[DVIGA. 'V LIJ LETO VII. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA JULIJ 1978 Kakšne rezultate pričakujemo v I. polletju? Kaže na najboljše Prvo polletje letošnjega leta se približuje h kraju. Za vse zaposlene v delovni organizaciji, oziroma v TOZD, bo vsekakor najzanimivejše vprašanje, kakšni so bili doseženi rezultati v I. polletju, oziroma kako smo v tem času gospodarili, kajti od rezultatov gospodarjenja zavisi naš osebni dohodek. V letošnjem letu so rezultati še toliko bolj zanimivi, ker se spremljajo ločeno po TOZD, tako, da so delavci lahko seznanjeni z rezultati in uspehi svojega dela. Ni še dolgo tega, ko smo obravnavali rezultate gospodarjenja I. tromesečja. Marsikomu je še v spominu da so bili doseženi rezultati v I. tromesečju nad vsemi pričakovanji. Pod vtisom doseženih rezultatov v letu 1977, ki niso bili preveč ugodni, so bili doseženi rezultati v I. tromesečju pravo presenečenje, čeprav ne po vseh TOZD, vendar kot celota na nivoju delovne organizacije izredno visoki. Ob razpravi na samoupravnih organih je bila tokrat želja vseh, da tako ugodne rezultate obdržimo tudi v naprej, kajti vse TOZD imajo velike potrebe po novih investicijah in modernizaciji proizvodnje, seveda vsi pa imamo istočasno tudi radi dobre osebne dohodke. Toda eno in drugo bo možno le ob doseganju dobrih poslovnih rezultatov. Kakšni rezultati se prognozi-rajo za I. polletje? V zvezi s tem bo prikazanih nekaj kazalcev uspešnosti gospodarjenja, n aosnovi katerih lahko prinesemo določene ocene, ki se bistveno ne bodo spremenile ob sami bilanci za I. polletje. Na grobo povedano, bodo rezultati v I. polletju za celotno delovno organizacijo ugodni in le nekoliko slabši od I. tromesečja. Vendar bodo rezultati po TOZD različni. Najugodnejši bodo verjetno v vseh treh proizvodnih TOZD stavbnega pohištva, v TOZD montažni objekti pa ni pričakovati ugodnih rezultatov, predvsem zaradi občutnega padca prodaje v zadnjih dveh mesecih. Za TOZD trgovina pa je značilno, da izkazuje ugodne rezultate šele v II. polletju, kar je že začrtano z dinamiko prodaje. Ce bi nekdo primerjal lanske rezultate z letošnjimi in postavil vprašanje, kako to, da so se v letošnjem letu rezultati tako izboljšali, bi bil odgovor sledeč: 1. Velik del dobrih poslovnih uspehov je rezultat povečanja cen. Verjetno je vsem dobro poznano, da so z novim letom cene stavbnega pohištva precej višje, kar je bilo dogovorjeno v samoupravnem sporazumu celotne let-sne industrije Jugoslavije. Na montažnih objektih pa je nov način formiranja cen stopil v veljavo 1. aprila- tako da na rezultate 1. polletja še ne bo bistveno vplivalo. 2. Ne moremo mimo dejstva, da je reorganizacija tudi doprinesla svoje. V letošnjem letu se rezultate ugotavlja po TOZD, torej po ožjh organzacijskih enotah, vsi rezultati pa so vezani na nagrajevanje, kar je stimu- lativno vplivalo na delavce in s tem v zvezi na rezultate. Fizični obseg proizvodnje se je v prvih petih mesecih povečal za 6%, produktivnost za 4 %. Kljub temu, da v celoti nismo zadostili tezam plana SRS, ugotavljamo le precejšen napredek. 3. Vse kar je bilo proizvedeno, je bilo praktično prodano takoj. Torej z zalogami nimamo nikakršnega problema. Skoraj 92 % prodaje, je plasirano preko lastne trgovske mreže, kar bo tudi godno vplivalo na finančni rezultat. 4. Kljub velikim pritiskom, so cene materialov in surovin še vedno v planskih okvirih, tako da direktni stroški proizvodnje ne bodo v tem času prekoračeni. Vplivi so različni. Nekateri so eksterni, lahko pa tudi trdimo, da je precej takih, ki so rezultat boljšega dela in gospodarjenja. Glede na to lahko pričakujemo zadovoljivo akumulacijo. Proizvodnja v petih mesecih je dosežena 100 %, pri čemer ima najboljše rezultate TOZD Jelobor. Slabi rezultati so doseženi edino na montaiž stavbne- ga pohištva, kar pa ne bo bistveno vplivalo na končne rezultate. Prodaja v TOZD Trgovina je dosežena 100 %. pri čemer pa so poslovalnice dosegle plan 107 %. Slabi rezultati pa so v prodaji montažnih objektov, kjer je dosežena prodaja 84 °/o, kar pa bo bistveno vplivalo na finančni rezultat njihove TOZD. Kot je omenjeno stroški proizvodnje v tem času ne bodo prekoračeni, tako da lahko pričakujemo ugoden finančni rezultat v I. polletju. Ne bi nas smeli zavajati ugodni rezultati, kajti tržna situacija se lahko zelo hitro menja in z njo tudi naši rezultati. Bolje bi morali izkoristiti ugodni čas, ki se danes piše naši delovni organizaciji, ob tak ougodni trenutni situaciji in cenah. Še vedno premalo proizvedeno, če bi hoteli zadovoljiti samo potrebe naše trgovske mreže. Do kraja leta je še precej časa, važni pa bodo tisti rezultati, ki jih bomo dosegli na kraju leta. S povečano storilnostjo dela in boljšim izkoriščanjem delovnega časa, lahko še izboljšamo rezultate, kar pa se bo sigurno tudi odrazilo na naših osebnih dohodkih. Franc Ziherl l|P§“r' sV: 3La dan bocca in dan vstaje SloaenSkeaa natoda - čestita nSem ucedniMna Informacija o investiciji na TOZD Montažni objekti Kmalu poskusna proizvodnja Trenutno največja investicija v Jelovici, izgradnja nove hale za izdelavo montažnih objektov, je v zaključni fazi in zdi se mi prav, da se javnost seznani podrobneje z objektom, kamor je bilo investiranih precej sredstev. Odločitev o nujnosti investicije je bila pogojena s sledečim: — na obratu TOZD Montažni objekti so v sedanjih dotrajanih prostorih zelo težki delovni pogoji in sreča je da inšpekcije sploh še dovolijo normalno obratovanje, — Na gradbenem trgu je prisotno v zadnjem času večje po-praševanje in razumevanje s strani urbanistov po montažnih hišah, — Obstoječo tehnologijo je nujno potrebno zamenjati in modernizirati, če hočemo še ostati konkurenčni na trgu, — Zmanjšal naj bi se tudi čas montaže zgradb na terenu, saj je v proizvodni hali predvidena vgraditev instalacij v stenske elemente in — Razna finiš dela na stenskih elementih Tudi sicer ima montažna gradnja niz prednosti pred klasično in to spoznanje se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja. Naj omenim samo boljšo toplotno izolacijo (manjša potrošnja kuriva), možnost dodatnega ogrevanja s sončno energijo (izdelani so sončni kolektorji v sodelovanju z LTH), boljše izkoriščanje tlorisne površine, manjši čas in stroški transporta, veliko krajši čas gradnje (montaže), potresna varnost, možnost de-montaže in ponovne postavitve. Gradnja tovarne poteka v treh fazah in sicer se je v I. fazi zgradila proizvodna hala A v izmeri 80 X 40 m in aneks, v II. fazi proizvodna hala D (80 x 40 m) in v III. fazi kotlovnica ter vzdrževalni servis. S pripravljalnimi deli za I. fazo se je začelo juni- nova kotlovnica s silosom bo zgrajena do 29. 11. 