Grafična kontrola plana (Hunlhov grafikon) GRAFIČNA KONTROLA PLANA (HUN THOV GRAFIKON) MARJAN BLEJEC Izvedba plana zahteva v vseh svojih fazah, tekočo in široko razpredeno evidenčno in stati¬ stično službo. Brez dobro organizirane evidence in statistike v podjetju samem, v direkcijah in ministrstvih si ne moremo misliti uspešnega iz¬ vajanja plana, kajti le sistematična evidenca lahko vsak čas pokaže stanje izvedbe, statistika pa odkriva vzroke morebitnega neizvajanja in da napotke za odstranitev nepravilnosti, ki ovi¬ rajo izvrševan je plana. Pri kontroli plana imamo (zaradi časovnih razrezov in velikega števila pojavov, ki jih spremljamo) večinoma opravka z veliko množino podatkov. Zaradi tega .je treba skušati to mno¬ žino podatkov, bodisi absolutnih ali relativnih, prikazati v urejeni in nazorni obliki, da takoj lahko zaznamujemo vsak odklon od plana, sku¬ šamo dognati njegov vzrok in ga odpravimo. Ker tu ne gre za natančne podatke do zadnje šte¬ vilke, temveč za orientacijo in tendenco, se kar sama po sebi ponuja rešitev, da bi ta problem najbolje rešili z uporabo primernega grafičnega prikazovanja, ki ima vse pogoje za smotrno po¬ nazoritev velike množine podatkov. Namen kontrole plana in s tem tudi grafiko¬ nov za kontrolo plana je primerjava načrta z izvajanjem v vseh njegovih elementih: količine, rokov, kakovosti itd. Njihova konstrukcija je odvisna od tega, ali so osnovni predmet primer¬ jave količine, roki ali pa oboje. Preden preidemo na idealno rešitev grafične kontrole plana s po¬ močjo Hunthove metode, želimo pokazati nekaj osnovnih načinov grafične kontrole in pri¬ merjave. Enostavni načini grafičnega primerjanja in kontrole plana Skupinsko primerjavo lahko opravimo tako, da ponazorimo plan in izvedbo z dvema poseb¬ nima črtama (slika 1). slika. 1. Pri gornjem grafikonu je pogoj, da je enota mere za vse predmete enaka, kar pa je precejšna omejitev. Toda tudi v primeru, če je enota enaka za vse, je primerjava med posameznimi predmeti zaradi raznolikosti nalog zelo težka. To bi bil enostavni način grafične kontrole plana po ko¬ ličini. Ce pa hočemo izvesti kontrolo, ali je podjetje izpolnilo roke, dosežemo to s krouogrami, v ka¬ tere v našamo podatke o planskem in dejanskem trenutku začetka in konca posameznih faz med delom in dela kot celote. Lestvica (skala) je čas. Kronogram daje sliko samo o času, ne pa tudi o količinah (slika 3). slika.2. Na tem grafikonu lahko kontroliramo roke o začetku in koncu dela ter morebiti še o koncu ene faze odnosno začetku druge (pri A z v). Ce delo še ni izvršeno, se v danem trenutku iz ta¬ kega grafikona ne da ugotoviti, koliko dela je bilo opravljenega do tedaj (primer C). Ravninski diagram Najboljši način grafične kontrole plana je vsekakor rav ninski diagram, kjer nastopa v eni smeri čas, v drugi pa količina. Ker primerjamo dejanski potek s planom, moramo vnašati v isti diagram podatke o dejanskem stanju in planu. Iz položaja .obeh krivulj lahko sklepamo, ali in koliko je bil plan dosežen odnosno pre¬ koračen. Vzemimo na primer proizvedeno količino do¬ ločene vrste blaga po četrtletjih. V diagram vna¬ šamo k posameznemu četrtletju količine, ki bi jih morali proizvesti, in dejansko proizvedene količine od četrtletja do četrtletja. Tako dobimo sliko 3. 