SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 38 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de septiembre -17. septembra 1998 Slovenski škofje ob začetku šolskega leta V pastirskem pismu slovenskih škofov °b začetku novega šolskega leta, ki je bilo Prebrano v nedeljo, 13. septembra pri vseh tl'a^ah v cerkvah v Sloveniji, so starše in yernike pozvali, naj si po demokratični poti Pnzadevajo za spremembo sedanje šolske ^onodaje, brez predhodnega nacionalne-& soglasja sprejete marca 1996, ki v drža-vPih šolah prepoveduje vsako konfesional- 80 dejavnost, in pomagajo oblikovati šolo, m bo v skladu z zgodovinsko, kulturno in 'ersko identiteto slovenskega naroda. Slovenski škofje so v pismu še poudari-’ da prepoved verouka v slovenskih šolah 81 tudi kakršnega koli pouka o veri, kjer bi “Pela Cerkev svojo besedo, izhaja iz nežnosti do vere in Cerkve in bo tako nežnost tudi rojevalo. Če bi naša šola ho-ž vzgajati za strpnost in pluralnost, ne bi ^učevala iz šolskega prostora katoliške Žosti in Cerkve, katerima pripada velik * državljanov. . Izključevanje konfesionalne vernosti iz *e tudi pomeni, da si neka vplivna skupina ^ti pravico oblikovati svetovni nazor mla-p in se tako postavka na mesto staršev in rkve, pri čemer gre za nespoštovanje žšno priznane pravice staršev in pravice žk. Nobena državna oblast nima pravice žuneščati vloge staršev, jo spodrivati ali eela nasprotovati, temveč jo mora podpi-> ji pomagati in jo dopolnjevati. Sodstvo Cerkve na Slovenskem se zav-ža za to, da se v državne šole uvede dk o krščanstvu kot religioznem, kultur- m zgodovinskem pojavu in o njego- bil moralnem nauku. Ta predmet naj bi foist. obvezni in izbirni, zanj pa naj bi bila bjna Cerkev, saj bi se le na ta način ©lili nevarnosti, da bi otroci o veri in v Ži slišali od staršev in v cerkvi eno, v Pa drugo. To pa bi bilo po mnenju 'ensldh škofov ne samo škodljivo za “°jo, ampak tudi v direktnem nasprofju Zahtevami mednarodnih dokumentov, h °liške Cerkve in celo slovenske ustave, ^liška Cerkev se ne bo nikoli sprijaznila Obisk v ZDA in Kanadi to o Žsednik Davorin Terčon ter člana o Bevk in Ivo Hvalica, je med 13. in 20 . '-Ulhl’nm no r»KicI/n \r V/lmoonili t\ Hsi Ži K j^Ce v Clevelandu, Pittsburgu, Lemontu, ^ °tu, Bethlehemu, New Yorku in Toron-Ii^e srečali s predstavniki različnih orga-^ CD ter si ogledali slovenske ustanove, žročili iz DZ. d°misija, ki v državnem zboru deli\je žja 1997, se je doslej ukvarjala predv-s Problematiko slovenskih manjšin v ,^elstvu. V prihodnje namerava komisija ^ Pozornosti nameniti slovenskim izsel-ž in zdomcem, najprej pa se bo sez-oložgjem Slovencev v ZDA in s tem, da ne bi imela nobene soodgovornosti za to, kaj bodo o njej in o katoliški veri poučevali mlade rodove, je še poudarjeno v pastirskem pismu. Slovenski škofje v njem dodajajo, da nikomur ne marajo vsiljevati svojega prepričanja, saj naj bi bila za ta predmet svobodna odlbčitev: najprej bi se o tem odločali starši, nato mladostnik sam. S tem bi se prostor svobode v šolah širil, verni in neverni bi se učili medsebojnega spoštovanja, svobodnega in neobremenjenega javnega izpovedovanja svojih prepričanj, hkrati pa sodelovanja in strpnosti. Mlade bi morala šola pripravljati na urejeno družinsko življenje, jim vlivati državniški čut in smisel za narodno skupnost. Vzgajati bi jih