1978. Mikro razvodi odsesavanja se bodo priključevali permanentno z montažo strojev. Enako velja tudi za priključke pnevmatike in elektro instalacij. V sedanjem obdobju se je začela montaža strojev in sicer se trenutno postavlja stroj za dolžinsko spajanje in dve čelilni postaji firme Dimter. Nadalje predvidevamo montažo profilir no-čcpilno-impregnacijske linije s stroji VVeinig, Sschroder in Schille, nato pa še čepilno tračna žaga Bratstvo, večlistna krožna žaga SCM, še dve obstoječi čelilki, štiristranski skobelni stroj VVeinig in stroj za brizganje poliuretana Elastogran. Vzporedno s temi osnovnimi stroji naj bi se montirala tudi transportna oprema ki jo dobavlja Strojna tovarna iz Trbovelj. Izdelano je že ergalno skladišče in negnane valjčne proge, dobavili pa bodo še transportne naprave na liniji za izdelavo profilov in linij za izdelavo opažev (verižni transporterji, tračni transporterji, nagibne mize, hidravlične dvižne mize, transporterji s polžastimi valji). V septembru se bodo v II. fazi dobavile štiri linije za montažo stenskih elementov (vključujejo stiskalne mize, gnane valjčne proge, obračalne naprave in hidravlične dvižne mize). Septembra je tudi planirana nabava štiristez-nega baterijskega viličarja firme BT za notranji transport in mostnega dvigala v II. fazi. Če gledamo investicijo z očmi finančnikov, naj bi I. faza po predračunu stala 29 mio din in v ja 1977, nato je takoj sledil začetek gradnje II. faze s trafo postajo in aneksom. Sedaj so gradbena dela I. in II. faze praktično končana. Tudi zunanja ureditev čaka samo še asfaltno prevleko. Odsesovalni sistem naj bi bil gotov do sredine junija (makro razvod). Glavno cev bo potrebno priključiti na stari silos, kajti taki višini so sredstva tudi že porabljena. Ta znesek predstavlja kompletno vrednost osnovnih sredstev v I. fazi to so gradbena dela, instalacijska dela, domača oprema, uvožena oprema ter soglasja in projekti. Investicijska vrednost II. faze je ca 18 mio din, III. faze pa 15 mio din. III. faza zajema izgradnja energetskega objekta z no- vim kotlom 2 mio kcal, silosa in novih vzdrževalnih obratov, saj sta vzdrževanje in energetika vedno bolj pomembni veji v lesni industriji. V I. fazi je kapaciteta tovarne bazirana na 60.000 mJ talnih površin (600 stanovanjskih objektov s talno površino po 100 m2). V II. fazi, ko se bodo izdelovali velikostenski elementi, pa se bo dvignila kapaciteta na 100.000 m2. Predvdeva se da bo montaža strojev v I. faz končana konec julija, ko se bo lahko pričela že poizkusna proizvodnja. Nova tovarna nam daje garancijo, da se bo proizvodnja montažnih objektov povečala in daje novo perspektivo TOZD-u. Miro Peternel | Priznanje Krvodajalcem 4 Na majski slovesnosti v Škofji Loki je delovna organizacija 4 Jelovica dobila od občinskega odbora Rdečega križa zlato pla-4 keto za 25-letno sodelovanje pri krvodajalskih akcijah v obči-4 ni, ki so sc je vsa ta leta delavci Jelovice polno udeleževali. 4 To priznanje dobi le redka delovna organizacija, zato je ne-4 dvomno še toliko pomembnejše in hkrati tudi spodbuda za j še večjo aktivnost. Krvodajalstvo, kot največja in najbolj neposredna oblika človeške solidarnosti ima v Jelovici že precejšnjo tradicijo. Od uvedbe prostovoljnega krvodajalstva pri nas je število teh krvodajalcev v Jelovici stalno naraščalo. Pri tem je treba omeniti, da je ‘bilo največ krvodajalcev v letih od 1958 do 1968. Krvodajalci v tem času niso imeli prostega dneva, ampak samo čas, ki so ga porabili za dajanje krvi, pa vendar je bilo takrat krvodajalcev vseeno največ. Precejšnja zasluga pri tem je bila aktivist Rdečega križa v tovarni, ki je skrbel za povezavo z odborom RK v Škofji Loki, navznoter pa so poverjeniki na obratih skrbeli za zbiranje prostovoljnih krvodajalcev. Ko teh poverjenikov v Jelovici ni več bilo je začelo število krvodajalcev padati, pa čeprav so po letu 1968 imeli krvodajalci dela prost dan. Že naslednje leto je bil zaradi premajhnega števila krvodajalcev ta prosti dan ukinjen, čez dve leti pa ponovno uveden. Vendar prejšnjega števila krvodajalcev nikdar več Jelovica ni dosegla. To je samo kratka zgodovina, če jo lahko tako imenujemo, krvodajalstva v Jelovici. Seveda pa dovolj zgovorno pove, da ta izredna humana in prepotrebna akcija nikakor ne more biti prepuščena samim krvodajalcem, temveč je treba v okviru sindikalnih organizacij najti načine, da bodo krvodajalske akcije zopet številne in da bo Jelovica ponovno zavzela mesto, ki ga je v loški občini že imela. To pa jo nekje tudi zavezuje zlata plaketa, ki je tudi spodbuda za naprej, ne pa samo priznanje za nazaj. Čeprav bi morali predstaviti vse krvodajalce, tudi tiste, ki so samo enkrat dali kri, saj namreč vsi zaslužijo vso pozornost, tega preprosto ne moremo narediti, ker pač ni prostora. Zato pa bomo predstavili tri krvodajalce — Antona Kužnika, ki je kri dal največkrat in pa Maro Križaj in Antona Zavrla, ki sta tudi med tistimi, ki se ponavadi udeležita vsake krvodajalske akcije. Poglejmo kaj menijo o krvodajalstvu in svojem sodelovanju: Anton Kužnik — Krvodajalskih akcij se udeležujem že dolga leta. Že leta 1957 sem bil med tremi Ločani, ki so dobili zlato značko krvodajalstva. Do takrat sem dal kri 12 krat, do danes pa že več kot 40 krat. Iz samih akcij lahko rečem to, da sem bil recimo nekaj let v Jelovici aktivist za te akcije in tudi takrat smo uspeli privabiti vselej precej ljudi na akcijo, čeprav ni bilo prostega delovnega dne. Od teh svojih dajanj krvi se spomnim tudi tega, da sem dal recimo kot vojak kri dvakrat kar direktno, da je iz moje roke tekla v žiro tistemu, ki jo je potreboval. Enkrat je bil to ponesrečenec, drugič pa porodnica. Občutek, da si pomagal nekomu, ki mu je bila tvoja kri življenjsko pomembna je resnično lep. Dodam naj še to, da se krvodajalskih akcij nameravam še naprej udeleževati, čeprav mi je v zadnjih par letih dvakrat ušla, ker sem bil prezaposlen, seveda pa bo treba tudi kaj več storiti za privabljanje novih krvodajalcev. Mara Križaj — Udeleževala sem se predvsem rednih krvodajalskih akcij, enkrat pa tudi izredne. Skupaj sem kri doslej dala 20 krat. Ker nisem poročena sem pač nekoliko bolj prosta in tudi lažje odločam o svojem delu in namerah. Tako lahko rečem, da je moje gledanje na krvodajalstvo, kako bi rekla nekaj globokega, kar človeku »sede« in pač čutiš, da v tistem trenutku ko kri daš, veliko prispevaš. Zato bom seveda tudi še naprej ostala krvodajalec, pa čeprav pri nas v Jelovici ni najbolje urejeno za nas krvodajalce. Anton Zavrl — Začel sem dajati kri takrat, ko se je Jelovica začela udeleževati krvodajalskih akcij. Doslej sem jo dal 21 krat, in to dokaj redno. Le vmes je bil daljši premor, ker sem bil bolan in med drugim tudi operiran. Takrat sem tudi sam občutil, kaj pomeni kri za bolnega človeka. Po operaciji se namreč nikakor nisem mogel opomoči in potrebna je bila transfuzija. Vendar krvi v bolnici niso imeli. Sele kasneje so jo dobili in moram reči, da se je čez dan, dva počutje precej izboljšalo in tuja kri mi je resnično pomagala. Potem sem pa spet postal reden krvodajalec in med drugim sem se udeležil tudi treh izrednih akcij. Tudi jaz menim, da bi v Jelovici morali poskrbe- gs. ' iiiSSa : ti za bolj organizirano krvodajalstvo, saj smo sedaj v glavnem redni krvodajalci tisti, ki pripeljejo druge. Vendar jih bi v tako veliki tovarni kot je Jelovica lahko bilo več. Po vsem, kar so povedali, bi morebiti kdo mislil, da je Jelovica po krivici dobila zlato plaketo. Vendar ni tako, kar pač potrjujejo prav ti posamezniki, teh pa je veliko, ki so že velikokrat dali kri. Le množičnosti še ni. In to pa je tisto, kar redne krvodajalce moti. s. b. j. č. v Jelovici V JELOVICI so bile dne 19. junija 1978 volitve v samoupravne organe. Izvolili smo delegate v: — delavski svet DO, — samoupravno delavsko kontrolo DO, — disciplinsko komisijo DO, — delavski svet DSSS, — samoupravno delavsko kontrolo DSSS. Hkrati pa so bile nadomestne volitve za delavski svet TOZD Okna-vrata