1 Primer: Tabela 1 Iz slike 3 lahko posnamemo, ali je bil — in tudi približno za koliko — plan za posamezna četrtletja prekoračen. Vendar na tej sliki ni no¬ bene zveze med posameznimi četrtletji. Vemo sicer za vsako četrtletje, kakšno je stanje izpol¬ nitve, ne da pa se ugotoviti, kakšno je stanje izpolnitve ob posameznih četrtletjih glede na celoletni plan in celotni čas od začetka planskega obdobja do trenutka registracije. Da pa lahko kljub temu v en diagram včrtamo več različnih pojavov, ki jih je treba primerjati, si pomagamo s tem, da namesto količinske lest¬ vice uvedemo lestvico odstotkov. Vsakega pojava za delen razmak ne merimo s količino, ampak z odstotkom nasproti planu. Seveda lahko ta način uporabljamo samo pri kontroli uspeha v posa¬ meznih delih obdobja (dnevih, dekadah itd.). Ker imamo v vodoravni smeri časovno lestvico, dobro vidimo dinamiko uspehov posameznih elemen¬ tov. Hkrati pa lahko, ker je v istem diagramu nanesenih več elementov, sklepamo iz lege teh krivulj tudi na zveze med njimi. Če v isti dia¬ gram vnašamo uspehe več skupin ali oddelkov podjetja, lahko za.vsako dobo določimo, katera skupina je najboljša in katera najslabša. Na diagramu v sliki 3 a, ki nudi izsek iz me¬ sečnega poteka proizvodnje za tri skupine de¬ lavcev, vidimo, kako je skupina ki je bila v začetku meseca glede izpolnitve plana na zad¬ njem mestu, prešla v vodilno vlogo. Na tej sliki lahko za isti dan sklepamo na primerjavo do¬ seženih uspehov med skupinami in na gibanje izpolnitve plana od dneva do dneva za posamezno skupino. Zanimiva je prva in druga primerjava. Na diagramu v sliki 3 b pa so elementi raz¬ viti po vsebini. V njem imamo nanesene delovne ure, porabo goriva, porabo surovin in proizvod¬ njo. Enako kakor zgoraj lahko zasledujemo vsako posamezno črto v času, da vidimo nazadovanje ali napredovanje, v primerjavi s 100 odstotki pa odklone od plana. Če pa primerjamo lege vseh krivulj med seboj, pa lahko natančneje analizi¬ ramo položaj. V idealnem primeru, če bi tekel proces natanko po planu, bi črte za vse posa¬ mezne faze tekle v ravni črti pri 100 odstotkih. Če pa proizvodnja ne bi tekla po planu, pač pa bi bilo razmerje količine surovin, goriva in število porabljenih delovnih ur za to proizvodnjo talcšno, kakršno je predpisano po planu, bi bile vse krivulje med seboj enake. V primeru, če raz¬ merje med posameznimi elementi ni takšno, ka¬ kršno je po planu, se krivulje prepletajo med 2 seboj. Če bo krivulja odstotkov izvršenih delov¬ nih ur nad krivuljo odstotka produkcije, je to znamenje, da je produktivnost dela manjša, kakor je določena po planu; če pa je krivulja odstotka izpolnitve proizvodnje nad krivuljo od¬ stotka izpolnitve izvršenih delovnih ur, pa je obratno. Krivulja porabe surovin ali goriv nad proizvodnjo pomeni, da je bilo porabljenih za proizvodnjo več surovin ali goriva, kakor je do¬ ločeno po planu; če pa je krivulja proizvodnje nad porabo surovin ali goriva, pa pokaže dia¬ gram, da je uspelo varčevanje s surovinami ali gorivom. Ker je ta način razmeroma lahko razumljiv in mnogo pokaže, ga lahko uporabljamo za pri¬ kazovanje uspehov in evidenco plana za delav¬ stvo po podjetjih. Od dneva do dneva dočrtu- jemo za posamezne skupine delavstva in za po¬ samezne faze dela črte odstotkov, tako da je delavstvo sproti obveščeno, kako teče delo v podjetju in skuša tudi samo odpraviti nedostatke, ki ovirajo izpolnitev plana. Plan, ki je odrejen za daljšo dobo, na primer za leto dni, je treba zaradi izvršitve najprej raz¬ deliti na manjše časovne razmake (intervale) (na primer tromesečja, mesece, dekade, dneve itd.), hkrati pa tudi po fazah dela (podjetja, oddelke, stroje, delavce). Ostvaritev plana v po¬ sameznih časovnih razmakih je-vezana na ostale časovne razmake. (Če hočemo izpolniti letni plan in nismo v januarju izpolnili naloge, ki je od¬ padla na omenjeni 'mesec, jo moramo nadome¬ stiti v prihodnjih mesecih.) Zato si v teni primeru ni mogoče pomagati z grafikonom po primeru iz slike 3, kjer so meseci