veTh, kako fe tvoje mifli v’ tebi perzhd-njaio ? Zhe tedaj pofvetnih ftvari ne mo-refh prav rasum e'ti, kako hozhefh nebefh-le rezhi sapopafti? — Sveti vdrni nauki oshivljajo vfe veje ino rasraflke katolfhke zerkve , ter navdajo nafho pamet f’ tako uzhenoftjo, de fe pred Bogam ponishuje, ino v’ fvoji ponishnofti je povsdvignjena

i* veliki vifokofti do nebéf. — De vam pa fvéti nauki vezhno frézho fpernefejo, lijih, morate , ljubesmvi moji! vfe fploh ino bres raslozhka glaboko v’ ferze vtifniti ; zhlovek ne fine ve'rovati, kar bi fe njemu sde'lo , ampak kar fveta ze'rkuv uzlil ino ve'rovati ukasuje ; zblovek ne fmé ime'ti ve're famo na jesiku, ali famo v’ fposnanji, ampak v’ ferzu naj jo ima, v’ferzu naj slieli fve'te nauke v’ djanji fpolnovati, v’ ferzu naj Hudi vfe tifto, karkoli je fve'tim naukam naf-prot. — Kjer ni take ve're, ni dufhniga shivlenja.
Is take ve're isvira fve'to upanje. — O kerfhanfko upanje , nebe'fhki dar ! vfe zhi-fle shelje nafhiga ferza nam dopolni ! v* terplenji naf podpira, de ne omagamo! na fmertni porteli naf tolashi ! ino Bog ga nikdar ne sapurtl ! — Kaj tedej upakriftjan?— Vfe, kar ga refm'zhno frézbniga flori. — Ve'ra mu kashe nizhemurnoft ino neflano-vitnoft pofvetniga blaga, ktéro pazb ni vre'dno, de bi fvoje ferze na-nj navesova-li ; sraven pa tudi njegovo vrednoft , zhe ga k’ dobrimu obrazhamo. Kriftjan tedej upa, de mu bo Bog na fvetu toliko do-briga dal, kolikor je njegovi dufhi k’pridu, ino mu mozh dode'lil vfe zhafne rezin' prav oberniti. — Ye'ra ga uzlu', de je lerplcnje na fve'tu k’svclizhanju potre'bno:
kér je zlo Odrefhenik yef liedolshen ter-pcl, tako fe tudi od vfih zhafov bere, de fo nar bolfhi ino nar fvetejfhi ljudje veliko terpeli. Kriftjan tedej ne upa bres ter-plenja biti, ampak le upa, de mu bo Bog ob terplenji mozh dal, sadolsbeno terple-nje sa pokoro , nesadolsheno pa kVvojunu velikimu saflnshenju predati. — VeTauzhi kriftjana, de ga po fmerti sa njegove dobre de'la vézhno plazhilo zhakaj poln upanja fe proti nebéfam osre, de mu bo Bog mozh dal fvojo dufho pofvetiti, ino vfo fvojo telefno mozh le k’ dobrimu obrazha-tij poln upanja fe ob fmertnih teshavah v’voljo boshjo poda, ponisbno fposna fvoj nizb ino upa, de mu bo Bog, kar je s’nje-govo pomozhjo dobriga fióri! , vezhno po-vernil; kar pa je is fvoje flabofti Imdiga fiorii, kar sdej s’ boshjo pomozhjo fpokor-no obshaluje, upa , de mu bo dobrotlivi Bog savolj Jesufoviga safluslienja odpuftil. — Zlo gròso pred trohnenjem v’ grobu ofladl leta mifel : Moj Odrefhenik shivi j od fmerti je vfial ! nasaj prifhel, naf po-terdit! Tudi jes bom shlvel! tudi jes bom od fmerti vfial ! — Veliko je tudi njegovo upanje, ako prémifli, véra naf uzhi, de fmo v’drushbi fvetnikov, de nam fvéta zéi'kuv s’dobrimi deli ino molitvami pomaga. Tako upanje ima kriftjan ! tako upa-
— 9
nje oshivlja veje fvetiga đrevćfa. Taki fve'ti obzhutleji pomagajo zhloveku.-hudo nagne-njc premagati, ga fpodbadajo vfe fvoje ciuf Im e ino tele'fne mozlh k’ sveiizhanju fvoje in fvojiga blishniga dufbe oberniti, ino ga v’ terplenji in ob fmertni uri s’ vfo mozhjo k’Bogu nagibajo. Povej, zlilovek, ktéri nimafh kerfhanfkiga upanja, kaj ti nadomddi toliko dobriga, kar le v’ kerfhan-fkim upanji najde? Ali morebit zhafno, pofvetno vefelje, kte'riga f’teshko velijo najdefh, P teshko velijo vshivafh, ino kadar ga savsln'jefh, fe ti perlludi, ktéro te is gréba v’grela slične, ki ga bofli mogel v’ kratkim sa prilliti, ino kaj ti bo is tega olialo? — Kriltjani moji, kjer ni kerfhan-fkiga upanja, ni duflmiga sliivlenja.
