Peter je povzdignil svoj glas in govoril: »Poslušajte te besede: Jezusa Nazarenčana ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili; toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj ni bilo mogoče, da bi ga smrt imela v oblasti. David namreč pravi o njem: Moje duše ne boš pustil pod zemljo.«
Ko so (ljudje) to slišali, jih je v srce zabodlo in so rekli:
»Kaj naj storimo?«
Peter jim je rekel:
»Spokorite se in sleherni izmed vas naj se da krstiti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov, in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim (poganom).« (Apd. 2, 22—40.)
Za svetim postnim časom za dnevi pokore nastopi v cerkvenem letu velikonočna doba, spomin na častitljivo vstajenje Gospodovo, opomin vernikom, naj duhovno vstanejo s Kristom, naj ohranijo posvečujočo milost, seme blažene slave.
Kakor je v spokornem postnem času sveta Cerkev, naša duhovna mati, vsa zatopljena v premišljevanje Jezusovega trpi jen ja in njegovega najsramotnejšega ponižanja, tako pozdravlja navdušeno od smrti vstalega Zveličarja, pozdravlja zanosno ginjena pravo velikonočno Jagnje, Kristusa, poveličanega kralja.
Pri zadnji večerji, ko je Gospod Jezus opravil nekrvavo daritev in postavil svetstvo, zakrament presvetega Rešnjega Telesa, se je ljubeznivi Zve-
ličar poslavljal od svojih apostolov v prelepem govoru, polnem vzvišenih naukov, polnem čiste ljubezni. Za konec je kot najvišji Svečenik, kot večni Duhovnik nagovoril svojega Očeta, ki je v nebesih in v njem, ter opravil veličastno lepo velikoduhovni-ško molitev:
»Oče, prišla je ura; poveličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča, kakor si mu oblast dal nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje . . . Poveličal sem te na zemlji — dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden
je bil svet.« (Jan 17, 1—5). S temi besedami je prosil Gospod Jezus svojega Očeta, naj bi poveličal in s častjo ovenčal tudi njegovo človeško naravo, katero si je bil privzel, da bi mogel v njej zadostiti za padli človeški rod. Ker je bila Jezusova človeška narava po skrivnosti učlovečenja deležna osebnosti Večne Besede, zato se ji je spodobila vsa čast in slava in češče-nje. Vendar pa si je božji Zveličar kot človek to slavo tudi zaslužil z nepopisnim trpljenjem in s popolno pokorščino do smrti na križu. In tudi prosil je — kot človek! — Molil je očitno, v pričo svojih apostolov, da bi n a m dal zgled in pobudo in nauk: prositi je treba za velike milosti ! — In večni Oče ga je uslišal in poveličal, ko je bilo na Kalvariji dovršeno veličastno delo našega odrešenja! Prejel je nov, v skalo izsekan grob, kamor še nihče ni bil položen. Kamen, ki je zapiral vhod v grobno votlino, so zapečatili in postavili ondi stražo — nasprotniki so tako nehote poskrbeli, da se je tembolj izpričalo Gospodovo čudovito vstajenje. Duša Kristusova se je vrnila v najčistejše telo, telo Jezusovo je oživelo in pričelo živeti po vzvišenih nebeških zakonih, poduhovnjeno v najvišji meri, gibčno, kakor brez teže, neodvisno od vesoljstva, nad vsem stvarstvom gospodujoče, kakor poosebljen živ sijaj neskončne lepote in nepojmljive blaženosti . . .
Kristus kraljuje in vlada v nebesih sedeč na desnici večnega Očeta, kra-
ljuje in stoluje tudi — zakrivajoč ve-ličje svoje — v presveti Evharistiji! Z mogočno besedo so oznanjevali apostoli vstajenje Gospodovo in zgovorno ter navdušeno opisovali njegovo slavo, obenem pa poudarjali, da bomo tudi mi vstali poveličani na sodni dan, ako bomo sedaj, v tem
umrljivem življenju, hodili zvesto za Kristusom in vredno prejemali njegovo presveto Telo v zakramentu ljubezni !
Pozdravljen, Gospod, kralj veličastva!
O daj, da bomo v resnici tvoji, tvoji na veke!	P. E. B.
Apostolstvo mož
V čem pravzaprav obstoji apostolstvo mož in fantov?
Apostolstvo mož in fantov je utemeljeno na njihovem organiziranem versko-nravnem zgledu.
Sv. Pavel uči, da je vsak kristjan brez ozira na spol po sv. krstu zaprisežen brat ali sestra Kristova, ki bi moral živeti kakor »Christi bonus odore = prijeten vonj Kristov; moral misliti, govoriti, kakor Kristus, delati kakor Kristus.
»Vsakdo izmed vas naj dela bližnjemu po godu, da ga izpodbudi na dobro; zakaj tudi Kristus ni delal sebi po godu.e Rim. 15, 3.
Sv. Peter programatično proglaša isto: »Vi (kristjani) ste izvoljeni rod, sveti narod, kraljevsko duhovništvo, da (z zgledi) oznanja sijajne lastnosti Krista, ki vas je poklical iz teme k čudoviti svoji svetlobi.« I. Pet. 1, 10.
Dolžnost lepeiga vzgleda veže torej vsakega kristjana, tudi može in fante še posebej, ker ti imajo v javnosti prvo besedo.
Ako pogledamo po Sloveniji, vidimo, da je še večina naših mož in fantov krščanskih, ali njihovi lepi zgledi se v splošni cerkveni organizaciji rekel bi zabrišejo.
Ob nedeljah in praznikih z dobrimi prihajajo v cerkev tudi manj dobri, milačni in hinavski kristjani, ki so morda cel teden pri svojih poslih in opravilih zabavljali čez vero in duhovnike in škofe in samega sv. očeta in cerkev, kakor so pač čitali v svojih, cerkvi in veri in duhovništvu sovražnih listih.
Enako pa tudi v manj krščanskih hišah še vedno več ali manj molijo, nekaj iz navade, nekaj zaradi otrok, pa tudi zaradi sosedov. Mnogi pridejo k sv. spovedi za veliko noč, ali na žalost bolj po listek kopo sv.odvezo.
Dobri in verni možje vse to vidijo, pa se pohujšujejo nad takim farizejstvom in postajajo malodušni, ker živo občutijo potrebo notranje — cerkvene organizacije, kamor farizeji ne bi miogli. Razen tega je naše verno moštvo na deželi prebistre glave, da ne bi razumelo, da je že sedaj večina našega meščanstva in ogromna večina organiziranega delavstva v javnem življenju proč od Krista-Boga, proč od cerkve, ter da se protiversko mišlje-
nje potom meščanskih in delavskih organizacij razliva iz mest, trgov in obrtnih središč tudi na kmete. Vsak dan nas bolj prepričuje, da pri sedanjih še splošno dokaj dobrih verskih razmerah na deželi čisto gotvo ne ostane dolgo časa, ako se verni možje in fantje z vso silo organiziranega verskega zgleda ne upro rastočemu in organiziranemu versko-nravnemu pohujše-vanju od strani nasprotnikov.
Sicer pa tudi naše pobožne žene in dekleta potrebujejo pobude od moške ih fantovsike strani.
Že trideset let je naše ženstvo, kar se tiče lepega zgleda, v prvih vrstah in prav gotovo je, da bi bilo pri nas v versko nravnem oziru neprimerno slabše, ko ne bi bilo naših cerkvenih ženskih in dekliških organizacij.
Res je pa tudi, da se tam, kjer možje in fantje malomarno stoje ob strani, energije lepega organiziraiiega Zgleda našega ženstva ne morejo uspe-
šno razmakniti, nego, da se mnogokje krhajo in slabe in včasih — otopel
Proti takozvani »svobodni misli, ali bolje proti neveri, ki se tudi pri nas vedno drzneje organizira in hoče že tudi kmečko mladino obojega spola spraviti pod svoj prapor, moramo torej dvigniti in okrepiti versko zavest zlasti našega moštva in s tem utrditi tudi naše pobožno ženstvo.
Možje in fantje! Organizirajte se, da bodo naše vrste v vsaki duhovniji ce-celoma strnjene. Organizirajte se torej v mogočno versko silo, ki bo z neodo-jivo a sladko močjo potegnila h Kristu vse, kar je še vernega po duhovni jah, ki bo potrdilo dobre, ogrela mlačne in hudobne prisilila k molku. Toda kako?