in TOZD Jelobor. V posamezne organe so bili izvoljeni naslednji delegati: — za delavski svet DO: BRUN IVAN, LOGAR MIHA, UMNIK JANEZ, HAFNER ANTON, IGLIČAR ALOJZ, JERAM FILIP, KOVAČ MARJAN, KUŽNIK ANTON, MEZEK CIRILA, PINTAR MIRO, AŽBE FRANC, DEBELJAK SREČKO, KOŠIR FRANC, BERGINC STANE, ČARMAN JANEZ, OKORN STANE, VOVK ALEŠ, ADIC STEVO, GROŠELJ MATJAŽ, MRDA MLADEN, ROZMAN MILAN, BERTONCELJ ANDREJ, MOZETIČ MARLENA, ZIHERL FRANC. — za organ samoupravne delavske kontrole DO: REMIC LOVRO, ZORMAN PETER, KOŽUH TONČKA, VEBER VINKO, KRŽIŠNIK LEOPOLD, SLABE FRANC, FABIČ VLADO, GOLOB VIKTOR, PIRC VALENTIN, ZIHERL ANICA, BRČKO MARIJA, CRNJAC (DEMETRIJ. — za disciplinsko komisijo DO iz vrst delavcev: ŠTREMFELJ FRANC, ZORMAN ANTON, BENCE ALBINCA, MEZEK MARIJA, KALAN MIRKO, MARKELJ NIKO, MRAK FRANC, VIDMAR STANE, BEN-KIC ALOJZ, VENDRAMIN VLADO, STANONIK MILENA, TAJHER JOŽE. Iz liste občinskega zbora združenega dela pa so bili izvoljeni: DOLINAR IVAN, RANT VALENTIN, ROVTAR ANTON. Hkrati pa so delavci TOZD in DSSS volili tudi predsednika disciplinske komisije. Izvoljen je bil VENDRAMIN VLADO. V delovni skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni v: — delavski svet: AŽBE MIRA, LIKAR TATJANA, JARC STANE, MRAVLJA, PETER, CULUM VLADO, KRAJNIK RADA, SELAK MARIJA, TAVČAR MAGDA, RUPAR TADEJ. — v organ samoupravne delavske kontrole: MOHORIČ ALOJZ, MORE JUDITA, ROGELJ LADO, TIČAR MATJAŽ, ŽBOGAR STANKA. V delavski svet TOZD Okna-vrata je bil izvoljen LUŽAN FRANC, v delavski svet TOZD Jelobor pa OBLAK PAVEL. Vsem izvoljenim delegatom iskrene čestitke in mnogo uspeha pri izvrševanju samoupravljalske dolžnosti. Franc Pavlin JMjDVTEA. 3 Letošnji s/a vijenci Čeprav malo manj slovesno, pa vseeno primerno dogodku, je večje število delavcev Jelovice prejelo priznanje za svoje neprekinjeno delo v Jelovici in sicer za 10 in 20. let. Predvsem spisek 20 letnikov je obsežen, kar že enkrat potrjuje, da kljub najrazličnejšim mnenjem in morebitnim pripombam, ki jih kdo reče v trenutku kratkega nezadovoljstva, Jelovica le ni kolektiv v katerem ni prijetno delati, temveč ravno nasprotno. Teh, ki so v njej že dolga leta je res veliko. Morda največ v škofjeloški občini. Če ne drugače je tudi to dokaz, da Jelovica le ni slab kolektiv. Sicer pa poglejmo, kdo je letos prejel priznanje za 20 in 10 let dela: 20 letniki Janez Umnik Ivanka Šteje Franc Indihar Alojz Kožuh Janez Božnar Antonija Kožuh Štefan Zrinski Franc Košir Miro Kalan Jernej Špik Ciril Terček Stane Knific Marija Kristan Berta Ogorevc Marjan Avsenak Ivan Breznik Franc Ziherl TOZD Primarna senčila TOZD Primarna senčila TOZD Primarna senčila TOZD okna —• vrata TOZD okna — vrata TOZD okna —- vrata TOZD okna — vrata TOZD Jelobor TOZD Jelobor TOZD Jelobor TOZD Jelobor TOZD mont. objekti TOZD mont. objekti TOZD Trgovina TOZD Trgovina DSSS DSSS •1 10 letniki Franc Poljanec Andrej Vrtač Marija Oblak Janko Jelovčan Milena Demšar Pavel Rant Nataša Bondi Tonči Skočič Drago Kolombo Anica UšeniČnik Joži Justin Vera Pristov TOZD Primarna senčila TOZD Primarna senčila TOZD okna — vrata TOZD okna —• vrata TOZD mont. objekti TOZD mont. objekti TOZD Trgovina TOZD Trgovina TOZD Trgovina DSSS DSSS DSSS Vsem nagrajencem čestita tudi uredništvo glasila in predvsem pričakuje, da bodo med nagrajenci tudi čez deset let. u. r. Koristno investiranje Pred dvema letoma smo direktorji večjih slovenskih lesnih tovarn podpisali v Centralno afriškem Carstvu — v mestu Barog-ni — sporazum o ustanovitvi mešane firme z imenom Slove-nia-bois. Namen sporazuma je bil s skupnimi sredstvi vspodbu-diti nadaljno rast tega podjetja, ki ne bo samo izkoriščalo lesno surovino, temveč je začelo tudi predelovati. Jelovica je torej družabnik firme Slovenija-bois, ki ima sedež v Banguiu v Centralno afriškem cesarstvu že od začetka leta 1976 z deležem 5.000.000.— Cfa. Slove-nia-bois kot mešano podjetje deluje na podlagi mednarodne konvencije, sklenjene med SFRJ in CAC. Zaradi investicijskih obveznosti, ki izhajajo iz te konvencije Slovenia-bois se ne ustvarja takšna akumulacija, kot je bila planirana. Manjši dobiček je vendarle ustvarjen, kateri se mora porazdeliti med družabnike, skladno z vloženim deležem. Tako pripada Jelovici del dobič- ka, us var j enega v letu 1977 v višini 25.000.— din. Iz preteklih let pa pripada Jelovici dobiček v višini 15.000.— din, tako da imamo skupni dobiček 40.000.— din. Vodstvo Slovenia-bois predlaga, da vsi družabniki pripadajoči dobiček vlože kot povečanje svojega ustanoviteljskega deleža. Dodamo naj še to, da delež Jelovice v tej firmi ni velik, zato tudi riziki, ki odpadejo na nas niso tako veliki. Smo pa dali svoj delež za sodelovanje z deželami v razvoju. V letošnjem letu smo iz tega področja preko firme Slovenijales dobili okoli 1.300 m’ lesa in ugotavljamo dohodek. Upajmo, da bodo nove investicije in nadaljnje pošlo,-vanje uspešno, zato je delavski svet delovne organizacije sklenil, da svoj delež tudi mi povečamo, ter si na ta način zagotovimo tudi večjo količino lesa iz Afrike, ki ga v naši proizvodnji tudi vedno več potrebujemo. T. K. Tako je bilo pred dobrimi dvemi leti, ko je med številnimi predstavniki slovenske lesne industrije tudi glavni direktor Jelovice Tine Kokelj podpisal v Centralno afriškem carstvu pogodbo o dolgoročnejšemu sodelovanju in vlaganju v izkoriščanje bogastva tamkajšnjih gozdov. O rezultatih tega sodelovanja lahko berete v poročilu. Roimere se izboljšujejo Precej časa je že, ko so bili reportažni zapisi iz posameznih obratov Jelovice v glasilu nekaj povsem običajnega. Njihov namen je bil predvsem predstaviti ostalim delavcem napore določene skupine za skupne cilje, ki jih uresničujejo v okviru delovne organizacije. Tokrat je reportažni zapis namenjen skladišču na obratu Stari dvor ali kakor bi ga po novem imenovali — skladiščni in transportni službi TOZD Trgovina. Moram priznati, da čeprav že precej dobro poznam Jelovico in njene posamezne obrate, sem vedno nehote hodil mimo prostorov in lahko bi rekel same dejavnosti te skladiščne službe. Kar nehote namreč dobi človek občutek, da so vsi ti delavci, ki nakladajo tovornjake nekako člani obrata vhodnih in garažnih vrat. Zato sem bil vesel njihovega vabila naj jih obiščem, predvsem zato, ker je to priložnost za spoznavanje njihovega dela, problemov in seveda tudi za seznanitev ostalih delavcev Jelovice. Takoj naj povem, da jim njihovega dela ne zavidam. Delajo pod res težkimi pogoji, kar z drugo besedo pomeni, da nakladajo tovornjake pod vedrim nebom, na dežju in mrazu, da nanje leti žagovina iz slabih odse-sovalnih naprav, da nimajo garderob, da je njihova pisarna v baraki, ki je že skoraj muzejski primerek montažnega objekta Jelovice in še bi se dalo naštevati. In vse svoje delo opravljajo resnično dobro. Kljub vsemu. Tega dela pa je izredno veliko. Mesečno denimo nalože več kot 150 kamionov s stavbnim pohištvom, kar z drugo besedo pomeni, da jih nalože na dan približno osem ali enega na uro. Na takem tovornjaku pa je kar približno 300 kosov stavbnega pohištva. Delo ni niti malo lahko, saj sami poznamo, da vrata, okna, vhodna in garažna vrata nikakor niso lahek izdelek. Res jim pri delu zadnji čas pomaga viličar (pred njim so morali vse nalagati ročno), pa vendar je fizičnega dela še vedno zelo veliko. Zato je nekje tudi razumljivo, da je v tej skladiščni službi izredno velika fluktuacija. Delavci le redko zdrže dalj časa na tem delovnem mestu. Zadnji čas se tudi te razmere zboljšujejo, saj so osebni dohodki boljši in vsaj to ni več vzrok za odhajanje. Pa vseeno lahko rečemo, da je ravno zaradi odhajanj in prihajanj ta skupina, ki šteje skupaj z vodjo 30 zaposlenih, kar Jugoslavija v malem. V skladišču namreč delajo delavci iz vseh naših republik. No, to pa ne pomeni, da se med sabo ne razumejo. Drug drugemu pomagajo, saj je to tudi edina pot, da so lahko kos vsemu delu. Oni namreč praktično vse izdelke Jelovice odpremi-jo do kupcev. To pa pomeni mesečno za skoraj 40 milijonov dinarjev stavbnega pohištva. 