Is fvéte kerflianfke ve're ino is fvetiga. kerfhanfkiga upanja isvira fve'ta ljubéscn. — Vprafhajte, ljubi moji, zlilove'ka, ktc'iu pofvetno shivi, kaj je prava, kaj zhilta 1јц-be'sen ? ne bo vam mogel odgovoriti. — Vprafhajte praviga krifljana, kaj je Ijube'-sen? on vam bo dopove'dal. Pofvetni ljudje', kte'ri fo fladkih befedi, polni hinavfke lju-be'sni, hudobni perlisnjeni ljudje, ktéri fo perpravleni vef fvet pogubiti, de bi le fvoje gerde sheljé poprej fpohhli, taki bina vzi fzer od ljubésni fvojiga blishniga radi veliko govore', f tém pa le fvoje hudobije,
IO —
fvojo lakomnoft, fvojo prevse'tnoft, fvojo •nezhiftoft, vfe fvoje gerde shelje perkri-vajo j taki vam pazh ne morejo po pravi-zi povédati, kaj je ljubésen ; kér nikdar ne roiflijo ljubesni fkasati, ampak le f’fvo-jo hinavfko ljubesnijo druge sapeljati, — Prav krifljan ljubi Boga, ravno sato pa tudi fvojiga blishniga. Niegoyo vefelje je nad Bogam, ravno sato pa tudi nad bosbjo podobo, nad njegovim bllslmim. Le Bogii sheli dopafti, ravno sato pa vezlikrat tudi fam febe posabi, ino vfe, kar mu je mo-gozhe, rad flori sa pravo frdzho fvojiga blishniga. — Od sazhe'tka kerfhanftvâ noter do sdej fe vidi ino bere, de fo le pravi kriftjani v’ vfih fianovih Ijxibe'sen fkasovalij le med pravimi kriftjani najdemo vfelej sve-fte ino mirne sakonfke, fkerbne ftarfhe sa fvoje otróke, pravizhne ljudi v’kupzhii, flufhlive podlashne, terdne ino mirnim ljude'm persaneflive vojfhake, dobre go-fpofke, Ijubésni polne kralje in zefarje j fzer pa tudi vidimo , de pofvetni ljudje , v' pojvetnì modrojti, ktéra je nejpamet pred Bogam , ( i. Kor. 3, ig. ) vfe dru-gazh ravnajo, ti fo fvojopridni, nevofhll-vi, nesve'fti, nemarni ino lèni v’ opravilih fvojiga blishniga ; ti fo taki, de premoshe-nje, dobro imé , ino véft fvojiga blishniga s’ nogami teptajo. Le famo fve'ta kerfhan-
— 11
fka ljube'sen oshivlja prave kriftjane, ktéra je v’Bogu vkoreninjena ino s’boshjo mozhjo dober fad rodi. Kjer fve'ta kerfhanfka lju-bésen prebiva , ondi zvetc ljude'm zhafna ino ve'zlina frézha. Kjer pa fvéte kerfhan-fke ljube'sni ni, ni dufhnigashivlenja. Ke'r fe lozliim od vaf, ljubesnivi moji , vam fhe ponovim, le tri rezlu oftancjo; ve'ra, upanje, Ijubésen, — — nar ve'zhi med te'mi pa je ljube'sen, od tega v’ drugim de'lu.
Drugi dèi.
Smed trojiga djanja , kte'ro zblovéka svelfzha: ve'rovati, upati, ljubiti, je Ijube'sen nar ve'zhi; le oha daje ve'ri in upanju dobrih del rodovitno shivlenje ; le ona vézhno odane.