Sv. Peter nas bogonadahnjen opominja, da se je treba Anti-Kristu upreti z močno vero v Kristusa-Boga: »Cui resistite fortes in fide«. Ali kje bomo dobili tako močno vero, ki bo kos svobodni misli?
»In mysterio fidei«: v skrivnosti naše sv. vere, v sv. obhajilu, ki je naše najgloblje in najvišje in najživejše naše versko opravilo, ki nam samim najkrepkeje množi krščansko vero, upanje in ljubezen, a je tudi najgen-Ijivejša verska pobuda vsem, ki nas vidijo pri obhajilni mizi.
Prav to namerja Apostolstvo mož z mesečnim skupnim sv. obhajilom.
Dt. Fr. Knavs.
Kako je pred vašo cerkvijo?
Spoštovani g. urednik! Zelo potrebno reč ste načeli z gornjim vprašanjem. Ko sem ga bral, mi je pero kar samo skočilo med prste, daj, piši, trobi, vpij, da se bodo ljudje že enkrat do dobrega zavedli, kako silno žalostno in črno senco mečejo na vso župnijo tiste tolpe, ki nedeljo za nedeljo, praznik za prazr nikom stoje v večji aM manjši bližini domače cerkve, v kateri se pravkar vrši služba božja in oznanja blagovest Kristusova. Človek se nehote spomni Golijata, ki je hodil dan za dnem zasmehovat izvoljeno ljudstvo božje in se s tem junaško bahal. Nedolžnega in bogaboječega Davida je to močno bolelo in vzkliknil je poln svetega ogorčenja: »Kdo je ta neobrezani Filistejec, ki zasmehuje vojsko živega Boga?« Tiste pred cerkvijo stoječe tolpe zagreše hujšo pregreho, kakor jo je Filistejec Golljat: zasmehujejo ne samo vojsko živega Boga, ampak živega Boga samega.
Bilo je pred svetovno vojno, ko je bil avtomobil še bolj redka prikazen. Na široki, veliki cesti se je vozil v dvovprežni kočiji visok gospod po svojih službenih poslih. Bil je lep, solnčen dan Gospodov. Ko se je peljal mimo cerkve, je stala pred njo velika gruča ljudi, med katerimi tudi zakonskih mož in družinskih očetov ni manjkalo. Že iz daljave sta vprežena konja postala pozorna na to gručo in začela striči z ušesi. »Vozi počasneje, France,« pravi gospod kočijažu, »maša je mi-
nila in ljudje gredo 'iz cerkve.« No, maša ]>a še ni minila, ani|*ak samo pridiga se je končala in začelo se je pravkar darovanje. Prav do cerkve so stale posamezne gruče ljudi s pokritimi glavami, s cigaretami In pipami v ustih; pljuvali so okrog sebe in se pogovarjali kakor na semanji dan. Silno žalostno so odmevale orgije in petje iz cerkve v to oskrunjenje Gospodovega dne. Zdelo se je, da je tako onečaščemje Bogu posvečenega dneva celo konjema preveč. Ko je vozil voz mlimo, sta se konja plašila in kočijaž Frtincč je moral precej krepko prijeti za vajeti, da mu nista ušla. Gospod v kočiji ni bdi samo učen, ampak tudi globokoveren mož, ki ga je v dno duše zapeklo tako početje. Kočijaž Francč pa je menil, da sta konja, ki nista bila ravno plašljiva, gotovo videla v teh gručah ljudi samega vraga, ki ne trpi kristjanov v cerkvi, ampak jih goni ven, kakor goni polhe v bukovi hosti. Kajpada se moti kočijaž France, če misli, da vrag polhe preganja — mar so mu polhi in polšje kape! — res je |», da ni Duli božji, ki goni nesrečneže fiz cerkve, ampak hudobni duh. Moti se sicer kočijaž France, če misli, da so konji videli vraga, res je pa, da je hudobni doli v takih postopaških tolpah, neviden sicer, a gotovo se v njih sredi peklensko raduje nad svojimi nesrečnimi žrtvami. In takih neizmerno žalostnih pojavov je videti, žal, okoli mnogih cerkva. Cim lepši
Duhovni šopek iz nedeljskih evangelijev v maju.
1.	nedelja.
(Jezus dobri pastir.)
Prerok Ecehiel (34, 23) napoveduje prihod pastirja iz Davidove hiše: »In obudil bom edinega Pastirja, kateri jih bo pasel, (moje ovce), svojega hlapca Davida; on jih bo pasel in on jim bo pastir.« Ta pastir bo ravnal po Gospodovem navodilu, ki je zapisano istotam (Ecehiel 34, 15—16): »Jaz bom pasel svoje ovce in jaz jih bom vodil počivat, pravi Gospod Bog. Izgubljeno bom poiskal, izgnano nazaj pripeljal, ranjeno obvezal, slabo okrepčal, debelo in močno bom varoval in pasel jih bom po pravici.« Nastopil je Jezus Kristus in povedal, da je on tisti Pastir: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.« Ali smo mi med tistimi, ki ga poznajo? Ima pa Jezus še druge ovce, ki niso v njegovem hlevu; tudi tiste mora pripeljati, da bodo poslušale njegov glas in da bo ena čeda in en pastir. Koliko bi mi lahko pomagali Kristusu in njegovi Cerkvi, da bi se to čimprej zgodilo!
2.	nedelja.
(Jezus napoveduje svoj odhod.)
»Grem k Očetu.« To je glas, ki odmeva iz današnjega evangelija. Jezus Kristus kot človek zapušča svet in se odpravlja k Očetu v svojo slavo. Dokončal je namreč delo, ki mu ga je Oče dal (Jan 17, 4). Toda bilo je treba, da je Kristus trpel in vstal od mrtvih in tako šel v svojo slavo, govori sv. Cerkev današnjo nedeljo v svojih molitvah (Graduale). To, prijatelj, je tudi slika tvoje poti skozi življenje: »Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje.« Ali naj zato trepetamo ? Ne, marveč raje poslušajmo opomin sv. Pavla: »Bodite
je Gospodov dan, 8im večjti je praznik, tem bridkejše so slike okoli hramov božjih! Odpraviti to grdo razvado je toliko, kakor rešiti toliko ubogih mladeničev pa tudi mož iz krempljev hodobnega duha. Kako to doseči? Način g. misijonarja Ocepka je prav lep, a izpeljiv samo v župnijah, kjer je več duhovrti-kov, vsaj dva morata biti-. Kaj in kako v župnijah, kjer je samo eden? In takih žup-ni'j je več nego župnij z dvema ali več duhovniki. Tukaj pa mora Katoliška akcija stopiti v boj. Dobri župljani morajo pomagati svojemu dušnemu pastirju, da skupno z železnini močmi izbrišejo iz župnije ta črni madež. Najprej je potrebno, da se dobri možje in kntje do dna duše prepojijo z živim prepri-
torej, ljubi bratje moji, stanovitni, neomahljivi in vedno odlični v delu Gospodovem, ker vešte, da vaš trud ni prazen v Gospodu (L Kor 15, 58).
3.	nedelja.
(Jezus obeta učencem sv. Duha.)
Pri Jakobovem vodnjaku v Samariji je govoril Jezus ženi Samaritanki: »Ko bi poznala dar božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode« (Jan 4, 10). Ko nam Jezus danes govori: »Ce ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal« (Jan 16, 8), se mi zdi, da nam hoče isto povedati. »Ko bi vi vedeli, kdo je Tolažnik in kakšen dar je njegova milost, s kakšno vnemo bi ga prosili za ta dar! »žalostna resnica je, da svet duhovne dobrote premalo ceni in zato premalo po njih hrepeni. Ali vedi, moja duša, da se nikjer drugod ne boš popolnoma utolažila in okrepčala razen v Bogu. Če preveč neredno hrepeniš po časnih rečeh, boš izgubila večne, nebeške (Tom. Kemp. III. 16).
4.	nedelja.
(Jezus uči o moči molitve.)
Ta evangelij je nekakšen uvod v prihodnje prošnje dneve. Zbiramo se te dni v cerkvah, hodimo v procesijah, molimo litanije vseh svetnikov in prosimo blagoslova svojemu delu, zlasti poljskim pridelkom. Ali bomo uslišani? Naj povem za odgovor besede sv. Benedikta: »Kadar hočemo zemeljske mogočneže česa prositi, si tega ne upamo drugače kakor ponižno in spoštljivo; koliko bolj moramo šele pred Gospoda, Boga vesoljstva z vso ponižnostjo in čisto pobožnostjo nositi svoje prošnje! In vedimo, da ne bomo uslišani po mnogem govorjenju ampak po čistosti srca in po solzah kesanja.«
Kdo kolne? Če ste tako nesrečni, da morate slišati kletev, dobro poglejte preklinjevalca in boste videli, da je to surov, neolikan in slabo vzgojen človek ter najbrž grd pijanec.