morala v optimizmu in jih pozivati k lastni iniciativi, k volji in veselju do življenja, s čimer bi mlade obvarovali pred nevarnostmi nasilja, mamil in samomora. Slovenski škofje v pismu poudarjajo, da je povojna komunistična oblast z odlokom 19. januarja 1952 odpravila verouk v šoli, medtem pa je vsiljevala svoj svetovni nazor v skladu s svojo ideologijo. Z railičnimi ukrepi je hotela vzeti Cerkvi in staršem, posebno vernim, vsak vpliv na mladino, kristjane pa potisniti na družbeni rob. Njen končni cilj pa je bil uničenje Cerkve in krščanske kulture na Slovenskem. Posledice te šole pa so znane, saj se ni le zamajal ves sistem krščanskih etičnih vrednot, ampak nas je tudi oddaljila od temeljev evropske civilizacije, ki je v svojem jedru krščanska. Slovenski škofje v pismu med drugim opozarjajo tudi na materialne težave cerkvenih šol in katoliških vrtcev, ki nimajo zagotovljenih razmer za normalno delovanje zaradi tega, ker še ni dokončnih rešitev v zvezi z denacionalizacijo. V pastirskem pismu so slovenski škofje še poudarili, da mora biti šolska zakonodaja sad narodnega soglasja, pri njej pa morajo sodelovati vse strokovne, kulturne in duhovne sile. Zato se je potrebno tega vprašanja lotiti z veliko modrostjo, brez strankarskih ozkosti in ideoloških zavor ter gledati samo na to, kar je v resnično dobro slovenske mladine in prihodnosti slovenskega naroda. p0 STA delegacija komisije državnega zbora za °Se s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ednik komisije Marijan Schiffrer, po- Obisk v Sloveniji hibrom na obisku v Združenih držav- Žerike in v Kanadi, kjer se srečuje s Žmiki tam živečih slovenskih izse- ICev- Člani komisije bodo obiskali Slo- Predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer in njen podpredsednik Davorin Terčon sta 9. septembra sprejela predsednika Vseslovenskega odbora iz Toronta Johna Ivana Pluta. Sogovorniki so se pogovarjali predvsem o sodelovanju med Slovenijo in izseljenci ter ugotovili, da bi moralo biti sodelovanje bolje organizirano, pa tudi usklajeno med različnimi ustanovami v Sloveniji. John Ivan Plutje predstavil delo Vseslovenskega odbora, krovne organizacije Slovencev v Ontariu, v katero je vključenih 26 društev in organizacij. Opozoril je na potrebo po imenovanju častnega konzula RS v Torontu in po izboljšanju možnosti za ude- Kardeljev spomenik v pravi luči r m Kot smo pisali v prejšnji številki je Liberalna stranka na Kardeljev spomenik pritrdila spominsko ploščo s faksimilom Kardeljevega tajnega ukaza iz leta 1942, s katerim je partizanskemu komandantu Ivanu Mačku-Matiji naložil, naj „postre-lijo duhovne, intelektualce ter zlasti kulake in kulaške sinove“. Ploščo je odkril tajnik stranke Danijel Malenšek (na sliki), nagovor je imel predsednik stranke Vitomir Gros, Tone Kuntner pa je prebral Kajuhovo Slutnjo. Na zahtevo borcev in komunistov z ljubljansko županjo Potočnikovo so ploščo oblasti takoj odstranile. Zgodilo seje v Sloveniji... POMORSKE KARTE SLOVENSKEGA MORJA Slovensko ministrstvo za promet in zveze načrtnje izdelavo štirih pomorskih kart za slovenske teritorialne vode, ki bodo izdelane v različnih merilih: pomorsko karto Tržaškega zaliva; karto, ki bo zajemala Piranski in Koprski zaliv; navtično karto Koprskega zaliva z dostopi do koprskega in izolskega pristanišča; in navtično karto