INFORMATOR
rj m T"1 p n | p
TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, VELENJE
VELENJE, 11. JANUARJA 1971
Že spet delamo s polnim tempom in že smo skoraj pozabili na to, kako smo preživeli novoletne praznike. Tako je pač današnje življenje. Treba je resno, hitro in pošteno delati, če hočemo v korak s časom — če nočemo, da bi nas življenje postavilo na stranski tir.
Mi si nismo izbrali stranskega tira. Res je, da je tam tempo manjši. Ni treba toliko delati. Ni treba tako hitro misliti. Ni treba tako hitro ukrepati. Tekoči trak teče počasneje. Toda zato se na stranskem tiru tudi finančna sredstva ustvarjajo počasneje.
Mi pa želimo solidno delati in solidno zaslužiti. Nismo se odločili za revščino, marveč za življenje, ki ga je vreden delovni človek. Zato smo izbrali hiter tempo dela in hitro rast našega podjetja. Zato ni čudno, če smo takoj ob začetku novega leta že v polnem delovnem zamahu.
Morda bosta naš elan in volja do dela še večja, če pogle-mo podatke o lanskoletnih poslovnih rezultatih. Podatki namreč kažejo, da smo leto zaključili uspešno:
• Vrednost proizvodnje v »GORENJU« (brez SEVERA in MUTE) je bilo okoli 77 in pol milijarde starih din, kar je skoraj 50% več kot v letu 1969. Letos bomo pa ustvarili 143,3 milijarde starih din.
0 Skupna vrednost proizvodnje (GORENJE, SEVER, MUTA) je bila okoli 100 milijard starih din. Letos bo pa proizvodnja vredna 177,9 milijard starih din.
•	V primerjavi z letom 1969 se je naša storilnost povečala za 11,3%.
•	Proizvedli smo kar 819.000 komadov gospodinjskih aparatov, od tega 25.000 malih aparatov, ostalo pa so bili veliki gospodinjski aparati, to je štedilniki, pralni stroji, hladilniki in televizorji.
0 V letu 1970 smo izvozili za 6 milijonov dolarjev (GORENJE brez SEVERA in MUTE). V tem letu pa bomo izvozili za okoli 22 milijonov dolarjev, skupaj s SEVEROM in MUTO pa za 24,7 milijonov USA dolarjev.
© V letu 1970 nas je bilo v GORENJU poprečno 2.920, ob koncu leta, to je 31. 12. 1970 pa nas je bilo 3.342.
Iz teh nekaj podatkov se jasno vidi, da smo dobro poslovali. In ravno v teh dobrih rezultatih se skrivajo dokazi, da bomo sposobni uresničiti plan za letošnje leto. 'Plan je sicer visok, toda tak mora biti in doseči ga moramo, če hočemo, da bomo imeli tudi solidne osebne dohodke. Ko bomo torej v tem letu izvrševali naloge, ki so postavljene s planom za letošnje leto, se moramo zavedati naslednjega: Če bomo dosegli plan, bomo imeli tudi take osebne dohodke kot so planirani.
Kako bo letos s prostimi sobotami?
Večkrat je že bila izražena želja, da bi želeli pravočasno obvestilo o prostih sobotah. Zato objavljamo razpored prostih sobot za prvo četrtletje:
Datum prostih sobot	Koliko bo plačanih ur
Mesec I za proizvod. I za režijce j proizvodnja ' uprava
Holov^o	11nravA
	delavce	uprave	|		
Januar	23.	9., 16., 23.	200	184
Februar	6.	6., 13., 20.	184	168
Marec	6., 20.	6., 13., 20.	200	192
Nesmiselno bi bilo, če bi se kdo od proizvodnih delavcev jezil zaradi tega razporeda. Res je: proizvodnja ima manj prostih sobot. Toda, kaj je boljše? Da delamo ob prostih
sobotah in obdržimo naše pozicije na tržišču, ali pa da te pozicije izgubimo zato, da bi imeli proste sobote.
Zakaj pa potem ne delajo tudi delavci uprave? Zato, da nekaj prihranimo, saj se zaradi njihovih prostih sobot zmanjšajo režijski stroški podjetja.
Režijski delavec uprave je zaradi svojih prostih sobot na slabšem: manj zasluži, ker ima manjše število plačanih ur. Poleg tega pa mora imeti svoje delo na tekočem kljub prostim sobotam. Se pravi, da mora med tednom bolj intenzivno delati, pa še ob popoldnevih mora delati, čeprav ni nadur.