Čanjem o veliki grešnosti te grde razvade. Potem pa na agitacijo zoper njo od moža do moža, od fanta do fanta. Glavno besedo je vsekakor prepustiti domači hiši. V družinah, v katerih je strah božji in ljubezen božja, se ne dobi zlepa, da bi se brez pekoče vesti podal med tiste postopače, ampak ga je sram biti v taki vražji bratovščini. Tisti, ki so sužnji te grde razvade, so žalostne priče o pomanjkanju strahu božjega v domači hiši. Vsa sredstva, ki služijo za temeljito duhovno obnovo družinskega življenja, pomagajo tudi odpraviti to grešno razvado, zlasti učinkovita so: Aipostolstvo mož, mladeniške Marijine družbe in posvečenje družin presvetemu Srcu Jezusovemu.
Še iz delavskih vrst
Delavsko vprašanje sili pri nas vedno bolj na površje. Prej ali slej se bo moralo rešiti. Rešiti se bo moralo temeljito dn zadovoljiti na temelju pravičnosti oba činitelja, ki prideta pri tem vprašanju v poštev, namreč delodajalca in delavca. Delodajalec ima kapital; ali si ga vsaj preskrbi pri denarnih zavodih ali na kak drug način, n. pr. po delnicah itd. On postavi podjetje, v katerem dobe delavci delo in zaslužek, podjetnik pa tudi svoj del dobička, za svoj trud in skrb ter na račun kapitala.
Ni moj namen, danes dokazovati, kaj je najvažnejše pri vsakem podjetju — kapital ali delo rok. Lahko kar rečem, da je na dlani, da je delo rok važnejše. Seveda bodo ipodjjetniki, ki so kapitalističnega duha iln ravnanja, to zanikali, vendar pa nikdar dokazali svoje trditve. Odtod pa izvira tudi vedni boj delavca za izboljšanje svojega položaja, ki ga ne more doseči zlepa od podjetnika z materijalističnimi nazori. Za tak boj je pu treba ne samo dela, ampak tudi poguma in vztrajnosti.
Edini smo si vsi delavci, da si s svojim delom zasluži vsakdanji kruh in preskrbi vsaj človeka vredno udobnost za starost. Tega nam menda nihče ne more zameriti im tudi nima pravice braniti ali ovirati. Zelja vsakega delavca je, napraviti si hišico in ustanoviti malo družinico; navadno se dogaja nasprotno: najprej družinica, potem šele hišica. Zakaj tako? Marši kat eri samski delavec ali delavka je lahkomišljen. Kar bi mogel prihraniti, razda za obleko in pijačo. Komaj spravi skupaj za poroko in druge neizogibne stroške in pride v zakon praznih žepov. Ako sta oba taka, ni izključena revščina že prve tedne po poroki^ in s tem tudi bridko razočaranje.
V človekovi naravi je, da se osamosvoji. TO bo pa dosegel le delavec, ki je značajen im vztrajen. Delavci brez hrbtenice se navadno prej ali slej prevrnejo v mlakužo sužnosti, ki ni ponos mliikomur. Ne rečem, da si delavec ne hi smel ničesar privoščili. Bog varuj 1 Nasprotno! Naš delavec bi si lahko privoščil še več, ako hi znal in hotel urediti svoje prehranjevanje in preživljanje. Kar zapravi v nedeljo brez potrebe na pijači in na obleki, bi mogel imeti ves teden priboljšek pri hrani. Omeniti moram tudi to, da je čisto napačno mnenje, da je edino le mesna jed za delavca najizdatnejša in zalo marsikdo prezira mlečne izdelke. Kdor hoče vztrajno, dobro in brez velike škode za zdravje delati, mora imeti dosti in dovolj tečne hrane, kar pa slovenski delavci večinoma prezremo. Zato pa gospodari med delavci tako jetika, kor je prehrana prepičla, obleka pa prelepa za njegov stan.
To so na videz malenkostne reči, ki pa postanejo v življenju vsakega delavca, ako si zna urediti že na sebi borno stanje, da mu prinašajo vsaj nekaj zadovoljnosti in s tem tudi sreče. Pijača in pohajkovanje po gostilnah pa mu prinese nezadovoljnost, da je slednjič zmožen verjeti vsako hujskarijo, kd jo natveze kak socijalist ali komunist, čeprav bi mu zdrava pamet zovedala, ako bi jo poslušal, da je to neizpeljivo.
»Pomagaj si sam in Bog ti bo pomogak, velja tudi za nas. Imej sebe v časti zaradi človeškega dostojanstva; enako tudi svojega sodelavca. Zavedaj se, da je delo tujih rok živ kapital, ki je več vreden, kot mrtev denar, ker ustvarja nove dobrine za človeško družbo. Delaj svoje delo vestno in skrbi za napredek v svoji stroki! Pomagaj si sam! S cim? Danes na ikraitko omenlini samo sredstva, ki so: strokovna društva, zadruge, [»odporni skladi in versko-prosvetna delavska društva. Samopomoč je nam delavcem iprva, ker kdor zaničuje samega sebe, je podlaga tujčevi peti. Vsa ta sredstva pa niso bojna priprava proti delodajalcem in njih podjetjem, ampak naj služijo v lastno našo spopolnitev, da bo podjetje bolje uspevalo, ki bo zmožno nam dati zadosti kruha in bodo delavske hišice ob bregu naše Bistrice priča naše zadovoljnosti in sreče. To se bo zgodilo, ko si pravica in ljubezen podasta roko.
Jarše-Grobljc. Novo življenje se je zbudilo v tem letu v našem prosv. društvu. Želja vseh članov in tudi potreba zahtevata, da si sezidamo društveni dom. Akcija v ta namen se je že začela. Načrti bodo ravno te dni predloženi srez. poglavarstvu. Začeli smo tudi z zbiranjem potrebnih sredstev. Tukaj se prav priporočamo vsem tistim, ki jih bodo nadlegovali naši člani za kakoršenkoli dar. Začeli smo pisati posebno spominsko knjigo, kamor pride ime vsakega najmanjšega dobrotnika. Ako bi pa kdo bil tako dobrega srca, da bi daroval t/isoč dinarjev, njegovo ime bo zapisano z zlatimi črkami ne samo v našem srcu, ampak tudi na marmornati plošči, ki jo bomo vzidali v dvorani. Prvi na njej bo g. Fr. Tro-bevšek, lesni trgovec v Vrhpoljah. Daroval je prvi tisočak! Posnemajte lepi zgled!
Sela pri Kamniku. Bolje bi bilo poročilo nasloviti z »žrtve in uspehi«, kajti veliki uspehi, ki jih je vsakemu obiskovalcu selske fare raaodel praznik Marijinega oznanjenja, se dajo razložiti samo s požrtvovalnim in vztrajnim delom, ki ga je doživljala lepa in preprosta fara vso preteklo zimo.
Prva in najvažnejša prireditev praznika je bila razstava ženskih ročnih del. Res čuditi se moramo, da so preproste delavne roke vaških mladenk zmožne izvršiti dela, ki jih je razodevala razstava. Namizni prtovi, pregri-njala za velikonočni blagoslov, mali prtički, obhajilni prti, zavese, robci, pregrinjala za postelje itd. vse to se je vrstilo v lepem redu in komaj dalo prostora najrazličnejšemu belemu perilu. Posebej omenjamo krasen prt za Marijin oltar v Gozdu. Vse to so izdelala dekleta, poleg tega so bili razstavljeni še ljubki izdelki naših najmanjših — šolskih otrok.
Da bi zvedeli, kako je vse to mogoče, smo povpraševali in doznali, da je duša vsemu delu bila izredno marljiva in požrtvovalna šol. upraviteljica gdčna Fajdigova. Seveda še tako dober poveljnik brez dobrih vojakov ne more uspeti, zato pa je treba poleg dobrega vodstva tudi marljivih deklet in selska so, kar v čast jim povejmo.