koprskega pristanišča. Prve meritve bodo opravljene na področju Koprskega zaliva, izvedla pa jih bo ladja ameriške mornarice. Doslej so pomorščaki za plovbo po slovenskem morju uporabljali predvsem pomorske karte Hidrografskega instituta vojne mornarice nekdanje SFRJ, kasneje pa karte, ki so jih izdelali hidrografski inštituti na Hrvaškem, v Italiji in Veliki Britaniji. in zgodovinar profesor Samo Pahor. Dotaknili so se zlasti vprašanja neodvisnosti sodstva in medijev. Druga okrogla miza je imela temo Ključni problemi mladinskega dela in dela za mlade. V razpravi je med drugim sodeloval tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. Salezijanec in vocfja preventivnega vzgojnega projekta Skala Martin Lisec pa je poudaril zlasti pomen preventivne vzgoje. LDS PODPIRA GABRA DRAGA MLADIH 8. Draga mladih v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je pričela z okroglo mizo s temo neodvisnost v sodobni družbi. Spregovorili so ustavni sodnik dr. Peter Jambrek, novinar tednika Mag Janez Markeš, novinar Radia Trst A in predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor Svet Liberalne demokracije Slovenije je na svoji seji ministroma za šolstvo Slavku Gabra in za okolje in prostor Pavlu Gantarju, ki jima grozi interpelacija, izrazil popolno podporo. V zvezi z zahtevo SDS in SKD za sklic izredne seje DZ glede domnevnih nepravilnosti v delovanju ministrstva za šolstvo in šport je svet poudaril, da to onemogoča normalno delo v resorju in maje položaj ministra. LOJZE PETERLE ležbo slovenskih državljanov na volitvah v Kanadi. Pogovor je potekal v luči skorajšnjega obiska komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu s predsednikom Schiffrerjem na čelu pri izseljencih v ZDA in Kanadi. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je na novinarski konferenci v Novem mestu, kjer se je s člani novomeškega občinskega odbora SKD pogovarjal o aktualnih gospodarskih in političnih razmerah na Dolenjskem. Krščanski demokrati se intenzivno pripravljajo na lokalne volitve, za pogovor o združevanju z SLS pa bi se odločili, če bi se SLS odločila za izstop iz neučinkovite vlade in za resnično programsko alternativo starim političnim silam. STRAN 3: Avstralija z Interneta um*' %) Naša skupnost živi! Iz življenja v Argentini V sredo, 26. avgusta, je bila v Slovenski hiši mons. Antona Orehareja šolska seja. V soboto, 29. avgusta, je na Slovenski pristavi imel Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem koncert. Sodeloval je Ansambel Drava. V nedeljo, 30. avgusta, je bilo praznovanje 26. obletnice Rožmanovega zavoda, ki se je pričel s sv. mašo. Sledil je kratek kulturni program s sodelovanjem Mešanega pevskega zbora iz Sel na Koroškem in ansambla Drava, nakar je bilo slavnostno kosilo. Isti dan je bilo na Pristavi predavanje za mladino mag. Marije Korošec o nastopanju v javnosti - pod pokroviteljstvom SDO, SFZ in ZS. Zvečer je bil v Našem domu v San Justu poslovilni koncert Mešanega pevskega zbora iz Sel na Koroškem in ansambla Drava, po koncertu je bila večerja. V ponedeljek so se koroški rojaki vrnili v Evropo. V sredo, 2. septembra, je imela Zveza slovenskih mater in žena svoj redni mesečni sestanek. V soboto, 5. septembra, je Zveza slovenskih mater in žena praznovala 32. obletnico svojega obstoja. Najpreje je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse umrle žene in matere, katero je daroval prelat dr. Jure Rode, sledila je čajanka, katero je pripravila gospodinja Zveze - Pavla Škraba. Navzoče sta pozdravili kulturna referentka Irena Fajdiga in predsednica Zveze Pavlina Dobovšek, prelat dr. Jure Rode pa je podal nekaj misli. Nato so predsednice krajevnih domov poročala o delovanju v njihovem območju. Isti dan je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za prvo soboto v mesecu. V nedeljo, 6. avgusta je bila v cerkvi Marije Pomagaj spominska sv. maša za pokojnikoma gen. Leonom Rupnikom ter dr. Hacinom. Isti dan je bil na Pristavi Mladinski dan pod geslom ,,Oh Suzana, ne joči za menoj!” Pričel se je s sv. mašo, dviganjem zastav, kosilom in kulturnim programom. Sledila je prosta zabava. Pripravila sta ga SDO in SFZ Pristave. Na vseh prireditvah je bil v prodaji izredni zgodovinski Zbornik, katerega je ob svoji 50. obletnici izdala Zedinjena Slovenija. Tisk. ref. Zedinjene Slovenije mmmmmsmm »Zgodovina, ki še ni pretekla” Reinhard Olt se v enem najvažnejših evropskih dnevnikov Frankfurter Allge- Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 OSMA POSTAJA Materam in ženam ni bilo dano, da bi jih srečale; sami stopajo po poti, ki so jim jo določili rablji, brez najmanjšega sledu človečnosti. meine Zeitung (FAZ) z dne 27. avgusta posveča povojni slovenski zgodovini in odnosu oblasti do nje. V uvodu pisec omeni letošnje srečanje katolikov treh dežel (Koroške, Slovenije in Fuilanije-Julijske krajine) letos v Bovcu, ki leži v dolini Soče, ta pa je bila med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Toda tudi dogodki med drugo svetovno vojno in po njej še vedno živijo v spominu naroda. Olt govori tudi o dogodkih med drugo svetovno vojno. Pri tem vodstvo v Ljubljani pripisuje komunističnim partizanom vlogo „osvobodite]jev‘l, cerkveno motiviranim pa jo odrekajo. V takem ozračju ne more priti do kritične in spravne obdelave novejše zgodovine. Avtor opomni tudi na primer državnega tožilca Antona Drobniča, ki si je dovolil javno podvomiti v vlogo partizanov med vojno, in so ga skoraj odstavili. Kl,jub nameram vodstva v Ljubljani pa mu ni uspelo utišati 3000 žrtev komunistične politike v Sloveniji. Eden od njih je tudi Ludvik Čanžek, ki je preživel koncentracijsko taborišče Goli otok, Čanžek je vodja Društva žrtev komunizma, ki se bori za vrnitev imetja zapornikov in zahteva odškodnino. Poleg tega zahteva tudi razveljavitev takratnih sodb. Doslej se ni zgodilo še nič od navedenega. Njihova vloga na ustavnem sodišču še vedno stoji, v Sloveniji pa se pripravljajo na imenovanje nekaterih novih sodnikov. Čanžek ne dvomi, da bo slovensko vodstvo pazilo, da izbere „prave“ sodnike, da bi tako uresničilo svojo namero: „biološko rešitev“ vprašanja žrtev komunizma, to je, da jih sčasoma utiša naravna smrt. PRIPRAVA ZA POGAJANJA Slovenija je Evropski zvezi predala pogajalska izhodišča za sedem področij. Slovenija je Bruslju izročila pogajalska izhodišča za industrijsko politiko, mala in srednja podjetja, znanost in raziskovanje, izobraževanje, telekomunikacije, kulturo in audiovizualno politiko ter za skupno zunanjo in varnostno politiko. Slovenija v izhodiščih zahteva eno ali dveletno prehodno obdobje pri uvajanju skupnih pravil glede doseganja večinskega deleža evropske produkcije