Defîravno je ve'ra k’ svelizhanju tolikajn potrébna, vender kriftjanu fhe le takrat pomaga, kadar fe f’fveto ljubesnijo osliiv-lena v’dobrih delih kashe. Véra bres dobrih del, (Jak. a, 2Ö.) pravi apoftel Jakob,^ mertva Ц tudi pogubléni ‘duhovi verujejo ino trepetajo. (Jak. 2,19.) Krift-jan véruje in ljubi , ter opravlja dobre de'-la is fve'te ljube'sni. — Tolikajn potrebno ko je kerfhanfko upanje k’ljube'sni; vender le tudi fvéte ljube'sni potrebuje, de naf к’ saflushh'vim de'lam nagiba, kte're nam fpolnenje nafhiga upanja per Bogu sadobe'.
Upanje bres persadevanja vfe fvoje shiv-lenje po boshjih sapovedih ravnati je pre-dersnoft ; léniga blapza , kte'ri prejet talent sakopa, ne vsame gofpodar v’fvoje vefelje. Kdor vfe boshje rasodenje кгез raslozhka terdno veruje, ferzhno upanje do vézhnih dobrot ima, kte're nam je dobrotlivi ozhe v’nebefih perpravil, kjer nam bo naflie sa-fluslienje, kar fmo fi ga f’pomozbjo nje-/ gove gnade sadobili, povernil, zhe je verh tega tudi f?fveto ljube'snijo navdan, zhe ima pravo notranje vefelje do ve'zhniga do-brotliviga Boga, zhe vef hrepeni njemu dopafti, zhe fi persade'va njemu fvojo hva-léshnoft fpolnovaje njegove fve'te sapovdi fkasovati; o tak zhlovek vedno rafte v’po-polnomafti, to ga flori praviga otròka bo-shjiga, ki fe fvojiga ozheta preferzhno der-ehi, ino v’vfim Tvojim djanji le njemu dopafti shell ! O koliko mozh mu to da, vfe fpotikleje odverniti, v’ dobrim smirej fta-novitnimu biti. — Ve'ra mu fve'ti, de povfot raslozlmo vidi, kaj mu je po volji bosliji fioriti ; upanje mu dela ferzhnoft, ke'r nm kashe sa dobre de'la vézhno pla-zhilo j ljubésen ga pa fpodbâda fposnano voljo boshjo fpolnovati, fe tazih del nikdar ne navelizbati, ktére fo.Bogu prijetne. — Ljubésen boshja, pravi tS. Gregor, de'la velike rezhi, kjer je, zhe pa nizh ne
dela, je m. Poglejte, ljubi moji, s’ljubeznijo navdaniga kriftjana v’ ktérim flanu fi bodi. Glejte, kako je is ljnbe'sni do ve'zh-niga Boga in do Goji ga odrefhemka , vekk-niga (Simi bosbjiga , vnet sa boshjo flush-bo ; kako mu véra, kako mu upanje s’ ljubeznijo oshivleno, per boshji fluskbi,per prejemanji fve'tik Sakramentov njegovo fer-ze prevsame, vfe njegovo sadershanje vnema. — Lejte, kako ga ljube'sen proti Bogu ob vojfkovanji zhes greh (lanovitniga (lori, kadar ga hudo poshelenje k’ prelomlenji boshje sapovdi vabi, kadar mu huda (Irait ve'ro omamili hozhe, kadar mu sapelivi dnar, zhafli lakomnoft, pofvetno vefelje upanje do vc-zhnih dobrot pomanjfhati fkufhajo, ali njegova gore'zha shèlja, Bo-gii prijeten biti, mu da mozh vfe fkufk-njave premagati. — Lejte, kako ga ljube'sen proti Bogu in nafhimu odrefhemku P krotko (tj o, f’poterpeshlivoftjo, s’ dobrot-livoftjo navda. Nad fvojim blishnim vidim otróka bosbjiga, Jesufoviga brata, sa ne-be'fa (Ivarjeniga , satorej ga zhefh'm, sh’njim rad poterpiin , rad ga podpiram ! Ta nube 1 mu je sadofti, de fam febe posabi ino mevtrudama fkerbi ino de'la sa yézhno fré-zho fvojiga blishniga. — Lejte, ljube'sen proti Bogu ino nafhimu Odrefhemku nui pomaga vfc ШТкс, vfe ehafno terplenje