V pozni jeseni so pričele kot druga leta s tedenskimi dekliškimi sestanki v mali knjižnični sobi pri društveni dvorani in vztrajale do konca do — zmage. Do 40 jih je prihajalo iz domače dm še šmartinske, gojške in vranje-peške župnije. Naporna pota, snežni zameti, nič jih ni zadržalo. Niti lepo vreme ne, ki je za tako delo na kmetih manj pripravno.
Kako pa tudi! Sag je bilo na sestankih tako prijertno, tako domače in tako poučno. Točno ob uri so prihajale, same vse uredile, in zbrane okrog svoje voditeljice so se zabavate z delom, ki ga je lepšalo petje, šale, igrice itd. Res prava ljubezen in iskrenost je morala vladati med njimi. — Pa to ni bilo njihovo edino delo. Doma so z veseljem nadaljevale in izvrševale, včasih pozno v noč z občudovanja vredno pridnostjo. Zato pa taki uspehi. Ali si moremo misliti lepšega prosvetnega življenja za naša dekleta? Naj se grejo vendar voditeljice in dekleta iz drugih fara na Sela učit in posnemat. Naša dekleta zaslužijo take izobrazbe — radi verjamemo, da pri tem srčna vzgoja ni bila nič zanemarjena — in moramo jim jo preskrbeti. Seveda rabimo za to voditeljev — voditelje, ki na sebe znajo pozabiti in izgorevati za druge.
Druga prireditev lepega praznika je bila ljubka proslava »materinskega dne«, ki se je vršila popoldne v dvorani. 10 točk obsegajoča prireditev je pokazala, kako zna biti hvaležna svojim mamicam dobro vzgojena mladina. Pohvalno omenjamo prireditev tudi zato, ker če kdaj, nam je treba prav lepih materinskih dni v današnjem času, ki ta sveti poklic ogroža. Primerno je, da pri taki slavnosti sodeluje še posebno šolska mladina pod vodstvom požrtvovalnega učiteljstva, saj je ono predvsem poklicano, da čuva v mladih srcih poleg drugih še posebno 4. božjo zapoved. Na uspeli proslavi na Selih moremo samo čestitati. Žrtve rodijo uspehe. Delu čast!
Blagovica. Praznik Mar. Oznanjenja je bil eden najlepših dni za blagovško župnijo. Ta dan je namreč bilo (>3 žena (t. j. dve tretj. vseh žena) sprejetih v Marijino družbo, ki je bila v župni cerkvi na novo ustanovljena. Kljub temu, da se j!e vršilo ta dan dvojno
Janez Langerholc:
Sreča
(Povest. — Nadaljevanje.)
»Pustite na miru reveža, gospod župnik, saj vidite, kako ga je sram pred vami. Kar je bilo, naj bo pozabljeno, zanaprej bo pa Jaka ves drugačen človek. Kaj ne, Jaka?«
Ljubeznivo ga je pogledala. Jaka pa je bulil v tla.
»No, Jaka, ali bo drugače? Govori !«
»Boooo!« je počasi in z negotovim glasom izpovedal Jaka.
»Jutri bova kupila novo obleko, kar narejeno, v nedeljo bo pa že šel k sv. maši. Ampak v nedeljo bova šla na Gorenje, saj veste, zakaj. Da nebi bili otroci gluhi in bebasti, ko bi midva slišala svoje lastne oklice.«
»Lahko gresta, kamor hočeta. Ampak toliko vama pa moram povedati, da radi oklicev ne bodo otroci ne gluhi, ne bebasti.«
»Ne! ?«
»Nikakor. Vse kaj drugega je krivo, da je danes precej otrok bolj trdoglavih in kratkoumnih. Ali naj vama povem ?<
»Radovedna sva.«
»Glavno krivdo nosi alkohol, žganje, po domače povedano in sploh vse upijanljive pijače, ki jih čez mero uživajo mnogi zakonski očetje in tudi — žal -— matere. Drugi krivec je zakon med bližnjimi sorodniki. Otroci sorodnikov so radi slabotni, hitro po-mrjejo, ako pa ostanejo pri življenju, se jih rada prime kaka napaka: gluhi so, slepi ali tudi slaboumni. In pa še nekaj je: Otroci mnogo napak podedujejo tudi po svojih starših. Saj vesta, kaj pravi sv. pismo: Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ce so starši nagnjeni k raznim slabostim ali pomanjkljivostim, to hočem reči, podedujejo radi te slabosti tudi otroci. Ko bi ljudje tole malo bolj upoštevali, razne prazne vere pa opuščali, bi bilo desetkrat bolj pametno. Pa spet beremo v sv. pismu: Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.«
Gospod Janko se je razvnel. Meta je molčala, Jaka pa je po dolgem času spet Slišal nekaj pridigi podobnega.
Po opravljenem izpraševanju sta se ženin in nevesta spet vračala na svoje domove.
Gospod Janko pa je vzel svojo palico in odšel k gospodu županu na daljši pomenek.
Pozno zvečer se je vrnil Pohbnov Lojze iz gozda domov. Ves dan je z Martinčevim Francetom podiral sme-reke.
Žena mu je pripravila tople vode, da si je izmil roke, ki so bile vse črne od smrekove smole, potem pa je sedel k gladko pomiti javorovi mizi in pospravljal pod streho toplo večerjo.
»Ali otroci že spe?«
»Že. Ampak to ti moram povedati, da je bil Stanko že spet zaprt. Krščanskega nauka menda ni nič znal.«
»Naj počaka! V nedeljo bo šel k sv. maši, potem se bo pa ves dan učil. Pa mu ne smeš naprej povedati, da se mi ne bo kam potepel!«
»Veš, da mu ne bom.«
Pa si je utrnila solzo.
»Vidim, da se ti smili. Lepo to. Ampak to boš že razumela, da mu le
duhovno opravilo, je bila ob 9 dopoldne ob
drugem sv. opravilu, ko se je vršil sprejem, vsa cerkev |>olna ljudstva. Sprejem je izvršil dr. Andrej Snoj, veeu&iliaki profesor v Lju-bljiani. Pomagala ata mu župnik Pavel Perko iz Češnjic in domaiči župnik. Pred sprejemom je imel g. profesor govor, v katerem je poudarjal, kaj je pred vsem namen družbe za žene, namreč: lastno 'posvečenje im skrb za lepo, krščansko družinsko življenje. Govor je bil tako prisrčen, da so se marsikaterim, ne samo ženskim am>i>ak tudi moškim zasolzile oči. Po govoru je bil sprejem, po sprejemu pa se je vinila slovesna sv. maša z leviti kakor se menda že par desetletij ni vršila v tukajšnji cerkvi. Po sv. maši so zapeli zahvalno pesem.
Kakor čujemo je ta slovesnost zelo povo-Ijino vplivala ne samo na ženski svet, ampak tudi na može lin fante. Možje so imeli priliko spoznati, da bodo žene s pomočjo Mar. družbe postale še boljše nasproti svojim možem Ln še bolj skrbne matere' svojim otrokom. Hog daj, da bi ženska Mar. družba obrodila obilo dobrega sadu v fari.
V zadnjem »Našem listu«, je bila služba božja za 'tukajšnjo župnijo gotovo pomotoma napačno objavljena. Vsako nedeljo iu praznik se viši pri nos služba božja ob 0 zjutraj, le prvo nedeljo je sv. opravilo ob 10. Popoldanska služba božja je navadno ob 2 pop. — V župnijo prihaja sedaj po 30 izvodov »Našega Usta«. Ljudje ga radi bero. Ne vemo pa, Č6 bo to število ostalo tudi čez poletje, ker v tem času ljudje radi dela manj bero.
Komenda, Dopisnik iz Komende ima veliko smolo. V prvi št. »Našega lista« ni bil objavljen njegov dopis, ker je bilo zmanjkalo prostora. V drugi je bil objavljen samo uvod dopisa, ki je sam zase brez pomena. Pa to še ni vse. »Naš Ust« je komendskega župnika prekrstil iz Janeza v Jakoba in oznanil, da
dobro hočem. Fant naj se navadi, da bo vesten, priden in natančen. Bogastva mu ne morem dati, kar mu pa lahko dam, to mu hočem zapustiti.«
»Že prav. Nič ne bom nasprotovala. Milka je bila pa pri gospodični pohvaljena.«
»Prav. To me veseli. Pokaži, kako pa že piše!«
Z vidnim zadovoljstvom je gledal Utrujeni Lojze okorne poteze otroške roke, ki so pa zadobivale čedalje lepšo obliko in kazale napredek..