v televizijskih programih. V političnem življenju lahko na dogodke gledamo iz različnih zornih kotov. Za vsakim ukrepom vlade, za vsakim korakom opozicije lahko najdemo nek skriti politični interes. To se ne dogaja le v bližini volitev, marveč lahko ta pojav zasledujemo nenehno. VARNOST. KAKŠNA VARNOST? Kot vsaka družba ima tudi argentinska svoje žgoče probleme in težave. Te se menjajo v teku časa. Vsi lahko še pomnimo, kako je bila pred leti inflacija tista težava, okoli katere se je sukalo celotno življenje družbe. Ker mu je uspelo rešiti ta problem, si je Menem zagotovil dve predsedniški dobi in dolgo let mirnega vladanja. Še več, tako veliko je bilo veselje nad stabilizacijo, da se je družba kaj malo spraševala o ceni, ki jo mora plačati zanjo in mu tudi oprostila marsikateri spodrsljaj na drugih področjih. Ko je bila inflacija pozabljena, so pričele rasti druge skrbi. Brezposelnost je ena glavnih in tako smo lahko zasledili poizkuse rešitve (pravzaprav razne obljube) v teku dveh volilnih kampanj. Brezposelnost si je podajala roko z korupcijo. Tudi ta je postala ena važnih skrbi. Kako globoko je segla v srca argentinskega človeka, dokazuje izreden napredek Solidarne fronte na zadnjih dveh volitvah, zlasti potem, ko se je povezala z radikali. Boj proti korupciji je bila tista pot, ki je opozicije* pripeljala do najboljših volilnih uspehov. Vlada se je znašla pred dejstvom, da se samo s stabilizacijo še ne zmaga na volitvah. Obljube o rešitvi brezposelnosti zvene preveč prazno, zlasti sedaj, ko azijska in ruska kriza napovedujeta dolgo dobo posledic, Glede etike in boja proti korupciji tudi ne more veliko pokazati. Treba je bilo torej najti kaj novega, ker tudi Menem sam (simbol stabilizacije) ne more več kandidirati. A odprla se ji je nova pot. Ankete zadnje čase poudarjajo, da je med ljudmi nastala nova skrb: pomanjkanje varnosti. Kriminal se je v zadnjih letih res izredno povečal. Lahko rečemo, da je k temu pripomogla tudi socialna kriza. A res je, da tudi varnostni organi niso znali najti pravega odgovora na nove izzive. Naj Menem trdi kar hoče, korupcija je globoko zasidrana tudi v vrstah federalne policije, da o provincijski sploh ne govorimo. Problem nima lahke in zlasti ne hitre rešitve. Prvi korak je, da se zamenja korompirano glavo. A temu morajo slediti še mnogi ukrepi na dolgo roko, katerih sad bo viden šele v prihodnosti. Medtem pa imamo na dnevnem redu vlome, rope, napade, posilstva, tako da se vsak, ki more zateka za zidovje varnih countrijev, ostali pa živijo v nenehnem strahu, kd^j bodo prišli na vrsto v tej kriminalni seriji. KDO JE KRIV Ne bi bilo težko ugotoviti, kako je do tega stanja prišlo. Krivdo bi tudi lahko razdelili na razne glave in malokdo bi se rešil kakega koščka odgovornosti. To je vsaj objektivna presoja. A stvar je precej drugačna, če jo osvetlimo s politično lučjo. Tu pa je najmanj kriv tisti, ki najbolj spretno zmeče gnoj na sosedovo dvorišče. V tem pa je vlada večkrat bolj spretna kot opozicija in zlasti zna izkoristiti šibke točke nasprotnika Nihče ne more trditi da je problem varnosti nastal ali se razpasel zadnje mesece. Razvoj stanja se vleče že leta. Vendar hoče Menem prebivalce prestolnice prepričati, da je vse krivda novega družbenega kodeksa, ki ga je pred nefoy meseci uveljavil mestni parlament. Omenjeni kodeks