80 % tega blaga gre naravnost v poslovalnice, 20 % pa tovornjaki odpeljejo h kupcem, to je trgovskim podjetjem ali gradbenim podjetjem. Kot rečeno se delo zadnji čas izboljšuje. Predvsem pa zaposlene navdajajo z upanjem načrti in že začetek dela. Gradi se namreč nova garderoba, v kateri bodo tudi sanitarije, nad njo pa bodo prepotrebne pisarne. Nedaleč stran pa naj bi se kmalu začelo graditi novo skladišče, pokrito seveda, ki bi bilo veliko nekaj več kot 2000 m2. Vanj bi neposredno vozili blago iz proizvodnje, od tam pa bi potem potekala tudi odprema. Ti skladiščniki bi potem resnično postali to kar so, ne pa da so danes tudi tisti, ki imajo doseženo izobrazbo delovodje, zaradi nemogočih delovnih razmer povsem navadni fizični skladiščni delavci. Kot rečeno, novo skladišče naj bi se gradilo že letos. V prvi fazi naj bi bilo tudi dokončno urejeno. Ker bo postavljeno v neposredni bližini železniškega tira, bo tudi nalaganje na vagone veliko lažje. Vedeti je treba, da že sedaj mesečno nalože tudi po nekaj vagonov s stavbnim pohištvom. To bi bila na kratko predstavitev te skladiščne službe. Seveda pa ne moremo tudi mimo podatka, da imajo tri kamione, ki pa so premajhni za večje prevoze, zato vse prevoze v glavnem opravljajo privatni vozniki. Želja je zato tudi po tem, da bi dobili tudi nekaj lastnih večjih 7-tonskih tovornjakov. Morebiti sem v zapisu pozabil še na kakšno pomembno dejstvo, vendar vseeno mislim, da je poglavitno delo te skupine le predstavljeno. Na koncu pa na vsak način velja nekaj več pozornosti dvema delavcema te skupine, ki imata najdaljši delovni staž in bi ju skoraj lahko imenovali očeta skladiščne službe. To sta Stane Kovač in Stane Mesec. Pogljemo kaj sta povedala: Stanc Kovač — vodja sprejema: Leta 1955 sem prišel v skladišče stavbnega pohištva in kot vidite sem še danes tukaj. Takrat na začetku sem v glavnem delal sam in sem bil takorekoč vse. Skladiščil in razpošiljal sem tudi montažne objekte. Čeprav se je v tem času že precej spremenilo na bolje, se še vedno ni toliko, da ne bi tudi jaz z veseljem čakal dneva, ko bomo dobili boljše in primernejše prostore. Vinko Mesec — vodja odpreme: Kar 27 let sem že v Jelovici. Že začel sem kot skladišč- nik, vendar ne tu, temveč na takratnem obratu 2, to je tam, kjer je danes TOZD montažni objekti. Ko pa so tam začeli izdelovati montažne hiše, sem tudi jaz, to je pred desetimi leti, prišel sem v to skladišče, kjer vidite delam še danes. Težko vam bi povedal kaj posebnega, le to bi rad rekel, da je prav, da se tudi o nas nekaj napiše, saj smo vsa ta leta veliko naredili, pa smo pri vsem tem bili deležni le majhne pozornosti. Prav gotovo pa je tudi naše delo še kako pomembno za Jelovico. Nič manj, kot vseh, ki delajo stavbno pohištvo. Veliko posojil Morebiti ne bodo vsi potrdili naslednji trditvi, in sicer temu, da še nikdar v Jelovici ni bilo toliko zadovoljnih prosilcev za stanovanjska posojila in tudi tistih, ki so dobili stanovanje, kot jih je bilo letos. Posojilo za stanovanjsko gradnjo, to je za obnovo in dograditev stanovanjskih hiš ter za novogradnje, so namreč dobili, seveda v različnih višinah, skoraj vsi prosilci. Seveda ne vsi željene vsote, vendar če odkrito povemo, vsi tudi ponavadi zaprosijo za več kot potrebujejo, potem se da zaključiti, da so pač vsi dobili skoraj toliko kot so želeli. S številko povedano — posojilo je dobilo kar 85 delavcev Jelovice. Seveda je sedaj vprašanje, kako da je toliko delavcev dobilo posojilo. Sredstva so namreč doslej bila vedno nekako omejena, in niso prekoračila 200 starih milijonov. Letos je ta vsota enaka, vendar je banka dopustila možnost, da se ta denar veže dolgoročno, na vezavo pa se dobi 200 odstotkov dolgoročnega posojila. Ker je bilo vezanih vseh teh 200 milijonov dinarjev, poleg tega pa še 50 milijonov je banka dala Jelovici kar 500 milijonov dinarjev posojila. Ker so sklenjene tudi štiri kupoprodajne pogodbe za nova stanovanja, lahko zaključimo, da je letos Jelovica podelila kar 700 milijonov dinarjev. To je nedvomno izredno velika vsota, ki bo zagotovo precej najbolj perečih stanovanjskih vprašanj porinila vstran. Lahko bi tudi rekli, da se bo letos lahko ujel tisti korak, ki je dolgo pomenil zaostajanje za potrebami. Seveda pa to ne pomeni, da so vsi problemi in vse naloge s tem rešene. Odbor za družbeni standard in izobraževanje je namreč sprejel tudi sklep, da bo na vsak način potrebno precejšnjo pozornost posvečati kadrovskim stanovanjem. To so tista stanovanja, ki naj bi bila na razpolago (ali pa posojilo) morebitnim strokovnjakom, ki bi želeli priti v službo v Jelovico, pa bi za svoj prihod postavljali pogoj — rešitev stanovanjskega problema. Treba je takoj povedati, da bo take kadre Jelovica na vsak način še potrebovala, saj preprosto povedano po zadnjih notranjih kadrovskih spremembah rabi svežih novih strokovnih moči od zunaj. Pa tudi še mimo enega sklepa ne moremo iti. Odbor meni, da bo v prihodnje na vsak način moral imeti prednost pri prošnji za dodelitev stanovanjskega posojila tisti delavec, ki se bo odločil za nakup montažne hiše Jelovica. Ta odločitev je na vsak način umestna, saj bi dodeljeno posojilo tako imelo več učinkov. C. P. Na tej sliki se že vidijo novi garderobni prostori, drugače pa je delo skladiščnikov še vedno po starem. Velik pomen ekskurzij Dosti očitkov je, še posebej takrat, ko v kateri tovarni primanjkuje učencev v gospodarstvu (vajencev), da je preslabo poskrbljeno za njihovo seznanjanje z vsemi poklici. Zato želimo s tem zapisom pokazati, kako smo poskrbeli v škofjeloški občini za seznanjanje učencev z vsemi bodočimi poklici. Ekskurzija je metoda kazanja ali demonstriranja in se običajno veže z metodo predavanja ali diskusije ter nazorno dopolnjuje podatke o poklicu ali delovnem procesu. Poznamo več vrst ekskurzij. V naši praksi se srečujemo z ekskurzijami, ki imajo prosvetij evalni namen in interesnimi ekskurzijami. Cilj obojih je, da kandidati neposredno spoznajo določene poklice, dobijo konkretne, nazorne informacije o poklicih oz. delovnih mestih. Pri prosvetljevalni ekskurziji še bolj v splošnem — zato na take ekskurzije vabimo učence, ki še niso opredeljeni za določen poklic, pri interesni ekskurziji pa učence, ki se že zanimajo za določen poklic, zato so te ekskurzije usmerjene predvsem na tista ožja poklicna področja, kjer je demonstriran določen poklic. Le tako kandidati lahko dobe pravo predstavo o določenem poklicu v njegovem prirodnem okolju, hkrati pa spoznajo tudi tehnična sredstva ter delovne pogoje in dobijo prvi stik z OZD, v katero se želijo vključiti. Najbrž koristnosti takih ekskurzij ni potrebno posebej poudarjati. Nedvomno pa je, da je