»Vedno lepše. Tako je prav. Tudi nobene packe ne vidim v zvezku. Povej ji, da sem bil vesel njene pisave. Jutri bo že spala, ko bom jaz že davno na delu. Naj spi! Zdaj ima še čas. Kaj pa Jožek?«
»Danes ga moram pohvaliti. Ves dan je bil doma. In dvakrat mi je pripeljal drva na svojem vozičku.«
»Prav je tako.«
Povečerjal je. Kratka pa krepka večerna molitev je zaključila dnevno delo. Stopil je še do otrok, poškropil jih je z blagoslovljeno vodo in jih pokrižal, preden se je podal k zasluženemu počitku. (Nadaljevanje prih.l
se popoldanska služba božja v Komendi ob nedeljah Ln praznikih začenja ob >/> 3. Vse je dopisnik mirno požrl, tegia pa ne more, da se popoldanska služba božja začenja ob l/>3. Dopisnik noče biti kriv, da bi obiskovalci sta-roslavne Komende ostajali brez popoldanske službe božje. Kes je, da se začenja ob nedeljah ob 2, le ob največjili ,praznikih pa ob l/j 3. — Je pa vredno obiskati Komendo. Saj je tukaj božja pot sv. mučenca Urbana. V 18. stoletju je prihajalo toliko romarjev k sv. Urbanu v Komendo, da sta bila nastavljena dva duhovnika samo za romarje, da sta jim vsak dan pruligovala im maševala. V farnem arhivu je knjiga, v kateri je napisanih nebroj us lisa n j na prošnjo sv. Urbana, čigar telo [»očiva pod velikim oltarjem v lepi stekleni skrinji. — V Komendi je nekdaj kot kaplan in župnik živel Kregljev Odisej Peter Pavel Glavar. Najlepši njegov spomenik je beneficij, ki ga je ustanovil in bolnica, ki pa ima sedaj značaj ubožnice in hiralnice. Sprejema v oskrbo občinske uboge in tudi iz drugih občin proti dnevni odškodnini 10 Din.
Komenda. Kako je pred našo cerkvijo, si ne upam [)ovedati. Sram me je namreč. Ko ne bo najmanj dva meseca med zapovedano službo božjo nikogar zunaj cerkve, bom pa z veseljem sporočil. K A se je zavzela, da mora na vsak način odpraviti pohujšanje pred farno cerkvijo. Napravila je načrt, ki ga pa zaenkrat še ne izdani, ker ne vem, če se bo mogel izpeljati.
Stranj«. V zadnji številki smo omenili nov božji grob. To je prvi korak h delu za olepšanje župne cerkve, ki se bliža prvi stoletnici svojega posvečenja. Ta bo leta 1934. Do takrat bi bil zelo potreben še nov tlak po vsej cerkvi, i>otrebno bi bilo olepšati stene znotraj in zunaj, oziramo se po dobrotniku, ki bi nam dal denar za nove orgije. Kot krono vsega bomo pa poskusili napraviti v 1. 1934 sv. misijon 'im tako dostojno proslaviti prvo stoletnico posvečenja naše tako idilično ležeče župne cerkve tik pod Kamniškimi planinami na gričku poleg Bistrice. To so sedaj glavni načrti KA za našo župnijo. Bog daj, da bi jih tudi lizpeljali!
Stranj«. Nedavno smo nekjte tirali, da so leta s štev. 80 najbolj nesrečna. Ne bo vselej res. Ce malo čez ramo nazaj pogledamo, takole za 100 let, beremo v naši mrliški knjigi, dn je dne 25. februarja 1830 zasul v Bistrici /.nežni plaz 47 let starega Jožefa Prelesnika, Vovkovega iz Županjih njiv. Hujše čase so pa doživljali naši predniki preti 90 leti. 19. februarja 1840 je zasulo kamenje v planinah 22 let starega Florijana Potočnika, Mukovega od sv. Primoža. Tega leta so pogorele Zg. Stranje in so radi opeklin umrli: Marija Zupanec Ln Benedikt Zupanec, oba Pavleča iz Zg. Stranj št. 3, stara 41 oz. 39 let, dne 25. marca pa je umrl pri Špancu radi Lste nesreče 70 let stari Tomaž Zuiianec. Dne 18. maja je utonil v Bistrici 70 let stari- Matej Jeras iz županjih njiv štev. 1. 24. septembra pa so pokopali 18 let starega pastirja Andreja Sajovea iz Cerkelj št. 22, ki je visoko gori v planinah padel čez skalovje in se ubil. Izmed 13 mrličev tega leta jih je torej 8 umrlo nesrečne smrti. Kako bo pa letos, tega naprej ne ve in ne pove nobena pratka.
Gospodar,
ki hoče imeti obilen pridelek na svoji zemlji, jo skrbno
gnoji
s Thomasovo žlindro, superfosfatom kalijevo soljo in
poseje
samo dobra semena za deteljo — lucerno in črno deteljo, grahoro, peso, semenski oves in travna semena
in kupi
vse vrste poljskih in vrtnih semen
pri ANT. STERGAR
Kamnik
In vsi
barvajte
s čopiiči, laki in fimeži ter
z barvami
suhimi in oljnatimi
kupljenimi
■ po ugodnih cenah
pri ANT. STERGAR
Kamnik
Za vse,
ki potrebujejo
cement, strešno cementno zarez, opeko in Salonit,
ki kupujejo
vino, pristno dolenjsko in štajersko ter v steklenicah
nudi res dobro blago
trgovina
Ant. Stergar
Kamnik
Vranja peč. Radovedni ste, g. urednik, kako je pred našo cerkvijo. No, poslušajte! Predlanskim je neki možakar iz bolj oddaljene župnije prišel neko nedeljo pred našo cerkev ravno med službo božjo. Pravijo, da se je celo uro dolgočasil, da nikoli tako, ker ni dobil pred cerkvijo žive duše, da br se mogel ž njo pogovarjati. Tako torej je pred cerkv'jo naše gorske župnijce ob nedeljah in praznikih med službo božjo: ni dolgčas, ampak tihi, sveti mdr vlada pred njo, ki ga nihče ne moti, ker pred njo ne ostane med službo božjo noben domač župljan. Pri nas bi se vsak v timu srca sramoval, med službo božjo ostati pred cerkvijo. To je treba poudariti v posebno pohvalo našim mladeničem, vsem brez izjeme. Tako je pri nas pred službo božjo, tiho, miiirno; v cerkvi pa je prav kratkočasno: vsako prvo nedeljo n. pr. pristopi okrog 70 samih mož im mladeničev k mizi Gospodovih Ce ne verjamete, g. urednik, pa jo enkrat prlmaliajte na naš lep razgledni grič in prepričati se boste na lastne oči, da je res tako! O, koliko je več srčne izobrazbe in plemenitosti ter zunanje dostojnosti marsikod v hribih, nego ob širokih cestah v dolini !
Hengeš. Dnevi od 16.—23. marca so bili posebno blagoslovljeni za našo župnijo. Trije patri misijonarji od sv. Jožefa v Ljubljani so prihiteli med nas, da v sv. misijonu prenove celo župnijo. Upajino, da niso prišli zastonj. Obširna župna cerkev, ki je le nekajkrat na leto napolnjena, je bila zdaj skoraj premajhna. Vsi govori so biti dobro obiskani; župljani so se zavedali v veliki meri, da je zdaj čas milosti, čas rešitve. V neizbrisnem spominu ostane vsem četrtek 20. marca, ko smo v veličastni evharistični procesiji ob večernem mraku spremljali »Zveličarja« vsi udeleženci s prižganimi svečami v rokah. Res lep prizor, kot ga naša župnija najbrže še ni videla: okrog 2000 lučic preko polja sveti v čast im pozdrav Kristusu, Luči življenja, ki išče in kliče še tiste izgubljene ovce, ki same ne marajo priti k Njemu ... Večinoma vsi smo se radi odzvali Kristusovemu vabilu in pristopili k angelski mizi in obljubiti, da bomo še prihajali, zlasti možje in fantje odslej vsak mesec prvo nedeljo, ki bo moška nedelja.
»Lepo je bilo v teh dneh, kar prehitro je minilo,« taki glasovi so se slišaL Res je slovesnost minila, ostati pa morajo sklepi, da bomo to, kar smo ob sklepu misijona v cerkvi slovesno obljubili, tudi izpolnjevali.
