/Rt\ L) LT\^ ** PODOBAOl lft/*^&^^ /n' ^^^fy5L0VEnSH0 PlLADinO^l# VBfJ
Štev. 6.                      V Ljubljani, 1. rožnika 1912.                      Leto XIII.
-'—                                                                                                                                                                                                                                           —¦¦»¦
gTOCSJB>   Ah, zapojte!   «CB!3SIp|
~-s^         Ah, zapojte, drobne ptice,                  Zahrumeli so viharji                        -^
^^         pesem tisto o mladosti,                      na življenja moji cesti.                    ^i^
^t-^         ko nasmeh spreleta lice,                    Hrepenim po rožni zarji,                 ^t^
AJ         ko je srcu vsega dosti!                     padatn slep in nem v bolesti . . .    3Lj
^^         Ko se spev in cvet srečuje,                Stopil bi na stezo eno,                    ^^
ITj         misel je molitev^vsaka,                      a sem negotov koraka,                    JjP
V-^         ko čez nebes ne potuje                     za mladostjo izgubljeno                   )r-^
jj^         groza temnega oblaka!                      hrepeneče srce plaka . . .                 ^J^
KT         Glej, stez6 čez plan belč se,              Ah, zapojte, drobne ptice,               V-\F
<XT         vijejo, gube se v gaju —                   pesem tisto o mladosti,                    L^
^T         tam^razveseli srce se,                        ko nasmeh spreleta lice,                  'j
feg         v božji družbi, v zlatem raju ...      ko je srcu vsega dosti! . . .             faC
i*^r$                                                                                                           Fran Žgur.           )$,
6