neodvisni. Tedaj nam dobro služi grafikon, kjer je podatek vnesen ku¬ mulativno (z vsotno linijo). Načrtni trikotnik Grafično kontrolo takega značaja bomo do¬ segli na ta način, da se ne bomo vprašali po pro¬ izvodnji ali vrednosti planskega elementa za po- samezrie razmake celotnega planskega obdobja, temveč po tem, kakšna je bila proizvodnja po planu in kakšna dejanska od začetka celotnega obdobja do trenutka, v katerem izvajamo kon- trolo. Vzemimo zdaj gornji primer in ga predelujmo nadalje! Razen vrednosti za posamezne dele ob¬ dobja lionin uvedli pri planu in dejanski vred¬ nosti tudi kumulativne (vsotne) vrednosti, ki povedo, koliko je vrednost elementa (proizvod¬ njo v kg, fond plač v dinarjih itd.) v času od začetka, planskega, obdobja do trenutka, za ka¬ terega izvajamo kontrolo. Tabela 2 Če narišemo v ravninski diagram kumulativne vrednosti plana in dejanskega stanja, dobimo sliko 4. Ker ima 2 —>5. 'kako bi lahko razdelili celotno leto po količini. Količinska lestvica je zdaj seveda neenakomerna. V danem primeru se gosti, čim večji je plan za delno obdobje. * 50 100 150 200 200 300 350 400 4» 500 600 TfOO 600 t I I I 1 I I I j l lllllllllll [lll l lll lil lil I tl HI lil 1 juil l llIlllHlIl 1 llHIljlltf l ' A'" a h B 1 "^ 111 ' C C"' ,V ipD slika. 7. Točke A, B, C, D pokažejo, koliko in kdaj bi morala biti proizvedena količina, ki je določena po planu od začetka leta do konca prvega, dru¬ gega, tretjega in četrtega četrtletja, točke A ’, B”’, C”\ D”’ pa, koliko (gledano na količinsko lestvico) je bilo stvarno proizvedenega v času od začetka do konca prvega, drugega, tretjega in četrtega četrtletja, in kdaj (gledano na ča¬ sovno lestvico) bi morala biti proizvedena ta ko¬ ličina, če bi proces tekel po planu. Iz lege točk A”’ nasproti A, lahko sklepamo, ali in za koliko je proizvodnja od začetka obdobja do konca prvega četrtletja zastala ali bila prekoračena, enako za točko B ” nasproti točki B za dobo od začetka leta do konca drugega četrtletja itd., kar so bistvene lastnosti ravninskega načrtnega tri¬ kotnika izražene v črti oziroma pasu. Zdaj je treba pojasniti samo še formalno stran risanja in način izračunavanja v praksi. Lege točk A’”, B”’, C’” in D’” bomo v pasu, ki pri¬ pada elementu, ki ga zasledujemo, risali z debelo črto. Pod načrtnim diagramom v' sliki 6 je v pasu 1 naznačen del črte (a), ki ga bomo na¬ risali ob koncu prvega četrtletja. To črto bomo ob koncu drugega četrtletja podaljšali za del b, kar pomeni, da je v drugem četrtletju bilo opravljeno delo, ki smo ga še na dolgu za prvo četrtletje, to je del A — A in en del na račun plana za drugo četrtletje A — B '. K vsakemu takemu planu bi morali na časovni lestvici včrtati pripadajočo količinsko lestvico, kar bi bilo zelo težko in dolgotrajno delo. Hunth je rešil to vprašanje z vpisovanjem pomožnih števil v pas. V del pasu za posamezne delne razmake je vpisal v levi zgornji kot plan za pripadajoče delno obdobje, v desni zgornji kot pa kumula¬ tivno vrednost plana od začetka obdobja. Te vrednosti dajo orientacijo, kakšna količina je po planu obsežena v posameznih delnih raz¬ makih. Zaradi ocenitve, preko koliko odstotkov delnega razmaka se vleče kumulativna črta, raz¬ delimo običajno viak delni razmak na pet enakih delov (po 20 odst.) Ker je razen kumulativnega spremljanja izvedbe plana važna tudi kontrola plana za posamezne delne razmake, vnesemo nad debelo kumulativno črto s tanko črto od¬ stotek izpolnitve za posamezne delne razmake. Mreža Hunthovega grafikona kaže v končni obliki tako-le sliko: Ker je včrtovanje delnih lestvic od primera do primera ali konstrukcija načrtnih trikotnikov za