Naglo, a človeško sojeno dobro pripravljena se je v dneh misijona preselila v večnost 80 letna Frančiška Gregorec iz Pristave. Močna in zdrava je bila v petek še pri skupnem sv. obhajilu za žene, drugi dan je že odšla ,po plačilo k Bogu. »Dobro sem se ob misijonu pripravila na smrt, kar rada bi umrla in ne boste imeli nikakih težav z menoj,« tako je govorila svoji hčeri. Zelja se j,i je izpolnila. V soboto (predzadnji dan sv. misijona) jo je Gospod poklical k sebi, da pri njem praznuje sklep sv. misijoni).
Kat. prosvetno društvo je priredilo na tiho in cvetno nedeljo v svoji dvorani predstavo »Pasijon« (Kristusovo trpljenje) v 10 slikah. Silno zanimanje za predstavo in dvakrat napolnjena obširna dvorana kaže da hrepene ljudje tudi po verski igri na društevnem odru.
Da ustrežemo še vedno številnim željam in zanimanju,, bomo predstavo ponovili še na belo nedeljo 27. aprila ob pol 4 popoldne in vabimo zlasti okoličane, da ne zamude te prilike 'In pribite v naš Društveni dom.
št. Gotard. Na praznik 25. marca smo letos prvikrat prirediili mate ninski dan. V cerkvi so imele žene zjutraj skupno sv. obhajilo. Pri popoldanski službi božji je bil pred Mtanijamii govor za matere. Po končanem cerkvenem opravilu je bila prireditev v dvorani s sledečim sporedom: Moški zbor je zapel »Slovenska mati«. Gč. učiteljica Marija Mate je orisala v lepem govoru značaj slovenske matere. Sledili sta 2 deklamaciji: »Slovenski materi« In »Naše ljube mame kakšne so«. Za sklep so uprizorite dekleta Marijine družbe prav živahno in lepo Igro v 4. dejanjih »Dve materi«. — Težko je pri nas spraviti žene v dvorano h kaki prireditvi— a ob materinskem dnevu so se pa odzvale vabilu v prav častnem številu. Znamenje, da se naše matere dajo vneti za lepe in vzgojne stvari. Celodnevno čaščenje sv. Rešnjega Telesa, ki je bilo do sedaj 5. maja smo prestavili mi 7. maj. Razlog spremembe je v tem, ker je 5. maja živinski in kramarski sejm.
Peče. Streho župne cerkve pokrivamo sedaj s |K)cinkano pločevino, to s plehom. Pri nas je to mogoče, ker imamo izvrstne domače kleparje, ki delajo pošteno in po ceni. Ljudstvo je pa tudi vneto za hišo božjo, tako da se bodo vsi stroški pokrili s prostovoljnimi darovi. Dosedanja streha iz škrilja je bila slaba. Kljub vednim popravilom je vedno zatekalo. Pokrita bo sedaj prav po mestno, z žlebovi na strehi, proti nalivom in proti snegu. Z mogočnim zvonikom, ki je tudi pokrit s pločevino, bo cerkev na zunaj pravi kras vse župnije.
Vodice. Stoletnico našega pokopališča obhajamo letos na praznik Vnebohoda, 29. maja. Tedaj bo ob 10 sv. maša v kapeli sv. Lazarja na pokopališču s primemo slovesnostjo in darovanjem.
Naša fara, ki spada med najstarejše na Slovenskem, je bila ustanovljena gotovo že v 11. če ne že v 10. stoletju ter je imela svoje pokopališče okoli cerkve. L. 1830 pa je tedanji župnik Jernej Arko sezidal pokopališče ob glavni cesti, ki pelje v Vodice. V 100 letih je bilo tukaj pokopanih 2929 možkih in 3064 ženskih, torej skupaj 5993 ljudi, to je skoro za trikratno faro. — Ob stoletnici smo prenovili pokopališče, obzidje in kapelo. V kapeli je ena najlepših Langusovih slik, obujenje Lazarja. Kapela zopet dobi svoj zvonček in nova vrata; zgornji del vrat bo steklen, da se bo lahko videlo v kapelo. Vsa prenovitvena dela so stala 13.000 Din. Delali so pa skupaj 1200 ur ter porabili 75 voz peska in sipe, ki so jo posestniki brezplačno navozili, 4200 kg cementa, 2200 kg apna. Tudi novo streho smo napravili na obzidju. — Za počivališče našim telesom tsmo torej pripraviti vse prav lepo, da bi le tudi za naše duše vse prav pripravili!
UREDNIK. Avtomobil, voznih redov ne moremo in ne moremo dobiti. Zdi se pa, da jih bomo v prihodnji štev. gotovo objavili. — Nekaj dopisov je prišlo prepozno. Vedno do 10. v mesecu. — Red službe božje objavimo še enkrat, bolj pregledno. Popravki se bodo vpo-števali. — Se: Kako je pred vašo cerkvijo!
spomladansko blago za obleke i. t. d., si oglejte mojo zalago, ki je tako razkošno opremljena z krasnimi vzorci, da si lahko vsak izbere brez truda in pomisleka. Kar je pa glavno: cene so tako NIZKE, da pri meni kupi vsak MNOGO CENEJE, kot kjerkoli drugod.
Priporočam Vam nakup blaga edino le pri meni, ako hočete imeti lepe obleke po nizkih cenah. Krasna izbira ravnokar do-šlih svilenih robcev; najnovejši vzorci. Izredno krasno blago za ženske plašče in moške površnike poldubelne. Surova in umetna svila, delene popline, vse v najlepši izbiri. Velika izbira moških srajc in posebna izbira še moških kravat. Trpežni tisk in drugo cvirnato blago za ženske delavne obleke. Velika izbira hlačevine po posebno izjemnih cenah.
Stalna zaloga umetnih gnojil. Zaloga poljskih in vrtnih semen. Vedno v zalogi cement, stavbno železje, okovje za stavbe in pohištvo. Velika izbira kuhinjske posode, porcelana, stekla i. t. d.
Vedno sveža špecerija, posebno fina moka, ki jo pri meni kupite v dno najceneje. Že sedaj opozarjam, da bom imel za veliko noč, rozine radi velikega nakupa jpo prav izrednih cenah. To opozarjam radi tega, da ne bodete drugje za drag denar kupovali istega blaga.
Ker imam dobre trgovske zveze s prvovrstnimi tovarnami in proizvajalci, mi je omogočeno dajati vse blago po prav izjemnih cenah
Za obilen nakup se najtopleje priporočam
Otroški
kotiček
(Piše striček Matiček.)
Dragi najmlajši! Striček je zašel v precejšnjo zadrego. Ves v skrbeh je prišel k uredniku: »Kaj bo pa sedaj? Vsi ugankarji bodo hoteli dobiti pirh, ker sem pozabil povedati, da bodo samo izžrebani rešdlci nagrajeni.« Seveda sem ga najprej okregal. »Saj v Grobljah sploh toliko kokoši nimamo, da bi mogli vsakega obdariti s pirhom. Napravili bomo tako, da boste Vi letos ostali brez pirhov. Vse boste morali dati za ugankarje! Nekaj bom pa tudi jaz dal.« — Stričku je gotovo bilo hudo, ker ima sam tudi rad pirhe, toda svoje bralce in bralke ima pa še rajši. Taka je torej s pirhi. Zaenkrat morate stričku odpustiti.
Urednik
Pirhi
Največje veselje otrok o veliki noči so pirhi. Koliko veselja imajo, ko jih barvajo in še bolj, ko sekajo pirhe. Marsikateri je neroden in namesto, da bi z dinarčkom vsekal v pirh, pia vseka v prst ali v roko. Au-u-u! Kako pa to boli! Na Belokranjskem imenujejo pirhe pisanice, na Štajerskem pa pisanke. Kaj pa pomenijo pirhi? Pirhi naj bi pomenili Kristusa in njegovo vstajenje. Kakor namreč malo piišče, ko se izvali iilz jajca, samo pre-kljuje jajčno luščino, tako je Kristus sam od sebe, iz lastne moči vstal iz groba. — Striček želi vsem nečakom in nečakinjam prav vesele velikonočne praznike. Poln koš pirhov vsakemu, sladek kolač in dober »žegen«. Samo glejte, da katerega po praznikih ne bo želodček bolel!