taka metoda poklicnega usmerjanja učinkovita le, če zadostimo določenim strokovnim zahtevam. Ena teh je gotovo dobra priprava in strokovna obdelava ekskurzije. Uresničitev tega pa zavisi od organizatorjev, aktivnih udeležencev in strokovnjakov delovne organizacije. Organizator ekskurzije aktivno dela v prvi fazi ekskurzije — na pripravi ekskurzije, strokovnjak — v drugi fazi — v izvedbi, udeleženci in kandidati pa predvsem v tretji fazi — v obravnavi, ko se po opravljeni ekskurziji v obliki razgovora in eventualnih dodatnih vprašanj, poskušajo pojasniti še morebitne nejasnosti, izmenjajo določena mišljenja in dodajo še kakšna nova pojasnila. Seveda je prav, da se aktivnost in optimalna pozornost udeležencev interesne ekskurzije kaže že v drugi fazi. V letošnjem šolskem letu smo že organizirali nekaj takih ekskurzij. Na področju Škofje Loke smo imeli v mesecu aprilu in maju naslednje interesne ekskurzije: 1. s kandidati, ki se zanimajo za elektro stroko — smo bili v Instalacijah 2. s kandidati za lesno stroko v Jelovici in PLŠ 3. s kandidati za tekstilno stroko v TTŠ in Kroju 4. s kandidati za kovinsko stroko pa v LTH. Vse omenjene ekskurzije so bile uspešne. Posamezni ogledi niso trajali nad 45 minut. Med opazovanjem in demonstriranjem so bila dana kratka, a jedrnata pojasnila, na kraju ekskurzije — v tretji fazi — pa je sledil daljši razgovor. Udeleženci so bili z ekskurzijami zadovoljni, saj so imeli resnično priložnost nazorno še globlje spoznati poklic, ki jih privlači in za katerega sc nameravajo odločiti ter zvedeli vse, kar jim v okviru poklicne odločitve še ni bilo znano. Seveda smo z ekskurzijami zadovoljni tudi mi. Želimo si še Kratek članek, ki je imel namen pokazati vsaj nekatere vzroke za zamudo pri gradnji otroškega vrtca (objavljen je bil v »Jelovici« št. 3) je naletel na poseben odmev v loški javnosti, ki je kot vsi vemo zaradi težav z varstvom otrok v Škofji Loki še posebej občutljiva. Med drugim je v redakcijo glasila prišlo tudi pismo krajevne skupnosti Škofja Loka, bolje rečeno njenega predsednika, to pismo pa tudi na njegovo željo objavljamo v celoti: V glasilu vašega delovnega kolektiva je izšel članek, ki neobjektivno obravnava problematiko izgradnje otroškega vrtca Podlubnik. Drži ugotovitev, da je problematika otroškega varstva v naši KS kritična, do take mere, da preraršča v politični problem. Napačno pa je, da se odgovornost za nastalo situacijo hoče naprtiti Krajevni skupnosti. V občini obstoji skupnost otroškega varstva, katere naloga je zbiranje sredstev in reševanje problematike, s tega področja. V skupščini te skupnosti so tubdi delegati iz organizacij združenega dela. Krajevna skupnost Škofja Loka se je zavedala nerešene problematike, otroškega varstva na svojem območju, zato je v referendumski program vnesla tudi znesek 500.000 N din, ki bi ga prispevala k gradnji novega Sodelujte v glasilu JELOVICA naprej dobrega sodelovanja z OZD, ki so pripravljene pomagati pri organizaciji ekskurzij, hkrati pa morda celo dati pobudo, da pridemo znova v njihovo sredino oz. tudi v sredino, v kateri še nismo bili. Doslej smo se odločali predvsem za tja, kjer je izkazanih veliko potreb, prav pa bi bilo, da bi se učenci — morda v okviru prosvetljcvalnih ekskurzij, širše seznanili tudi z ostalimi področji dela, tudi z drugimi poklici. vrtca. Iz tega denarja naj bi se financirala zunanja ureditev in igrišča. Seveda pa je ta znesek pri prvotni investiciji 7.500.000 din le simboličen prispevek, kajti kot smo že omenili je SIS otroškega varstva prvenstveno odgovorna in razpolaga tudi s stalnim virom sredstev za reševanje te problematike. Ko se je SIS otroškega varstva odločila, da bo izvajalec del JELOVICA, je v letu 1977 zahtevala lokacijo za vrtec. Ta je bila jeseni istega leta tudi odobrena. Na osnovi odobritve lokacije, je SIS za otroško varstvo sprožila postopek za pridobitev zemljišča. In tu je nastal zadržek. Lastnik je zahteval za zemljišče precej več kot je bilo sprejeto načelo o odškodnini Odstopanje od tega načela bi pomenilo podreti neko politiko, •ki jo je občina sprejela. Tako je prišlo do sodnega spora, ki še sedaj ni končan. Smatramo, če bi bili ljudje na SIS za otroško varstvo in organi, ki so se v zvezi z odkupom angažirali, bolj elastični in vešči postopkov, da bi se do pravice, da se gradnja lahko prične, vkljub nerešenemu odškodninskemu zahtevku, lahko prišlo dosti preje. Vsekakor zaenkrat Jelovico ne zadeva nikaka krivda za kasni-tev. Vendar je sedaj lokacijska dokumentacija izdana in upamo, da bo Jelovica storila vse, da se vrtec zgradi v čimkrajšem času. Seveda je iz teh dejstev razvidno, da ni tu »nekih neodgovornih posameznikov, da bi se zedinili med sabo (ali pa v sebi potlačili neko osebno užaljenost ali osebno prizadetost — kdo ve?)«, kot to hoče prikazati ne vem iz kakega razloga pisec prvega članka. In če že obstoja kaka odgovornost za kasnejšo izgradnjo, jo je iskati na SIS za otroško varstvo in ne na krajevni skupnosti. Varstvena ustanova v Podlubniku se bo upajmo, letos pričela graditi. S 214 novimi mesti pa problem varstva v Škofji Loki še zdaleč ne bo rešen. Za to so organi KS podprli idejo, da se istočasno prične še z eno akcijo, dograditvijo treh igralnic pri vrtcu na Trati. S tem bi pridobili 60 novih mest. Da je ta izgradnja nujna, je razlog tudi v graditvi 138 novih solidarnostnih Olga Bandelj Še enkrat kaj je z loškim vrtcem? stanovanj v Frankovem naselju, katerih gradnja se bo vsak čas pričela. Seveda bi za to akcijo morali zagotoviti SIS za otroško varstvo dodatna sredstva. Prepričani smo, da bo združeno delo to akcijo podprlo. S tem pa bi se problematika varstva otrok za par let omilila. Milan Osovnikar Pripis pisca članka: Odgovor predsednika Krajevne skupnosti po mojem mnenju v ničemer ne oporeka članku v Jelovici. V njem namreč na nobenem mestu ni govora o loški krajevni skupnosti, če pa se predsednik pod »neodgovornimi posamezniki« pač čuti prizadetega je to povsem njegova stvar. Po mojem mnenju, so delavci stanujoči v Krajevni skupnosti Škofja Loka zavestno na referendumu glasovali »ZA« prispevek za gradnjo otroškega vrtca, ker pač vedo, da je nujno potreben. Verjetno pa nihče pri tem ni mislil, da bodo te stvari potem morali tudi sami urejati, da bodo morali delavci, ki sede ali stoje za stroji po 8 ur na dan, potem še letati za lokacijskimi dovoljenji za vrtec, da bodo oni pregovarjali lastnika zemljišča, naj ga proda in podobno. Zato so na določenih delovnih mestih določeni ljudje in po mo- jem novinarskem prepričanju leti (če predsednik pač to hoče) del krivde tudi na Krajevno skupnost, ki v letu in pol kolikor približno traja vse skupaj ni s prstom pokazala na krivce in tudi ustrezno ukrepala. To, da je bilo za letošnji sprejem v vrtce v Škofji Loki razpisanih 5 (z besedo — pet) prostih mest v vrtcu za otroke cele Krajevne skupnosti Škofja Loka pa verjetno sploh ne zasluži nobenega komentarja. Je podatek že sam dovolj zgovoren in članek v primerjavi s tem podatkom sploh omembe ni vreden. Ker predsednik v istem odgovoru po drugi strani tudi trdi, da Jelovica resnično ni kriva za zastoj pri gradnji novega vrtca, to pa je bil tudi namen članka — seznaniti delavce Jelovice, ki tudi plačujejo samoprispevek in imajo težave z varstvom, da njihovo matično podjetje ni tisto, ki zavlačuje gradnjo, bomo na koncu dodali še tri odgovore odgovornih posameznikov, ki naj bi vso stvar nekoliko bolj razjasnili: Milan Rozman — vodja prodaje montažnih objektov v Jelovici: »Jelovica je bila pri namera- vani gradnji škofjeloškega vrtca izbrana le za izvajalca del, torej za graditelja. Za nas kot take je osnovni dokument po katerem potem pristopimo k izdelavi projektov — lokacijsko dovoljenje. Tega pa Jelovica doslej od strani investitorja še ni dobila. 