vsak posamezni primer za določitev dolžine kumulativnih črt prezamudna in premalo na¬ tančna ter zaradi tega neuporabna, je treba najti metodo, po kateri ugotovimo te količine s preračunavanjem. Nadaljujmo kar z gornjim primerom! ' Tabela 3 *se>- 5 Do konca prvega četrtletja je bilo dejansko izdelanih 80 enot. Če bi delali po planu, bi na¬ pravili 80 enot v 80 : 100 delu prvega četrtletja. V drugem četrtletju smo napravili 170 enot, od katerih moramo računati 20 enot na račun za¬ ostanka v prvem četrtletju, 150 pa na račun plana za drugo četrtletje. Opravili smo torej skupno delo, določeno v prvem četrtletju in 150 :200-ti del naloge- za drugo četrtletje, to je 75 odst. Črto bomo torej podaljšali preko vsega razmaka prvega četrtletja in preko 75 odst. drugega četrtletja. Do konca tretjega četrtletja smo izdelali skupno 550 enot. To količino bi iz¬ delali, če bi delali po planu v vseh treh četrt¬ letjih, 50 enot pa v četrtem četrtletju, kar je 50 : 500-ti del naloge, ki smo jo imeli za četrto četrtletje, to je 17 odst. Črto bomo zdaj podalj¬ šali preko prvih treh razmakov in preko 17 odst. četrtega, kar izkazuje prekoračenje. In naposled smo do konca leta izdelali 750 enot, kar je po planu proizvodnja prvih treh četrtletij in 250 enot četrtega četrtletja, to je 250: 500-ti del ali 83% proizvodnje. Kumulativno črto podaljšamo do 83% razmaka četrtega četrtletja. S tem smo kumulativo privedli do konca vsega obdobja. Izračunati in \ nesti v grafikon je treba slednjič še odstotek izpolnitev za posamezne delne raz¬ make, kar se dobi preprosto tako, da poiščemo odstotni odnos proizvodnje nasproti pripadajo¬ čemu planu za posamezne delne razmake. Ti od¬ stotki znašajo: 100% = 80% 100% = 85% 100% = 150% 100% = 67% V sliki 9 bomo načrtali Hunthov grafikon za gornji primer v končni obliki. Zaradi pregled¬ nosti poteka in črtanja bomo risali stanje ob koncu vsakega četrtletja na posebnem pasu. V praksi je pas vedno isti in na njem dočrtujemo podatke za nadaljnja četrtletja. Če je delni plan prekoračen, kakor je tukaj v tretjem četrtletju, si pomagamo pri včrtavanju delnega odstotka s tem, da narišemo odstotek v več tankih črtah. Kakor je razvidno iz gornje slike, narišemo na koncu kumulative za vsako četrtletje kratko navpično črtico, da označimo stanje ob posameznih četrtletjih, ki bi se sicer zabrisalo. 80 joo X TT DO II. - X 200 TII 300 II. - X 200 ... 200 IV - 500 V * * * * X Ker imamo vpisane delne plane kakor tudi kumulativne na grafikonu samem, lahko iz gra¬ fikona razen relativnih količin posnamemo tudi približen obseg dejanskega stanja ob posameznih četrtletjih. Tako je na primer ob tretjem četrt¬ letju proizvodnja v tretjem četrtletju okrog 150 odst. plana, kar je 300 enot. Kumulativa gre preko treh razmakov, kar čitamo v desnem kotu tretjega razmaka, kot 500, in preko 20% če- slika.9. trtega, kar znese nekaj manj kakor 60 enot. Proizvedena količina od začetka leta do konca tretjega četrtletja je torej — čitana iz grafi¬ kona — nekaj pod 560 enot. Vrednosti plana, vnesene v sliko, so samo orientacijskega pomena in vedno zaokrožene. Kot dokumentacija k grafikonu mora služiti tabela s številčnimi podatki. Za vajo bomo navedli v tabeli 4 in sliki 10 vrsto z večjim številom delnih razmakov. Delni razmaki naj bodo dnevi. Tabela 4 Za izračunavanje Hunthovega odstotka pri¬ merjamo obe kumulativi in poiščemo za trenutno končno vrednost kumulative dejanskih vred¬ nosti, med katere vrednosti kumulative plana pride ta vrednost. Za ostanek, ki pride v ta razmak, izračunamo odstotek dnevnega plana. sltkai.10. 