Šmarnice
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venčajo glave; raduje se polje iln gaj!« Kdo izmed Vas ne zna te lepe pesmi!? Kmalu jo boste peli pri šmarnicah. In kateri otrok ne bi rad hodil k šmarnicam? Tisti, ki ne morete hoditi v cerkev k šmarnicam, jih pa vsak dan opravljajte pred domačim oltarčkom ali pred kako Marijino podobo ali kipom, ki jo lepo s cvetlicami okrasite. Ne pozabite pri šmarnicah prositi Marijo Kraljico misijonov, naj .pošlje mnogo misijonarjev k ubogim pogančkom, da
bodo tudi pogančke naučili Marijo ljubiti im častiti. Boste prihodnjič stričku sporočili, kolikokrat ste biti pri šmarnicah in kaj ste vse Maliji darovali. Za šmarnice Vam pove striček lep zgled iz misijonov.
Tung-šamg je bil .poganski kitajski trgovec. Imel je mnogo blaga v svoji zalogi, vmes seveda vse polno poganskih malikov. Prišel pa je nekoč k misijomarju im se z njim pogovarjal ter izrazil željo, ali ne bi mogel tudi on postati kristjan. Misijonar je videl, da jte njegovo srce še popolnoma pogansko. Rekel mu je: »Ločiti se boš moral od vseh poganskih malikov. Med rečmi, ki jih prodajaš, me smeš imeti nobenega njihovega kipa ali podobe.«
Trgovcu se je zdelo tega škoda zato se je obotavljal.	•
»In če vse malike proč vržem, kaj pa dobim zato?«
»Podobo, ki je lepša od vseh tvojih. Tole lepo Mamijo dobiš-, pravi misijonar im pokaže poganu krasno veliko sliko Marijino. Gledala j|e s tako milimi in ljubeznjivimi očmi nanj, da je bii pri tem pogledu globoko ganjen.
»Daj mi to lepo podobo!« je vskliknil. »Vržem proč vse malike.«
Dobil je Marijino podobo in Tung-šamg je držal svojo besedo. Z velikim ropotom je pometal iz svoje zaloge vse poganske malike. Na njih mesto pa je obesil Marijino podobo. In Marija mu je izprosila milost svete vere, da se je spreobrnil in se dal krstiti.
Ugankarji
Otrok ugankarjev je pa to pot veliko. Vseh je 109. Vsi novodošli pozdravljeni! Nekateri pravijo, da je uganka bila zelo lahka, drugi so pa zopet jKjvsod okrog hodili predno so našli pravo pot v šolo. Včasih je eden ali drugi malo gredice .[»hodil ali zašel kam v kot. Vse rešitve so pa pravilne. Kako pa sedaj z nagrado? Striček je pozabil zadnjič napisati, da bo žreb določil, kdo bo pirh dobil. G. urednik ga je na to opozoril šele, ko je bil list že tiska«. Pa striček misli, da ste Vi vsi tako razumeli, da bo samo izžrebani rešitelj dobil
Otroci, poglejte te štiri slike! Gospod slon se je šel sprehajat. Opičja navihančka sta P“ jako poredna. Kakor vsi poredni otroci. Zato sta pa tudi pošteno skupila. Kaj boste rekli vi k temu, otroci? Poglejte slikoI Trije, ki bodo najlepše povedali, kaj se je zgo-d‘lo navihancem, dobijo nagrado po pet misijonskih razglednic.
nagrado. Da ne boste razočarani, je striček vendar določil za nagrado kar šest lepih pirhov. Kuko striček žreba? Čisto pravično. Vsak rešitelj dobi svojo številko. Nato striček vrže vse številke v vrečico in dobro premeša., potem pa zakliče kakor otroci, ko se igrajo: »Ena, dve tri, pridi venkaj ti!« In prišel je venkaj Jože Matko, Domžale. Izžrebani so bili in dobijo lepe prekmurske pirhe še ti-le: Mlakar Ivan, Domžale; Kobol Bogdan, Kamnik; Jožef Nachtigal, Mengeš; Mihaela Svetlin, Sr. Jarše; Tone Žebov, Vodice. Izžrebancem striček čestita!
Stanku in Verici so pokazali pravo pot v šolo in s tem uganko pravilno rešiti sledeči otroci: Pavla Cotmun, Domžale; Stanko Habjan, Domžale; Franc Abe, Stob; Mihael Sršen, Depalja vas; Francka Zajec, Mengeš; Joško in Ivan Kralj, Jarše; Anton Kompare, Mengeš Pavla Žnidar, Mengeš; Mici Ravnikar, Klopčič Jožef, Rodica; Ivana Matko, Tanči Ravnikar, Lovrcnček Skrabar, Jožefa Rihtar, Ivanka Šlibar, Mlakar Ivan, Jože Matko, vsi iz Domžal; Marjan Vodopivec, Anton Šporar, Anica Cerar, Ivanček Habjan, Stob; Peter Rotar, Ihan; Arnež Mihael, Jeras Peter, Ivan Boršt nar, Mihaela Svetlin, Jame; Ivan Cotman, Midi Povš, Rodica; Stupar Marija, Homec; Franc Gregorš, Ana Mušič, Marija Šegetin, Loku; Šuštar France, Bukovica; Mihael Burnik, Vodice; Slavka Erjavšek, Strahovica; Zarnik Stanislav, Suhadole;Francka Gosar, Melhior Vrhovnik, Mengeš; Micka Lužar, Pristava; Betka Vodopivec, Mengeš; Pepca Šimenc, Stranje; Ivko Lipar, Mengeš; Vrhovnik Mihael, Mengeš, Marja Velkavrh, Sr. Jarše; Lojizek Hribernik, Podmilj; Francka Levec, Mengeš; Gotke Viktor, Ihan; Uršič Pepca, Kregarjevo; Tonček Gregorc, Mengeš; Testen Mihaela, Loka; Podboršek Francka, Loka; Mandelc Franc, Kamnik; Mandelc Franc, Jarše; Tone Žebovec, Vodice; Vrhovnik Franc, Mengeš; Francka Omahna, Blagovica, Vinko Kokalj, Jarše; Miha Rihtar, Dob; Podbevšek Franc, Vranja peč; Tončka Dobovšek, Stranje; Slavko Povž, Mahi loka; Hribar Janko, Dob; Cirilka Meršol, Dob; Mirko Pirnat, Jarše; Ciril Jesenšek, Peče; Alojzija Hrovat, Blagovica; Jožef Nachtigal, Ivan Šušteršič, Mengeš; Tončka Strah, Verica Jagodic, Kobal Bogdan, Majda Jereb, Kamnik; Albina Senožetnik, Ljudmila Pavlin, Logar Ivanka, Cerna; Ober-vvalder Maks, Ernest, Lobody Franc, Jesibar Anton, Albin Pavlin, Domžale; Nada Tomažič, Radomlje; Maligoj Roman, Kranjec Ivan, Vodice; Žagar Maks, Žagar Adolf, Ivan Grilc, Močnik Francka, Stranje; Franc Rakef, Trzin; Ivan Kosirnik, Vir; Jožef Moreta, Vrhpolje; Ciril in Albina Nograšek, Moste; Franc Berlec, Laze; Branko Bračič, Nevlje; Cerar Pepca, Sp. Tuštanj; Lavrinc Pepca, Novak Štefan, Moravče; Ivanka Kržan, Sv. Trojica; Janko Ba-lantinc, Zduše; Janko in Pavel Simoni, Želodnik; Jožef Kovič, Krtina; Marica Uršič, Kregarjevo; Mimi Šarc, Šmarca; Branislava Kočar, Rova; Rak Franc, Ihan.
Striček bo postal sčasoma slaven in povsod znan. Seveda z njim vred tudi njegovi mali prijatelji. Strička Matičiča poznajo že celo v daljnji Ameriki, ker tudi Mici iz Amerike, ki je tukaj blizu doma, povprašuje po stričku.
Koliko pisem je dobil sedaj striček! Skoraj bi bilo potreba posebnega pismonošo najetiI Strička to veseli, ker iz tega vidi, da otroci prav pridno berejo Naš list in otroški kotiček v njem. List se Vam torej dopade. Otroci, le poskrbite, da bo imela vsaka hiša v vasi in v fari »Naš list«. Če ga drugi nočejo kupiti, ga pa Vi kupite za tiste dinarčke, ki bi jih drugače za cukerčke dali. Vsem otrokom se striček zahvaljuje za voščila za Veliko noč.
Otroci, če sem jaz Vaš striček, ste pa Vi moji nečaki in nečakinje. Na to je strička spomnila Mihaela Svetlin iz Sr. Jarš, ki se je tako lepo podpisala: Tvoja nečakinja. Praviš, da je striček brihtna glavica 1 Pa Ti tudi. Pozdravljena! — Na druga pisma bo odgovoril striček prihodnjič.	Striček Matiček.