15. junija je sicer bila podpisana pogodba za izdelavo glavnega projekta, vendar je sedaj naknadna zahteva, da je potrebno zgraditi za vse otroke tudi zaklonišče v kleti. To je dodatnih 200 m2. Seveda to precej menja situacijo. No kljub temu Jelovica glavni projekt že dela pa čeprav še vedno nimamo v roki lokacijskega dovoljenja. Seveda pa pogodba ne more biti dokončno sklenjena, ker s strani investitorja ni podatkov o tem kaj se bo gradilo in kaj ne. Ko pa bo vse to dostavljeno, Jelovica zagotavlja, da bo izdelava šla kot bi se lahko izrazilo »po hitrem postopku«. Bojan Kunstelj — Projektivni atelje v Škofji Loki: »Mi smo za ta vrtec izdelali lokacijsko dokumentacijo, kar pa seveda ni lokacijsko dovoljenje. Tega pač mi ne dajemo. Mi smo dokumentacijo oddali naročniku konec aprila, izdelana pa je bila v slabih dveh mesecih. Moram pa dodati, da je več kot leto in pol ta dokumentacija bila naročena pri Loka-investu, vendar jo v tem času niso naredili. Potem smo jo dobili mi in jo v res kratkem času naredili.« Franc Vidmar — tajnik skupnosti otroškega varstva Škofja Loka: »Gradnjo zavlačujejo predpisi za pridobitev dovoljenja. Moram reči, da se je precej dol-do vleklo okrog prenosa lastništva zemljišča, saj še vedno ni Mesto Boblingen v bližini Stut. tgar.ta v ZRN je v juniju praznovalo 125-letnico svojega obstoja. V ta namen je republiška gasilska zveza s sodelovanjem nekaterih delovnih organizacij organizirala enodnevni ogled njihovih glavnih prireditev. Iz Ljubljane nas je odpotovalo tja 80 gasilcev iz delovnih organizacij širom Slovenije. Peljali smo se čez mejni prehod Podkoren preko Spitala, Salzburga, Miincfma, Stuttgarta v Boblingen. Pot je bila precej utrudljiva, saj smo prišli na mesto šele zvečer ob 20. uri, nakar smo večerjali in kmalu polegli k počitku. Naslednji dan smo takoj po zajtrku odšli na prireditveni prostor, kjer smo si najprej ogledali tekmovanje in spretnostno vožnjo gasilskih vozil skozi ovire. Nato smo si ogledali razstavo gasilskih vozil in gasilske opreme ter pripomočkov. Praktično je bilo prikazano delo in prednosti različnih vozil in opreme za gašenje, reševanje, zveze ter transportna vozila itd., na tem mestu je bilo razstavlje-no Čez sto vozil različnega tipa in opremljenosti. V zelo veliki in pa okusno opremljeni športni vse zemljišče odkupljeno. En lastnik je prodal, drugi pa se je pritožil in pač teče postopek naprej. Kljub vsemu menim, da bo odslej teklo vse tako kot bi moralo. Pogodba z Jelovico je podpisana in glavni projekt naj bi bil do 25. julija. Če potem ne bo težav okrog gradbenega dovoljenja (potrebno je soglasje cestne skupnosti zaradi bližine križišča, kar pač utegne vso stvar še bolj zakomplicirati — opomba pisca), potem bi po mojem mišljenju do konca leta lahko vrtec pod streho. Potem še dobra dva meseca notranjih del. Moram pa kritično priznati, da je del krivde za zamudo pri gradnji tudi na strani skupnosti otroškega varstva in tudi mene, da nismo stalno vstrajali pri reševanju stvari in da je gradnja za kakšen mesec zaspala oziroma se je zavlekla.« Toliko o tem. Bralci naj si sami ustvarijo sodbo, če pa imajo težave z varstvom, jim pač ne moremo svetovati kaj dobrega. Letošnjo jesen bodo v Škofji Loki sprejeli v vrtce 25 otrok, ker bodo za 20 odstotkov prekoračili dovoljeno zmogljivost. Pogovarjajo pa se tudi, da bi v privatnih prostorih pri Sv. Duhu dobili še prostor za 45 otrok. V najboljšem slučaju torej 70 otrok lahko dobi prostor v vrtcih. V mestu z več kot 10 tisoč prebivalci. Ker mislimo, da glasilo Jelovica ni mesto, kjer bi se vse te težave razreševale s tem zapisom zaključujemo razpravo na temo loškega vrtca, o njem pa bomo radi zopet pisali takrat, ko bodo monterji TOZD montažni objekti postavljali zidove. dvorani pa so se pretežni del dneva odvijala tekmovanja gasilskih godb iz Avstrije in pa ZRN. Otroške mladinske in pa članske gasilske godbe so v svečanih uniformah in pa pisanih inštrumentih v zelo urejeni in ozvočeni dvorani dajali občutek, ki ga je treba samo doživeti. Posebno pa je bilo tudi tekmovanje gasilskih prvakov v šolskem trodelnem napadu in pa štafetni tek, katero se je odvijalo na nogometnem igrišču. Sodelovala je Evropa v malem, iz Jugoslavije sta tekmovali dve ekipi in sicer »ELAN« iz Begunj in »GALENI-KA« iz Beograda, »ELAN« je dosegel prvo mesto in dobil zaslu- ženo zlato medaljo, »GALENI-KA« pa je dosegla drugo mesto in dobila srebrno medaljo za to zvrst tekmovanja. Veselje zmagovalcev in pa nas »navijačev« je bilo opravičeno veselo. Začetek tekmovanja je bilo zelo slavnostno. Na tekmovalnem prostoru so bile postrojene vse tekmovalne skupine, katerih je bilo čez trideset z raznobarvnimi uniformami. Poleg njih pa je bil po-strojen vod gasilske godbe. Zunaj tekmovalnega prostora je bila tribuna, na kateri so bili predstavniki .gasilcev in oblasti Avstrije in ZRN, kateri so podali uvodne besede o pomenu celotnega tekmovanja in gasilstva nasploh, ter dali znak za začetek in nadaljevanje tekmovanja. V popoldanskem času istega dne pa smo si ogledali veliko Čeprav je mogoče ta naslov malce preveč konvencionalen, vseeno kaže pogledati kako je z letošnjim dopustom v Jelovici. Pri tem ne moremo mimo treh ugotovitev: nekateri delavci bodo pač tako kot vedno ali morda letos prvič ostali za čas svojega letnega dopusta doma, drugi bodo šli v hribe ali na morje v takoimenovani »lastni režiji«, potem pa so tu še tretji, ki bodo koristili ugodnosti in zmogljivosti, ki jih nudi delovna organizacija. Pri tem moramo reči, da je teh možnosti letos precej več, saj je skupna akcija sindikata in kadrovske službe letos prinesla veliko popestritev letovanja in tudi veliko več možnosti. Kupljene so bile namreč počitniške prikolice in sicer 5. Vse imajo štiri do pet ležišč (zadnje je pomožno) in torej skupaj lahko nudijo oddih istočasno petim družinam. Prikolice so letos postavljene v Zadru — 2 prikolici in sicer v kampu Borik, dve prikolici stojita na Pagu v kampu Straško, ena pa v Umagu in sicer v kampu Stella Maris. Takoj naj povemo, da je bilo zanimanje za prikolice izredno veliko in so praktično vse zmogljivosti bile oddane že prvi dan in to za oba glavna meseca poletja. Razen v Umagu, kjer bo čas bivanja 7 dni, bodo drugje družine v prikolicah lahko letovale po 10 dni. praktično vajo na mestnih ulicah. Najprej so prikazali gašenje dveh gorečih vozil, katere so pogasili s prahom, nato so pokazali gašenje kompleksa stavb z vodnimi topovi, vodnimi curki in pa zračno pano. Zanimivo je bilo, da gasilci pri gašenju prav nič niso pazili na gledalce in so jih neusmiljeno močili celo z gasilno pano. Za inaslednji dan nam je ostalo še samo ogled parade, katere pa se nismo udeležili iz razloga, ker bi morali predolgo čakati in bi se zelo pozno vračali domov in bi zamudili svoj delovni dan, pa smo se odločili, da gremo in da spotoma ogledamo še koncentracijsko taborišče