6 Hunthov odstotek bomo vpisovali troštevilčno. Prva številka bo pomenila, preko koliko pol¬ nih razmakov od začetka plana se vleče kumu- lativa, zadnji dve pa. odstotek ostanka, ki je ostal za naslednji razmak. Konec prvega raz¬ maka je v našem primeru Hunthov odstotek 080, konec drugega 140 odst., konec tretjega 190 odst., do konca četrtega dneva izdelanih 23 komadov razdelimo na 20 + 3, kar je .kumulativa plana po dveh dnevih, in 25 odst. od 12, to je plana za tretji dan. Hunthov odstotek izpolnitve je torej 225 odst. Konec petega je 41 enot, razdeljenih na 32 + 9. Hunthov odstotek od 32 enot je 3, 9 pa je 75 odst. od 12, torej 375 odst. V primeru, če bi delo teklo natanko po planu, bi se Hunthova kumulativna črta premikala v vsakem delnem razmaku natanko za ves delni razmak naprej. Črtice dnevnih odstotkov so izračunane po čisto drugem načinu kakor Hunthova kumulativa in zato dolžina kumulative, razen v posebnem primeru, ni enaka vsoti dnevnih črtic. Ta posebni primer bi imeli pri enakomernem planu, to je, če bi bil plan za vse delne dobe enak, kar se v praksi tudi cesto pripeti, zlasti, če je v kontroli plan, ki je sestavljen za krajše obdobje in se pogoji dela v tej dobi ne menjajo. Primer s tedni: Tabela 5 1 1 | 1 \ 3 I 4 I S | Izračunavanje je v tem primeru zelo olajšano in poenostavljeno. Kumulativna črta po llunthu se ujema s kumulativno črto, če rišemo kar od- sfotke izpolnitve nasproti celotnemu planu in smatramo celoten razmak kot 100 odstotkov. i . ... Posebnosti konstrukcije Hunthovega grafikona Preden preidemo na analize s pomočjo Hun- thovega grafikona, moramo pregledati nekaj po¬ sebni li primerov, s katerimi je treba računati v praksi. 1. Na račun plana je, bilo nekaj izdelano že v času, za katerega po planu še ni bila določena proizvodnja. V tem primeru si pomagamo tako. da vzamemo vrednost plana za prvo delno ob¬ dobje kot pomožno vrednost tudi za prejšnja obdobja, v katerih je bila izdelana količina na račun plana. Kumulativo pa je seveda treba ra¬ čunati od začetka planskega, obdobja. Uvedba pomožne vrednosti služi le za izračunavanje delnih odstotkov . Tabela () slika. 12. Kumulativno črtamo šele od marca dalje! 2. V primeru, kadar še nimamo načrta za vse plansko obdobje, temveč samo do določenega meseca odn. obdobja, plan do tistega meseca pa je prekoračen in manjka osnove za nadaljevanje kumulative, vzamemo začasno kot plan vrednost plana zadnjega meseca, za katerega imamo po¬ datek. Ta podatek in kumulativo vrišemo s svinčnikom, da jih lahko potem, ko prejmemo podatke o planu, vpišemo iii vrišemo pravilno. Primer: Tabela 7 slika.13. 3. Plan je za vso planirano dobo prekoračen za določeno količino. Tudi v tem primeru vza-, memo vrednost po planu zadnjega delnega raz¬ maka kot osnovo za kumulativo, prekoračenja pa kljub temu ne vrišemo v naslednji mesec, ker ? je običajno slika s koncem obdobja zaključena, temveč kumulativno črto zavijemo nazaj. Primer je razviden iz tabele: Tabela 8 slika.14. Analiza s pomočjo Hunthovega grafikona V dosedanjih izvajanjih smo obrazložili na¬ čelo in sestavo Hunthovega grafikona. Naša na¬ loga je še, da ugotovimo načine izkoriščanja te metode v skupinskem uporabljanju tega grafi¬ kona, kajti le v sestavu več elementov istega procesa odkrije Hunthov grafikon vse bogastvo primerjav in povezav med posameznimi elementi. Industrijski objekti so zgrajeni in oskrbovani s surovinami in delovno silo zato, da proizvajajo dobrine. Prizadevanje onih, ki upravljajo te objekte, pa ima naslednje smotre: 1. da ugotovi, ali izvršujejo ti objekti svoje naloge; 2. da ugotovi, zakaj ne delujejo pravilno; 3. da odstrani zapreke, ki zadržujejo pra¬ vilno funkcioniranje in 4. da nadzira, koliko je uspelo