Ti pa za vsako prosto soboto, ko delaš, zaslužiš približno 4.500 S-din. Če torej v enem mesecu delaš tri proste sobote, boš dodatno k redni plači dobil še približno 13.500 S-din in še presežek norme v teh treh sobotah.
Naša sindikalna organizacija ob novoletnih praznikih
V Cirkovcah je 26 otroških src vzdrhtelo ob nepopisni sreči, ko so zagledali dedka Mraza iz »GORENJA«. Joj, in koliko je prinesel. Vsem skupaj avtomatski dia-projektor, pa vsakemu od njih še športno oblačilo pa še slaščic pa kako star je bil dedek Mraz, pa kakšno brado je imel, pa vse je vedel ...
Da, kako malo je treba, da resnično razveselimo male, skromne otročiče hribovske šole in jim za vedno vtisnemo v spomin lepo doživetje, ki jim ga je prinesel dedek Mraz iz »GORENJA«.
Prav tako veselje smo pripravili našim upokojencem. Povabljeni so bili na majhno slovesnost.
Dvanajst se jih je zbralo v tovarni. Najprej so jim naši predstavniki razkazali tovarno, da so videli kakšen je napredek, kako se je razvilo to, kar so oni začeli.
Pa še v eno hišo je dedek Mraz iz »GORENJA« prinesel veselje. Naši trije junaki, trojčki naše delavke Albine Pre-valnik so sicer zdravi in korajžni in jih je res veselje pogledati, toda mamici znajo pripraviti ogromno dela in skrbi. No, to smo v »GORENJU že v začetku vedeli. Pa smo si rekli: »Prva stvar je zdrava prehrana« in smo ob rojstvu trojčkov poklonili hladilnik, ki ga je bila Albina zelo vesela. No, zdaj smo pa našega dedka Mraza naprosili, naj nese se pralni stroj in naše najlepše želje za Novo leto. Veselje se ne da popisati. Nam pa se nehote ob tem stis-ne.s[ce' ker se d°bro zavedamo, da je v naših vrstah še več žena, ki prav tako žive v stiski, pa jim še nismo priskočili na pomoč. Sindikalna podružnica ima dosti dela. Vsak dan rešujemo posamezne primere. Vseh ne moremo na enkrat. Upajmo pa, da bomo tudi po vprašanju pomoči tistim, ki so kakorkoli ogroženi, lahko še bolj učinkovito pomagali.
Po ogledu tovarne so bili povabljeni na kosilo v restavracijo na jezeru. Tam so tudi prejeli skromna darila.
To je bila pač majhna pozornost našega kolektiva. Toda našim upokojencem je veliko pomenila. Bili so presrečni, ko so videli, da jih nismo pozabili, da se lahko še vedno štejejo za naše ljudi, da še vedno spoštujemo žulje, ki so jih pustili v naši tovarni.
Tudi v bodoče moramo gledati, da ne izgubimo stika z našimi upokojenci. In če bi se nam kdaj zazdelo, da so taka srečanja povezana s stroški, moramo pomisliti, da bomo enkrat tudi sami upokojeni in da bomo takrat željno čakali na povabilo kolektiva, v katerem smo delali.
Kot vsako leto smo tudi ob teh novoletnih praznikih obiskali naše bolnike. Da so bili veseli obiska in skromnega darila, ni treba posebej poudarjati. Vsi, prav vsi so naročali tople pozdrave in prisrčne novoletne čestitke vsem članom našega kolektiva.
Da se bomo udeležiii sestankov!
Sindikalna organizacija organizira sestanke vseh naših članov. Sestanki bodo 14., 15., 19. in 20. januarja vsakokrat v jedilnici ob 15. uri. Na teh sestankih bodo med dru-
gim izvoljeni tudi delegati za občni zbor naše sindikalne podružnice. Na 30 članov bo izvoljen po en delegat. Občni zbor bo 6. februarja.
Organizacijska sprememba v osnovni organizaciji ZKS — Gorenje
Doslej je naša organizacija Zveze komunistov imela en aktiv. Vseh članov je 162. Ker je bil to samo en aktiv, je bilo na sestankih veliko ljudi. Vemo pa, da je ljudem težje spregovoriti, če je na sestanku velika masa ljudi. Lažje se oglasijo k besedi, če je skupina manjša.
To je eden od razlogov, da smo formirali tri aktive. Tako bo na sestankih manj ljudi in upamo, da bo ta ukrep povečal aktivnost naših članov, tako, da bo res vsak po svojih sposobnostih lahko predlagal, kar se mu zdi pametno in povedal stališče o problemih, ki se bodo obravnavali.
Tisk CETIS Celje