DACHAU, v katerem je bilo med vojno tudi 30.000 Jugoslovanov. Stanislav Šink Seveda pa je letos tudi še ostalo na razpolago bivanje v počitniškem domu Jelovice v Puli, kjer so tudi že zasedene skoraj vse zmogljivosti. Prostora je namreč nekaj malega le še zadnji teden avgusta. Tako lahko zaključimo, da bo v zmogljivostih Jelovice letos letovalo 200 družin, kar je brez dvoma izredno veliko. Ker pa je veliko delavcev še samskih, ali pa imajo družine otroke, ki še niso šolarji, dodajmo še to, da je v septembru dovolj prostora še v prikolicah kot tudi v Puli. Septembra je more v Dalmaciji še vedno zelo toplo in priporočamo vam, da greste na dopust v tem mesecu. Tudi dnevna najemnina prikolice, ki je v glavni sezoni 130 dinarjev, bo verjetno v tem mesecu nižja. V teh prikolicah pa bodo kot vse kaže lahko letovali septembra tudi upokojenci. V. Z. Le vsak peti slovenski voznik ima svoje vozilo opremljeno z varnostnim pasom Pridružite se nam tudi vi ter zaščitite svojega sopotnika in sebe! Janez Čadež Obisk mesta Boblingen Kam na dopust? — šport — šport — šport — šport — šport — Strelsko tekmovanje ekip SOZD... Letos je bilo prvič v organizaciji Koordinacijskega odbora sindikata SOZD tekmovanje v streljanju z zračno puško. Izvedbo tekmovanja je prevzel LIO Gradis Škofja Loka. Tekmovanja se je udeležilo sedem moških ekip (ekipa je štela štiri člane) in dve ženski ekipi po tri tekmovalke. Udeležba ni bila kompletna, vendar je bilo to prvo tekmovanje v okviru SOZD in je pričakovati, da bo naslednje leto že večja udeležba. Rezultati tekmovanja so naslednji: Ekipno moški: 1. mesto Gradis LIO 635 krogov 2. mesto Jelovica 621 krogov 3. mesto Jelovica II 535 krogov 4. mesto GG Bled 520 krogov 5. mesto Alples Železniki 451 krogov 6. mesto Gradis LIO II 430 krogov 7. mesto ZLIT Tržič 401 krog Posamezno: L Kokelj Ignac — Gradis 169 krogov 2. Stanonik Slave — Gradis 165 krogov 3. Štancar Jure — Gradis 164 krogov 4. Umnik Janez — Jelovica I 164 krogov 5. Mažgon Zmago — Jelovica I 162 krogov 6. Kužnik Anton — Jelovica II 152 krogov 7. Frelih Alojz — Jelovica I 149 krogov 8. Bozovičar Janez — Jelovica I 146 krogov 9. Strel Milan — Jelovica II 145 krogov 17. Poljanec Franc — Jelovica II 122 krogov 19. Karun Janko — Jelovica II Tekmovalo je 28 strelcev. 116 krogov Ženske ekipno: L mesto Gradis 424 krogov 2. mesto Jelovica 336 krogov Posamezno: L Stanonik Slavka — Gradis 174 krogov 2. Fojkar Dora — Jelovica 145 krogov 3. Fonjanič Marija — Gradis 143 krogov 5. Pirc Stanka — Jelovica 117 krogov 7. Jenko Zdenka — Jelovica 74 krogov Prvoplasirani ekipi sta prejeli pokale v trajno last, posamezniki pa diplome po trije najboljši pri moških in ženskah. ... IN JELOVICE V soboto, 3. junija, smo izvedli sindikalno prvenstvo »Jelovice« v streljanju z zračno puško. Tekmovanje naj bi bilo ekipno med TOZD in posamezno. Izdani so bili plakati in posebna obvestila za športne referente v TOZD. Kljub dobri obveščenosti se je tekmovanja udeležilo skupaj osem strelcev. Kompletno ekipo je imela le TOZD Jelobor. TOZD Okna-vrata sta predstavljala dva tekmovalca, TOZD Primarna predelava — senčila en tekmovalec, TOZD Trgovina ena tekmovalka. Tekmovanja pa se niso udeležili člani TOZD Montažni objekti in skupnih služb. Rezultati tekmovanja so naslednji: Mažgon Zmago TOZD-2 Umnik Janez TOZD-1 Bozovičar Janez TOZD-3 Strel Milan TOZD-3 Cerovski Savo TOZD-2 Frelih Alojz TOZD-3 Fojkar Dora TOZD-5 Poljanec Franc TOZD-3 253 krogov od 300 249 krogov od 300 237 krogov od 300 217 krogov od 300 216 krogov od 300 214 krogov od 300 207 krogov od 300 175 krogov od 300 Janez Umnik Zimska lesariada XIX. Zimska lesariada je letos potekala v malo neobičajnih pogojih. Po prvem razpisu je bila predvidena 14. in 15. aprila, vendar so takrat zaradi sneženja in močnega vetra tekmovali le tekači, med katerimi so prvič nastopili tudi tekmovalci Jelovice. Drugi del tekmovanja, to je veleslalom, je bil na sporedu 20. maja 1978. Glede na dosedanje udeleževanje takih tekmovanj smo letos dosegli solidne uvrstitve. Čeprav smo imeli prijavljene tekmovalce v večini starostnih kategorijah, manjkajo nam še zmeraj ženske tekačice in tekmovalke v starejših kategorijah veleslaloma, smo ekipno zasedli med 42 delovnimi organizacijami iz vse Slovenije visoko 8. mesto. Tudi nekateri posamezniki so tokrat dosegli vidne uvrstitve. Ob tej priliki lahko pohvalimo pripravljenost kolektiva, predvsem iz montažnih objektov in pa montaže stavbnega pohištva, kateri so nam omogočili prevoz na kraj tekmovanja. Rezultati: Teki — moški do 35 let: 1. Ivančič Franc — GG Postojna 24.48.03 21. Kržan Ivan — Jelovica 30.39.79 27. Bedekovič Klemen — Jelovica 34.13.53 Rogelj Lado — Jelovica 38.51.29 Uvrščenih 39 tekmovalcev. Ekipno teki moški: L LIP Bled 10. Jelovica Veleslalom ženske do 35 let: 1. Berčič Ivanka — LIP Bled 45.16 13. Oblak Smiljana — Jelovica 58.59 28. Čadež Slavka — Jelovica 1.22.18 40. Potnar Kati — Jelovica 2.32.74 Uvrščenih 42 tekmovalk. Ekipe nismo imeli. Veleslalom moški do 35 let: L Gašperšič Miran — Elan 1.00.07 33. Božič Milan — Jelovica 1.08.84 8 JELOVICA. šport — šport — šport — šport — šport 36. Plešec Miha — Jelovica 1.09.76 42. Stanonik Janez — Jelovica 1.10.67 48. Osredkar Miran — Jelovica 1.11.73 Uvrščenih 108 tekmovalcev. Veleslalom moški nad 35 let: 1. Lakota Peter — GG Bled 40.69 3. Miklavc Ivan — Jelovica 43.97 7. Medja Brane — Jelovica 46.05 26. Jenko Franc — Jelovica 58.86 31. Rupar Ivan — Jelovica 1.05.78 Uvrščenih 53 tekmovalcev. Ekipno veleslalom moški: 1. Elan Begunje 6. Jelovica Škofja Loka V generalni uvrstitvi je zmagal LIP Bled pred Alplesom in Elanom. Ekipa Jelovice je zasedla že omenjeno 8. mesto med 24 ekipami. Pokrovitelj Meblo iz Nove Gorice je kljub težavam z vremenom solidno izpeljal tekmovanje. Naša ekipa vsako leto dosega boljše rezultate, kar je tudi rezultat angažiranja osnovne organizacije sindikata in propagiranja telesne rekreacije v naši tovarni. Stremeti moramo, da to rekreacijo še bolj poživimo in to ne samo zaradi tekmovalnih uspehov, temveč zaradi dobrega počutja nas samih. Ivan Miklavc Kegljaško tekmovanje SOZD GLG Dvojna zmaga Na kegljišču Zelenica v Tržiču je bilo prvo tekmovanje kegljačev SOZD GLG. Pokrovitelj tekmovanja sestavljena organizacija in pobudnik KOOS GLG sta poverila izvedbo tekmovanja DO ZLIT Tržič, ki je ob pomoči KK Tržič zelo uspešno izvedla tekmovanje. Tekmovalcev je bilo okrog 80 iz vseh DO članic SOZD. Škoda je, da ni bilo prijavljenih še več tekmovalcev, ker je množičnost osnovni namen tekmovanja, ki naj bi preraslo v tradicionalnost. Zaključna slovesnost je bila v restavraciji nad kegljiščem. Po uvodnem nagovoru predsednika poslovodnega organa SOZD GLG tov. Tolarja in predsednika KOOS GLG tov. Stražarja in podelitvi pokalov in diplom so tekmovalci ob šali in pesmi proslavili dobre uvrstitve. Posebno so se veselili tudi tekmovalci in tekmovalke JELOVICE, ki so posegli po najvidnejših uvrstitvah. V prihodnjem letu pričakujemo ponovno organiziranje takega tekmovanja in si želimo, da na tekmovanje privabimo še več tekmovalcev in tekmovalk, članic osnovnih organizacij sindikata, združenih v GLG. Rezultati tekmovanja: Ženske ekipno 4 X 50 lučajev — 6 ekip: 1. Jelovica I. ekipa 2. Alples 3. ZLIT 6. Jelovica II. ekipa Moški ekipno 6 X 50 lučajev — 9 ekip: L Jelovica I. ekipa 2. Alples 