odstranjevanje teh napak. S smotrno uporabo in sistemom Hunthovih grafikonov si lahko poiščemo odgovore na vsako izmed gornjih štirih točk. V pravilnem in do¬ slednem zastavljanju vprašanj, na katera mora odgovarjati kateri koli grafikonov ali celo kom¬ binacija več grafikonov skupaj, je bistvo kon¬ strukcije grafične kontrole. Hunth sam je razlikoval naslednje osnovne vrste grafikonov: 1. Grafikon izkoriščanja obratnih naprav. Njegova posebnost je delitev dnevnega razmaka na število delovnih ur. 2. Grafikon napredka dela v oddelku, sku¬ pini, podjetju, okraju itd. 3. Grafikon produktivnosti dela. Gornje tri vrste grafikonov je postavil kot temelj sistema grafične kontrole. S pomočjo teh temeljnih vrst, v katere lahko razvrstimo vse Hunthove grafikone, lahko izdelamo pomožne vrste, ki pojasnjujejo konkretna vprašanja evidence, na primer potek dela glede na izva¬ janje naročil, na tekoče delo po posameznih operacijah itd. NEKAJ PRIMEROV ANALIZE Primer 1. Če pri procesu ugotavljamo uspeh dela, kon¬ trola sumarnega uspeha nikakor ni zadostna, ker se zabrišejo vse posebnosti in odkloni posamez¬ nih faz med delom. Zato bomo pri kontroli dela več skupin de¬ lavcev, ki delajo odrejeno delo, povrh skupnega uspeha zasledovali tudi delo po posameznih sku¬ pinah delavcev. Imamo tri skupine delavcev A, B in C. Po- planu bi morali izdelati v posameznih mesecih količine, naznačene v tabeli v prvi vrsti vsake skupine. Tabela 9 slika. 15 . 8 Slika ponazoruje analizo poteka. V prvem mesecu je bil plan v vseh treh skupinah izpol¬ njen v 80 odst. Vzrok je treba iskati v pogojih dela, ki so skupni vsem skupinam (na primer slaba preskrba surovin). Če vzrok poznamo, je najbolje, da je kar razviden iz grafikona. Zavoljo tega je priporočljivo, da si ustvarimo sistem znakov za posamezne vzroke, ki jih potem vna¬ šamo v grafikon k pripadajočemu delu kumulati- ve (na primer pomanjkanje surovin »X«, pomanj¬ kanje delovne sile »o« itd.). Zaradi preglednosti se pri tem poslužujemo raznobarvnih svinčnikov. X smo vnesli v sumarno linijo, ker je to skupni vzrok. Če pregledamo nadaljnji potek dela, sledi sumarna črta v marcu že kolikor toliko dobro planu, medtem ko je opazen pri skupini B znaten zastoj, ki iz sumarne kumulative ni viden, ker je skupina A prekoračila plan. Kratka črta pri skupini B je signal, da je treba raziskati vzrok neizpolnitve v tej skupini. Če je na primer vzrok delovna sila, bomo pri tretjem delu kumulative v sliki zarisali znak »o«. Primer 2. Enako lahko podjetje za vse vrste blaga, ki jih izdeluje, spremlja na isti sliki, kako teče proizvodnja po planu. Za vsak izdelek riše po¬ datke v en pas, lz lege posameznih kumulativnih črt je lahko čitati neposredno, v katerih vrstah blaga je podjetje v zastoju in kako velik je. Primer 3. Najzanimivejša in obenem najvažnejša pa je analiza celotnega delovnega procesa s pomočjo Hunthovega grafikona. Oglejmo si shematičen primer, ki bo približno pokazal način primer¬ jave. V tem primeru je za kontrolo plana seveda potrebno, da so znane norme za potrošnjo ma¬ teriala, za delovno silo kakor tudi za druge elemente delovnega procesa. Vzemimo, da za komad proizvodnje porabimo 2 kg osnovne su¬ rovine, 3 delovne ure kvalificiranega delavca (s povprečno mezdo po 16 din), 4 delovne ure priučenega delavca (s povprečno mezdo po 12 din) in 3 delovne ure nekvalificiranega delavca (s povprečno mezdo 8 din na uro). Iz tega izvira, da porabimo za komad 10 delovnih ur, ki stanejo po planu 3 X 16 + 4X12+3X8 = 120 din. Če je plan za proizvodu jo razdeljen na manjše razmake, na primer dekade, lahko iz norm pre¬ računamo planirano porabo surovin, delovne