Na neizpolnjevanje planskih ciljev vpliva tudi stanje kovinskih predelovalcev
Viško kovinsko predelovalno industrijo opre-deljujejo naslednje značilnosti: vsako število za-poslenih ustvarja sorazmerno majhne finančne učinke (čisti dohodek, akumulacija), kljub varlji-vo visokemu deležu v celotnem občinskem izvo-zu, je usmerjenost v mednarodno menjavo pre-majhna, OZD pretežno srednje velikosti po eni strani izkazujejo pozitivno elastičnost prilagajanja po drugi pa šibkost pri zagotavljanju koncentraci-je akumulacije in močne razvojne službe. Nič kaj spodbudne niso ugotovitve komiteja za planiranje in gospodarstvo, ki mu je izvršni svet naložil zadolžitev, da za marčevsko skupščinsko zaseda-nje pripravi oceno stanja v OZD te panoge. Ob vsem tem pa v občini ne beležimo pomembnejših proizvodnih povezav med posameznimi OZD, ki so med seboj tudi sicer raznolike glede tehnolo-ških rešitev - od tipično serijske proizvodnje do proizvodnje po naročilu, od »mojstrskega« dela do tekočihtrakov.
DO Livar TOZD Livama barvnih kovin obra-tuje v neustreznih pogojih, kar se tiče proizvodnih prostorov in zastarelosti ter odpisanosti opreme. Prestrukturiranje proizvodnje je pogojeno tako z rešitvijo prostorskega problema kot tudi nove tehnološke opreme ter ustreznim strokovnim ka-drom. DO Plutal se uvršča med največje evrop-sked proizvajalce. Trenutko posluje v razmerah hude tržne konkurence in slabe preskrbe z drugim reprodukcijskim materialom. Izkazano izgubo za lansko leto v višini 773 milijonov bodo z lastnimi in združenimi sredstvi ktnalu pokrili. Letos name-ravajo aktivirati linijo okrasnih tulcev, po katerih je veliko povpraševanje tudi na tujem trgu. DO Igo je kljub vsem pretresom v letu 1987 in v ne-ugodnih pogojih gospodarjenja uspešno zaključila poslovno leto in je najbolj izvozno usmerjena organizacija v občini. Kovinska industrija Ig je preko SOZD Astra podpisala s firmo Bizerba kooperacijsko pogodbo o dolgoletnem sodelova-nju s čimer bo razširila proizvodne programe, ki bodo vključevali višji tehnološki nivo in znanje. Tudi v Avtoraontažinem TOZD Tovarna grelnih naprav v naslednjih letih načrtujejo nove pro-gramske usmeritve v razvoj in proizvodnjo grelne in prezračevalne tehnike, v proizvodnjo toplovod-nih kotlov, v usmerjanje proizvodnje elektronskih instrumentov ter perifernih sklopov za avtomati-zacijo in robotizacijo delovnih postopkov. DO Emona IPKO ima precejšnje razvojne ambicije. Zelijo povečati količinski obseg proizvodnje po vseh programih z večjo izkoriščenostjo delovnih sredstev, boljšo organizacijo dela in koordinacijo nad posameznimi oddelki, z večjim uveljavlja-njem znanja in tehnologijo v proizvodnji...
Vsekakor pa bolj od zgoraj navedenih delovnih organizacij oziroma TOZD, za-skrbljuje stanje v tistih OŽD, ki že sedaj poslujejo na meji renta-bilnosti.
SOZD Slovenijales DO NASTRO beleži glede na kadrovsko strukturo nizek povprečni OD, vprašljiva je motiviranost delavcev in majhne so možnosti za pridobitev vrhunskih strokovanja-kov. Zdi se kot da je bila v obdobju po ukrepu
družbenega varstva zamujena priložnost hitrejše uveljavitve sodobnejše proizvodnje, sedanje zalo-ge (800 milijonov) močno bremenijo proizvodnjo. Ena od možnih razvojnih usmeritev je oskrba drobnega gospodarstva pa tudi v programu snova-nja konstrukcij stroja za znanega kupca v poveza-vi z raziskovalnimi OZD in specializiranimi OZD (informatika).
Z uvedbo novih cenovnih razmerij prehaja SOZD Slovenske železarne DO Tovil tudi v hud likvidnostno finančni položaj, kar utegne otežiti doseganje pozitivnih premikov pri kadrih. Zdi se, da je v zaostrenih razmerah razumljivost Tovil-a spričo »monokulturnosti« proizvodnje precejšnja. Premalo je pripravljenih alternativnih možnosti, za pripravo dolgoročne razvojne usmeritve pa je krizno obdobje najmanj primerno, saj zmanjkuje tako časa kot denarja. Veliko si obetajo od nove-ga programa v sodelovanju z Metalurškim inštitu-tom glede na svetovne izkušnje bo prej ali slej nujen prehod na kooperantske odnose ali sistera delavcev na domu, pri čemer bo potrebno vzorč-no preveriti finančne učinke.
Najmanj zavidljivo je stanje razmer v drugem Avtomontažinem TOZD-u UtensUii. Pričakova-na izguba znaša med 800 in 900 milijoni, za OZD katere realizacija stagnira odnosno upada, pa po-meni kratkoročno zadolžitev (1.800 milijonov) nemogoče breme, ob tem pa je stanje naročil kritično, neugodna je kadrovska struktura, pro-storsko proizvodne razmere na Rudniku pa posta-jajo neprimerne. Nujna je zatorej vsaj delna pre-selitev iz Rudnika na Vič. Možno je, da bo potre-ben preobrat v programski usmeritvi, ki bo verjet-no možen le ob večjem osipu zaposlenih in širši pomoči znotraj in izven Utensilie. Premik pa bo potreben tudi na področju komerciale, saj le-ta ne zagotavlja dobrih rezultatov, tako glede marke-tinške organizacije kot sprotne zagotovitve pro-grama.
V sklepni ugotovitvi je pripravljalec gradiva zapisal — smer nam je krepitev kovinsko-predelo-valna industrija, vendar ne le obstoječih progra-mov temveč uporaba razpoložljivih kadrov ali opreme ali prostorov za proizvodnjo novih izdel-kov. Ta ni nujno omejena na dosedanjo OZD — lastnika, uporabnika družbenih sredstev, zato je potrebno računati s prenosi, odstopi in gradnjo proizvodnih dejavnikov organizacijam, ki iraajo pripravljene uresničljive programe.
Občinski izvršni svet pa je med drugim ugoto-vil, da večina OZD s tega področja, v sorazmerno ugodnejših pogojih gospodarjenja ni dovolj izkori-stila možnosti za posodobitev proizvodnje in uva-janje novih programov, kar se kaže v slabšanju rezultatov, ob rasti, zlasti cenovnih disparitet, ki gredo v škodo kovinsko predelovalne industrije. Zato so spremembe sedaj toliko težje, vendar pa še vedno nujne.
Nespomo gradivo predstavlja tudi svojevrsten izziv za razpravo na zboru združenega dela!