3. ZLIT 4. Jelovica II. ekipa 596 kegljev 589 kegljev 551 kegljev 464 kegljev 1114 kegljev 1071 kegljev 1069 kegljev 1060 kegljev Zenske posamezno 50 lučajev — 24 tekmovalk: 1. Gaser Ivanka — Alples 2. Žepič Jožica — Jelovica I. 3. Peterlin Meta — Jelovica I. 4. Oblak Smiljana — Jelovica II. 5. Cerkovnik Polona — LIP 6. Markizeti Dana — ZLIT 13. Platovšek Ivica — Jelovica I. 15. Breko Marija — Jelovica I. 16. Čadež Slavka — Jelovica II. 2. Ziherl Anica — Jelovica II. 24. Bogataj Majda — Jelovica II. 185 kegljev 165 kegljev 164 kegljev 157 kegljev 153 kegljev 151 kegljev 135 kegljev 132 kegljev 132 kegljev 113 kegljev 70 kegljev Moški posamezno 50 lučajev — 54 tekmovalcev: L Slatnar Milan — ZLIT 2. Brdnik Franc — Aero 3. Miklavc Ivan — Jelovica I. 4. Kitič Zdravko — LIP 5. Pintar Miro — Jelovica I. 6. Pangerc Vlado — Gradis LIO 7. Mrak Franc — Jelovica I. 9. Selan Roman — Jelovica II. 11. Karun Janko — Jelovica I. 15. Celar Jože — Jelovica II. 16. Roblek Tine — Jelovica II. 19. Umnik Janez — Jelovica I. 29. Roblek Jaka — Jelovica II. 38. Medja Brane — Jelovica I. 41. Bertoncelj Andrej — Jelovica II. 42. Pavlin Franc — Jelovica II. 214 kegljev 198 kegljev 195 kegljev 194 kegljev 193 kegljev 191 kegljev 190 kegljev 189 kegljev 188 kegljev 184 kegljev 183 kegljev 178 kegljev 172 kegljev 170 kegljev 166 kegljev 166 kegljev Roman Selan Se drugoligaši Loški rokometaši, Jelovica je njihov pokrovitelj, so tudi letos ostali drugoligaši. Po precej dobrem startu v jesenskem delu prvenstva, ko smo vsi že tudi napovedovali »boljše čase« predvsem pa zanesljivo uvrstitev v sredino lestvice, je v spomladanskem delu ekipa Jelovice izgubila nekaj pomembnih srečanj z neposrednimi nasprotniki in rezultat takih tekem je bila borba za obstanek. Šele v zadnjem kolu jim je z remijem to dru-goligaško mesto tudi uspelo obdržati. Svoje je pri tem rezulta- tu opravila menjava generacij, pa vendar bo do jeseni verjetno treba bolj zagrizeno trenirati in seveda tudi včasih resneje pristopiti k tekmovanjem. Dodamo naj še to, da večina ostalih ekip Jelovice, mladinci, dekleta in ostali dokaj solidno tekmujejo v republiških in drugih ligah in je tudi zato škoda, če bi prva ekipa morala kdaj zapustiti drugo] igaško tekmovanje. Obetajoči mladi igralci so namreč porok, da se za kakovost loškega rokometa ne bi smeli bati. u. r. šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport Kegljanje Na razpisu komisije za šport in rekreacijo v naši tovarni je v dneh od 5. 5. 1978 do 7. 5. 1978 potekalo na kegljišču Gorjanc v Hotemažah prvenstvo v kegljanju za posameznice in posameznike v TOZD in DSSS. Nadaljevalo se je 14. 5. 1978 z 'boji za naslov prvaka DO Jelovice na kegljišču v Srednji vasi pri Šenčurju. Po prejetih prijavah, katere so zbirali poverjeniki po posameznih TOZD je bilo prijavljenih 100 tekmovalcev in tekmovalk, vendar pa se je tekmovanja potem udeležilo manjše število. Izstopata predvsem TOZD Jelobor, ki nima nobenega tekmovalca in TOZD Trgovina z dvema tekmovalcema. Za naprej upamo in seveda želimo, da se takih tekmovanj udeležuje čim večje število članov kolektiva seveda tudi v drugih športnih disciplinah. Po propozicijah tekmovanja je lahko nastopil vsak član ali članica DO JELOVICA. Tekmovalo se je na 100 lučajev (50 + 50). Po rezultatih prvih 100 lučajev smo dobili prvake po posameznih TOZD in DSSS pri moških. Žen- JELOVICA. ske so bile v manjšini, le 13 tekmovalk pa so tekmovale samo za naslov najboljše v celotni DO Jelovica. Dvajset prvouvrščenih pri moških pa se je potem pomerilo za prvaka Jelovice in pa za uvrstitve v tekmovalne ekipe katere bodo zastopale našo tovarno na trim ligah, tovarniških srečanjih in lesariadah. Že po prvem kolu tekmovanja so izstopali trije tekmovalci: Umnik Janez 434 kegljev, Mrak Franc 426 kegljev in Karun Janko 402 keglja. Ti trije so si tudi po hudih bojih v drugem kolu razdelili najboljša tri mesta v enakem vrstnem redu. v Jelovici Pri ženskah je v prvem kolu izredno dobro metala Kati Kamenik 401 podrti kegelj in to prednost je v drugem kolu tudi obranila in premočno zmagala. Prvi trije v vsaki TOZD bodo dobili diplome, katere jim bodo predsedniki OOS razdelili ob primerni priliki. >Na j boljši trije v tovarni pa prejmejo kolajne in prvih 6 tudi diplome. Rezultati TOZD — moški TOZD 1 Primarna senčila Kranj Preddvor kegljev 1. Umnik Janez 434 2. Karun Janko 402 3. Vukovič Ljubo 402 TOZD 2 Okna-vrata Škofja Loka kegljev 1. Pintar Miro 379 2. Hartman Andrej 3. Šmid Stane in 370 Božič Milan 361 TOZD 3 Jelobor ni imel prijav. TOZD 4 Montažni objekti kegljev 1. Mrak Franc 426 2. Plešec Miha 373 3. Justin Zvone 358 TOZD 5 Trgovina kegljev 1. Pagon Gabriel 329 2. Bertoncelj Avgust 321 TOZD 9 DSSS kegljev 1. Selan Roman 387 2. Bertoncelj Andrej 374 3. Korenč Sašo 371 JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malči, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija. Odgovorni urednik: Pavlin Franc ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, brata in sina, Rajka Demšarja, se delovnemu kolektivu »JELOVICA« najtopleje zahvalimo za vence, petje, tolažilne besede ob grobu in ker ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žena Milka, mama Ivana, sestri Joža in Vera, otroci Jožica, Marica in Roman Zlrovski vrh, 9.5.1978 Rezultati DO Jelovica — moški 1. Umnik Janez — primarna 2. Mrak Franc — mont. objkcti 3. Karun Janko — primarna 4. Miklavc Ivan — DSSS 5. Pintar Miro — okna-vrata 6. Pavšar Ivan — primarna 7. Roblek Jaka — primarna 8. Mezek Anton — primarna 9. Korenč Sašo — DSSS 10. Selan Roman — DSSS Rezultati TOZD — ženske TOZD 2 Okna-vrata 1. Kamenik Kati kegljev 401 2. Peterlin Meta 369 3. Platovšek Ivica 324 4. Pirc Stanka 315 TOZD 5 Trgovina 1. Oblak Smiljana kegljev 302 2. Ziherl Anica 251 DSSS L Žepič Jožica kegljev 372 2. Breko Marija 333 3. Likar Tatjana 287 4. Čadež Slavka 273 5. Žbogar Stanka 255 6. Selak Marija 228 7. Bogataj Majda 150 Rezultati DO Jelovica — ženske 1. Kamenik Kati kegljev 746 2. Peterlin Meta 697 3. Breko Marija 645 4. Platovšek Ivica 619 5. Pirc Stanka 614 6. Oblak Smiljana 585 7. Čadež Slavka 554 844 kegljev 819 kegljev 803 (keglje 787 kegljev 785 kegljev 762 (kegljev 761 kegljev 749 kegljev 748 kegljev 745 kegljev 8. Likar Tatjana 534 9. Ziherl Anica 509 10. Selak Marija 484 11. Žbogar Stanka 471 12. Bogataj Majda 416 Na koncu moramo napisati, da je to prvenstvo, organizacija in izvedba delo peščice ljudi, ki skrbijo, da se kdaj srečamo tudi na drugem področju in ne le na delovnih mestih. Predvsem pa gre zasluga tov. Karun Janku iz Preddvora, ki je pripravil in uspešno izpeljal to tekmovanje. Ivan Miklavc Rešitev: SPREMEMBA CRK KOZJANSKO Rešitev: IZPOLNJEVANKA 1. Uka — škilka, 2. grič — grofič, 3. Žiri — žirija, 4. mena — melona, 5. milo — Kamilo; ŠKOFJA LOKA 6 ‘ r ' Ob tejle sliki smo vam dolžni manjše obvestilo. V prejšnjem glasilu je bilo pisano, da se je proizvodnja termopan stekel že začela. To tudi drži, ne drži pa to, da se izdelek imenuje termopan stekla, temveč TERMOTON. V času, ko je članek bil napisan pa do takrat, ko je izšel, je namreč Jelovica morala zamenjati ime izdelka, ker je termopan ime zaščiteno. Seveda ni krivde pisca, če je temu tako, vendar vseeno teh nekaj stavkov, saj je dobro, da tudi delavci veste, da se novi izdelek torej imenuje termoton stekla. čaj 10 JELOVICA.