mirno , flie zlo vefélo preflati. Ali fe zhem Ozhetu, ktéri mi terplenje pollile, sa-mérjati? fi miTli fam per febi ; ali fe ho« zliem pertoshiti, zhe meni, kakor nékdej fvojimu edìnimu (Sinu, kelh terplenja piti da ? ali fe mi ne fpodobi kelh radovoljno piti, ino tako fvojo hvaleshnoft Odrefhe-niku fkasati, ktéri je is ljubésni do mene kelh terplenja do sadne kaplje ispü ? Lejte, kako je is ljubésni do Boga ino nafbiga Odrefhenlka popolnama Bogu vdan v’shivlenji ino fmerti. Ker ima slavo véro v’prihodno shivlenje, terdno upanje sa-volj milofti bosbje v’odpufhenje grehov ino vezhno svelizhanje, hrepeni poln ljubésni Boga fkòrej gledati ino vshivati. Moje shivlenje je Krij tuf, rezhe s’apoftel-nam Pavlam , ino Jmert mi je dobizkelr. Shelim rasvesan ino J' Krijtnfam biti. (■Fil. X, 21. 2З. ) Refnizhno, ljubi moji, nar vezhi je ljubésen. — Naj nam fvét to ljubésen nadoméfti, ko bi nam jo rad od-vsél. — Tega mu ni mogozhe. — Ljubésen, f’ktéro fe pofvetni ljudje hvalijo, je le .smota ino golfija 5 pofvetna ljubesen je polna pregréh ino veliko ljudi v’ nefrézho prepravi, pofvetna ljubésen je vfelej fa-mofvojna. Le famo fvéta ljubésen oshivlja véro ino upanje v’ vejah fvetiga drevéfa, de dober fad obrodé.
- l5 —
Ino ta ljubésen vézhno odane. — Kar fe veruje, fe bo kdej gle'dalo; karfeupa, fe bo vsbivalo ; kar fe pa ijubi, fe bo vézbno ljubilo. Nefkonzhno fre'zhni bomo kdej, ke'r bomo, kolikor je zhlove'fhki du-fhi mogozlie, Boga fposnali, njegove po-polnomafìi, njegove prczhudne mozhi , f’kterimi naf in vef fvet ohranuje, ino pa njego viga sa naf vzhlovdzheniga ^Simi gledali. Kar sdej vdrujemo, bomo takrat gle'dali; kar sdej shelimo ve'diti , védili.
—	Nefkonzhno frézhni bomo vshivaje tiflo svelizhanje, kte'riga sdej upamo, ali upati ne bomo nizh vezh ime'li. Nefkonzhno frézhni bomo v’fvéti Jjube'sni k’ Bogu, ^in ta frézha fvéte ljubesni ve'zhno terpi. Bres konza fe bomo nad Bogam in nafhim Od-refhenikam vefelîli, fve'to vefelje bomo tudi ime'li nad vfimi is volj enimi, nad angeli ino ljudmi. Koliko vefelje nam bo, vfim fvetnikam is vfih zhafov, in Materi boshji, prezhifti Devizi, perdrushenim biti. Koliko vefelje nam bo Bogu perdoblene dufhe viditi, kte're fo s’ boshjo pomozhjo sa fvo-je gréhe pokoro fiorile ino fvetofl dofe'gle.
—	Nar ve'zhi je ljube'sen.
Lejte, ljubesnivi moji, sapopadek vfi-ga tifliga, kar firn fkos fêdem le't fvojiga Pafllrftva govoril. — Milofllivi Bog naj vam vfim te' tri rezhl védno deli in ohranuje,
— IG —
Bog naj jim da obilno svelizhanfkiga fa-dii ! — Boshjim fkle'pam fe ponisbno pod-vershem, ter fe lozhim od vaf. — Boga sahvalim sa vfe vefelje, sa vfe dan, ktere mi je per vaf delil. Vaf sahvalim sa vfo meni fkasano ljubésen, sa vfe dobro, kar Ile. ubogim in zérkvam fiorili. — Tudi, ko bom delezh od vaf, oliane moje Terze per vaf, in moja vfakdanja molituv k’ nafhimu Gofpodu in (Sodniku bo ta : Daj meni ino vj'im udam Ljubljanfkiga kerdela jodni dan na tvoji dejhi Jtrani Jtatil Amen!!!

m
Ш
SE