je res pravi zmazek. Tone Mizerit Pri njegovi redakciji je bilo zaznati trei\|e med vodjem mestne vlade De la Ruo in Pa mestnim svetom, kjer ima Povezava absolutno večino, a v Povezavi sami so tezave med radikali in frentisti. Solidarna fronta se lahko izpostavlja in igra vlogo svobodomiselnih strpnih ljudi, ker domneva, dj* na to vabo priteguje široke sektorje mestnega prebvivalstva. De la Rua Pa skuša igrati bolj zmerno vlogo, zlasti ker se boji za svoj ugled. Največji problem Je nastal pri vprašanju prostitucije, Kjer so g* fantje krepko‘zavozili. Na to se sedaj optf3 Menem, ki skuša pridobiti simpatije (* glasove) nezadovoljnih prebivalcev. Da bomo nekoliko bolj jasno videli Težave v Povezavi so delno ideološke narave (čeprav so oboji levičarji) zlasti Pa volilne: gre se za kandidature. V Solidarni fronti jih ne briga (nasprotno), če ugled De la Rue nekoliko pade. Ko bodo pa enkra1 izvedene notranje volitve, menijo da bo še čas, da se ugled povezave dvigne - z Gracia lo kot kandidatinjo. Da, z Gracielo, ki sedaj napoveduje nov kodeks, kjer bodo razrun' kriminalcem bolj trdo stopili na prste. Menem sedaj napoveduje politiko trde roke. Vendar priznajmo: kar se tiče pr°v' ince Buenos Aires, nima možnosti, da spre-meni položaj, ker je to zadeva provincjjSP vlade pod vodstvom guvernerja Duhaldeja-Kar pa se tiče prestolnice, še vedno teč® polemika med zvezno vlado in mesti'0 oblastjo, kajti Federalna policija, ki ima na skrbi varnost v prestolnem mestu, še vedn° spada pod nadzorstvo notranjega ministrstva - torej zvezne vlade. De la Rua je ze nekajkrat zahteval, naj odgovornost za varnost skupaj s policijo preide v mestne roke-A v vladi o tem nočejo ničesar slišal Pridemo tako do protislovja, da se rnotf varnostni organ zvezne vlade pokorava^ pravilniku ki ga izglasuje mestna skup" ščina. Notranji minister pa kritizira mestn0 vlado zaradi pomanjkanja varnosti, 8 policija, ki naj za varnost skrbi, je podreje-na njemu osebno. Iz vse te čudne zmesi lahko spoznan1®' da je zaenkrat varnost prebivalstva še veu no plen političnega boja Medtem ko # politiki ne zedinijo, kdo naj bi bil za kal odgovoren, pa prebivalstvo trpi neneW'e napade lopovov in še pred leti mirni Bu? nos Aires z okolico postaja neke vrste ^ west”, kjer je vrhovna oblast orodje v rok1' BO TO ODLOČILNI ČINITELJ Politična srei\ja se bo morala strezni^ Kot je bila inflacija tista, ki je pokop8*" Alfonsina, korupcija pa Menemu pokaži nejevoljo ljudstva, tako lahko problem va* nosti odloči prihodnje volitve. Le tako lahko razložimo, da bivši komisar in seC^ ji župan Escobarja, Patti, žanje simpatlle zaslombo za guvernersko kandidaturo ^ provinci Buenos Aires in da ga na tej P podpira celo multimilljonar Perez Con' pane. To dejstvo meša štrene marsik0*1 (v prvi vrsti Duhaldeju). Varnost in etika bosta odločali pri v0 « vali. O tem zadnjem činitelju bi Pa 1 0 lahko marsikaj napisali. Te dni nevzdrS' teče naprej afera okoli tajne prodaje oro v Ekvator in na Hrvaško. Vendar je da sodnik nekoliko manj hiti s p Človek bi rekel, da so v vladi našli varnostni vzvod za osumljene ministre- Vendar tudi v vladi niso vsi enTjK misli. Te dni je namreč podpredsed Ruckauf zahteval, naj vsak se vsak osP ,. van ali osumljen funkcionar, od nain"!vi mest pa do ministrov, nemudoma preds pred sodnikom in naj se nihče ne skriv