sile za te delne razmake itd. Če vključimo še nabavo surovin in izpolnjevanje naročil, smo zajeli glavne komponente proizvodnje od dobave su¬ rovin do izvršitve naročil. V tem primeru bomo vse pokazatelje, ki jih bomo zaznamovali, zaradi poenostavljenja uporabljali brez dodatnih kom¬ ponent, na primer pri dobavi surovin brez upo¬ števanja zalog itd. Proizvodnja po planu naj doseže v prvi dekadi 80 enot, v drugi 100 enot in v tret ji tudi 100. Ker poznamo norme, lahko iz teh podatkov izraču¬ namo plan za ostale komponente. Ti podatki so vpisani v tabeli 10. Tabela 10 Grafikon ob koncu prve dekade je takšen, kakor je naznačeno, v sliki 16 a. Če podamo analizo stanja prve dekade, pridemo do nasled¬ njih zaključkov. Proizvodnja je znatno zastala za plansko nalogo (1). Vzrok za to je verjetno pomanjkljiva dobava surovin, o čemer se da sklepati iz prve in druge črte, ker so bile vse dobavljene surovine tudi porabljene (2). Delov¬ nih ur je bilo uporabljenih več kakor je pred¬ pisano po normi, kar je razvidno iz tega, da je črta delovnih ur daljša od črte proizvodnje (3). Struktura delovne sile je bila nepravilna, to je, za delo je bilo uporabljenih sorazmerno preveč 9 slika. i6.a slika.16. b slik a.16. c kvalificiranih delavcev, kar lahko sklepamo iz razmerja črt med delovnimi urami in mezdnim fondom. Primer sklepa iz uporabljenih skup¬ nih delovnih ur, iz skupnega fonda plač na notranjo strukturo je zelo važen in je le eden izmed načinov uporabe te metode. Ta način se da uporabiti tudi drugod, tako na primer pri kontroli proizvodnje po skupinah. V tem pri¬ meru se po eni strani poslužujemo kontrole po količini, obenem pa po vrednosti. Če je raz¬ merje sortimentov v skupini takšno, kakršno je planirano, sta obe črti, to je za količino in za vrednost, enako dolgi, pri izpremembah v sorli- mentu pa ena črta zastaja za drugo ali pa jo pre¬ hiteva. Za proizvodnjo je bilo uporabljenih več surovin, kakor je predpisano po normi, ker je črta proizvodnje zastala za črto porabe surovin (4). Naročila niso bila izvršena (5); vzrok za to je treba iskati v zastajanju proizvodnje, ker sta obe črti enako dolgi (6). Proizvodnost dela je znatno pod normo, kar lahko posnamemo iz črtic delovnih ur, fonda plač in proizvodnje, ker je črtica proizvodnje znatno krajša od črt delovnih ur in fonda (7). S tem je analiza stanja za prvo dekado izčrpana. Analiza stanja druge dekade (slika 16 b). Glavni vzrok neizpolnjevanja v prvi dekadi je bilo pomanjkanje surovin. Ta vzrok je bil v drugi dekadi odpravljen. Surovine so bile nabavljene v zadostni količini, kar kaže tanka črta nabav¬ ljenih surovin (1). Ob koncu druge dekade imamo še precejšno zalogo surovin, kar je razvidno iz črt nabave in porabe surovin (2). Delovnih ur je bilo porabljenih preko norme (3), struktura uporabljene delovne sile je bila nepravilna (pre¬ več nekvalificiranih delavcev) (4), verjetno za¬ radi tega, da bi se popravilo nepravilno stanje v prvi dekadi. Ta nepravilna struktura je imela za posledico, da sc je pojavila velika množina odpadkov in izvržka, kar sklepamo iz tankih črtic porabe surovin in proizvodnje (5). Blaga je bilo prevzetega v obeh dekadah okrog 70 odst. količine, določene po planu za prvo dekado. Vzrok, da blago ni bilo prevzeto, je v tem pri¬ meru bržkone pri prevzemniku, ker ni bila pre¬ vzeta niti količina, ki je bila razpoložljiva, (6). Analiza stanja tretje dekade .