Nekaj misli
Vsak fant in vsako dekle, ki nista čisto pokvarjena, bosta priznala sledeče : kadar se fant želi resnično poročiti, si želi najbolj nedolžno dekle. Dekle je pa v enakem slučaju le takrat popolnoma srečna, če poroči ne-omadeževanega fanta.
Nič ne pomaga. Med vojsko in tudi nekaj let po vojski so mislili, da bo šlo brez Boga, brez cerkve. Toda taka miselnost ni doživela niti dsetletnice. Namesto islovesnosti desetletnice se je začelo svitati spoznanje, da bo zopet treba poslušati vest, zopet vzeti katekizem v roke in zopet vzpostaviti deset božjih in pet cerkvenih zapovedi. Nič ne pomaga. Sredi med nami je bil, čeprav ga nismo hoteli poznati.
Marsičesa nam manjka. Vsekakor tudi precej katoliškega ponosa. Katoliška akcija naj ga prav posebno goji!
„Naš list"
izdaja Misijonišče v Grobljah, p. Domžale. Tiska Misijonska tiskarna. List izhaja v začetku vsakega meseca in stane posamezna številka 1 dinar.
OGLASI
v »Našem listu« stanejo 35 Din za četr-tinko stolpca. Pol strani 200 dinarjev.
Vozni red kamniške železnice
Ljubljana—Kamnik	- "♦	Kamnik—Ljubljana
6.52	7.45	13.07	14.15	18.20	odh. Ljubljana glav. kol. prih.			7.00	7.42	1255	17.40	19.53
7.19	8.03	13.34	14.83	18.38	»	Ježica . .	.	. odh.	6.38	7!23	12.38	17.23	19.34
7.24	8.07	13.39	14.37	18.42	»	Črnuče . . .	. »	6.34	7.19	12.35	17.19	19.29
7.40	8.22	13.55	14.52	18.57	»	Trzin ....	. »	6.19	7.04	12.21	17.04	19.13
7.53	8.31	14.13	15.01	19.06		Domžale . .	. »	6.12	6.57	12.14	16.57	19.05
8.04	8.40	14.24	15.10	19.15	»	Jaršc-Mengeš .	. »	6.00	6.44	12.01	16.41	18.46
8.11	8.46	14.31	15.15	19.20	»	Homec pri Kamniku		5.55	6.38	11.55	16.34	18.38
8.25	8.59	14.45	15.28	19.33	prih.	Kamnik . .	. odh.	5.42	6.25	11.43	16.22	18.22
Vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 6.25, vozi samo ob delavnikih. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.52, vozi samo ob nedeljah.
Vozni red za avtomobilske vožnje v našem okraju se bo v kratkem najbrž nekoliko spremenil. Ker bo novi vozni red stalen, počakamo z objavo na novega.
ifSs*«
Velika zaloga manufakture, naj-lepša izbira za vse stanove, zaloga vse vrste špecerije, moke, koruze itd. — Velika zaloga železa, vse vrste železnine, zaloga najnovejših železnih plugov itd. — Vcdna zaloga svežega cementa in druge gradbene potrebščine. — Zaloga umetnih gnojil, stekla, porcelana itd. Cene najnižje; brez konkurence.
Za obilen obisk se priporoča
30$. SEHICA
TRGOVINA, DOMŽALE
| Hlode |
K smrekove in jelove kupi jj vsako množino
| p RANG gMON |
J RODICA PRI DOMŽALAH jj
■	STALNO IMAM V ZALOGI ■
■	DESKE VSEH VRST ZA MI- ■ H ZARSKA IN TESARSKA m M DELA PO NAJNIŽJI CENI. H
fiiiiiiiiiiiiiMMiiiuii
S

iiiimiiiiiMiiiiiiiitiimiitiiiiiiiiiimliiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiimiumiinii
| Uslfmovno leto 1869.
iiiiimiiiiiiHimiiiiiiiimiiiiiiHiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiTl
Obče znano veletrgovino
iMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMmiiiiiiiiiiiiiitmimiiimiiiiiiiiiiMi
I Obslof tvrdke 60 let!
fliMiHiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiHliiiiMiMiiMimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim
R. Miklauc „Pri Škofu
Ljubljana, Lingarjeva ulica št. 3, Pred Škofijo št. 3.
priporočamo
pri nakupu blaga za moške obleke za fino črno blago, kakor tudi modni kamgarn in ševjot trpežne in dobre kvalitete v zelo veliki izbiri ter po
najzanesljivejših cenah.
Za ženske obleke
svileno, polsvileno in volneno blago v vsakovrstnih kvalitetah in vseh barvah in vzorcih. Perilne cefirje, kambrike, delene i. t. d. Za perilo fino kotenino in šifon, blago za žimnice, odeje i. t. d. Rute in šerpe v vseh barvah in vrstah, svilene in proste, v veliki izbiri.
Prijazna postrežba!
Ugodne cene!
o
PRESELITVI IN ZDRUŽITVI TRGOVINE
Svojim cenjenim odjemalcem in p. n. občinstvu naznanjam, da sem trgovino v Maistrovi ulici preselil in združi I s svojo dosedanjo, zopet znatno povečano ter dobro založeno trgovino
z manufakturni m, špecerijski m, galanterijskim in kolonialnim blagom, porcelanom ter s t ek I o m, na kar še posebno opozarjam vse cenjene gostilničarje
Vse potrebščine za krojače!
Vse potrebščine za šivilje!
Obenem z iskreno zahvalo prosim, da mi*cenjeni odjemalci kakor tudi okoliški trgovci in p. n. občinstvo tudi v bodoče ohranijo svojo naklonjenost in zaupanje, ter zagotavljam, da si bom slej ko prej vedno prizadeval zadovoljiti z najboljšim blagom po konkurenčnih cenah, s točno in solidno postrežbo ter se tem smislu hvaležno in vdano priporočam vsem cenjenim odjemalcem
N—H		►►►►-•
	
	
	
	
•-«<◄—		
	i«
	a
TRGOVEC V KAMNIKU
* ir>	, 5 1 i

varčevanje
nudi
registrovana zadruga z neom. zavezo
ki obrestuje vloge po 5% do 6%, proti trimesečni odpovedi po 6 %% ter nudi posojila po 9 oziroma 10% brez vsakih drugih stroškov.
Rentni davek plačuje hranilnica sama, kakor ga mnogi drugi zavodi ne plačujejo.
V aprilu se hranilnica preseli v svojo lastno hišo
v
%-T,
Gospodinje, gospodarji!
Ne pozabite, da se dobi pri meni
štedilniki, oprave za kopalnice, banje, peci, iz-livke, stenske školjke, klozetne naprave, kovinsko pohištvo, okovje, železne blagajne, žima, morska trava, ptičje kletke.
Kmetovalci!
Oglejte si moje priznano najboljše poljedelske stroje, ki so bili odlikovani z zlato in srebrno medaljo:
robkaii ia koruzo trijarji	reporeznice
mlatilnice	bencinski	in petro-	mlini za šrotanje
slamoreznice	iejski	motorji	žita
gepelji	kosilnice	sadni mlini
čistilniki	plugi, brane za stiskalnice za sadje
čistilniki	polje	in travnike in grozdje
Vedno v zalogi so:
vodovodne cevi, liti kotli in brzoparilniki, bakreni kotli za žganje, posnemalniki za mleko, transportni vrči, škropilnice za vrtove in vinograde, sesalke za vodo, vino in gnojnico, hidravlični ovni, ognjegasne potrebščine, vse orodje za rejo čebel i. t. d., gonilni jermeni in drugo.
Železniške tračnice, traverze, cement, strešna lepenka, štukaturao trsje, okovje za pohištvo in stavbe, mreže za ograje in bodeča žica, verige za kmetijstvo in industrijo.
Obrtniki!
Najboljše orodje za vse obrtniške panoge priznanih svetovnih znamk dobite pri meni po najnižjih cenah.
Monopolna prodaja smodnika in drugih raz-streljiv, nakup starega železa in drugih kovin.
Telefon: 2179 in 2061.
Brzojavke: Franc Stupica, Ljubljana. Čekovni račun: Ljubljana 10.313.
Franc Stupica
Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
Urejuje in zastopa izdajatelja: Jožef Godina C.M.
Za Misijonsko tiskamo: Janko Strnad.