(slika 16 c). Pro¬ izvodnja v' tej dekadi je zelo majhna (30 odst. plana) (1). Vzrok za to ni pomanjkanje surovin (kumulativna črta nabavljenih surovin je daleč naprej od porabljenih surovin (2) niti pomanj¬ kanje delovne sile (ur je bilo uporabljenih ve¬ liko več, kakor jih je bilo določenih za proiz¬ vodnjo, ki je bila proizvedena v tretji dekadi) (3). Vzrok je treba torej iskali v komponenti, ki ni zapisana v sistemu pokazateljev. Ta vzrok bi bil na primer nepričakovano potrebno popravilo strojev, kar lahko označimo na sliki z znakom + pri proizvodnji. Delov nih ur je bilo'porabljenih mnogo več. kakor jih je bilo potrebnih za pro¬ izvodnjo', ki je bila izvršena v tretji dekadi. Te ure so šle v glavnem na račun kvalificiranih delavcev, ker je tanka črta za plačilni fond znatno daljša od tanke črtice za delovne ure (4). Te ure. kvalificiranih delavcev so šle verjetno na 10 račun dela pri popravilu strojev. Naročila je podjetje izvrševalo slabo, kar je verjetno po¬ sledica tega, da je proizvodnja zastala, ker sta obe kumulativi, proizvodnje in izvršenih naročil, enako dolgi (5). Iz gornjih primerov smo videli v glavnem, kakšno kombinacijo sklepov lahko ustvarjamo z uporabo Hunthovega grafikona. Prednosti Hunthovih grafikonov Hunthovi grafikoni združujejo v sebi pred¬ nosti stolpičastih grafikonov, kronogramov in diagramov. Kakor vsi stolpičasti grafikoni omo¬ gočajo Hunthovi grafikoni primerjanje najraz¬ ličnejših pojavov hkrati, kar je posebno važno za operativno dejavnost. Ker kažejo Hunthovi gra¬ fikoni tekočo (dnevno, dekadno, mesečno) dina¬ miko, omogočajo tudi analizo ne le občasnega stanja, temveč tudi gibanje v določeni dobi. Temeljni namen jim je torej evidenca iz¬ vedbe plana za veliko množino predmetov glede količine in rokov. S pomočjo dopolnilnih znakov lahko osvetljujemo in pojasnjujemo posamezne odklone od plana, tako da ta grafikon brez po¬ sebnih dodatnih poročil prinaša rešitev celotnega problema. Univerzalnost enote merila v Hunthovem gra¬ fikonu (čas) in preprosta ter ustaljena pravila njegove konstrukcije omogočajo njegovo upo¬ rabo v najrazličnejših primerih za kontrolo iz¬ vedbe plana, na primer za tok proizvodnje skupin ali oddelkov, za izvajanje plana tovarne, direkcije, ministrstva ali vsega narodnega go¬ spodarstva, v proizvodnji, preskrbi, industrij¬ skih, transportnih, trgovskih, kmetijskih pod¬ jetjih i. p. Kakor vsi kontrolno evidenčni grafikoni, imajo tudi Hunthovi grafikoni predvsem operativni pomen. Ker kažejo primerjavo izvedbe s planom, služijo odgovornim činiteljem kot kažipot za pravilne odločitve. Prav ti grafikoni jim dajejo vpogled v neenakomernost pri izvajanju načrta po različnih pokazateljih in pomagajo usmerjati njihovo dejavnost. Dalje jim dajejo odgovor na \ prašanje, kje in kaj je treba delati v vsako¬ kratnem položaju. Ker pa so v njih zbrani tudi podatki za vso preteklo dobo, omogočajo obenem globljo analizo stanja ter nadaljnje usmerjanje dejavnosti in sestavljanje načrtov za prihodnja obdobja. Za sestavljanje Hunthovih grafikonov je po¬ trebna kratkoročna in točna evidenca vsega dela v podjetju, če hočemo imeti pravo korist od njih. Grafikoni morajo biti živo orodje v operativnem delu. Vsak vodja obratnih naprav, šef oddelka itd. bi si moral sestaviti načrt za vsak dan po¬ sebej na podlagi grafikona. Tako bo smiselno opravljal svoje delo in iz dneva v dan izboljševal organizacijo dela v svojem oddelku. Grafikon mu bo odkrival, kam mora usmeriti svoje delo, ob¬ enem pa pokazal, koliko so ukrepi, ki jih je izdal, izboljšali položaj. Grafikone dela bi morali po drugi strani vsak dan videti tudi delavci, da bi vedeli, kako napreduje njihovo delo, ker jim bo to vzpodbuda za boljše delo in tekmovanje. V gornjem duhu bi bilo treba izpremeniti tudi način poročanja direktorju. Direktor, ki ima pred seboj grafikone, bo takoj ugotovil nered- nosti in vzroke zanje, kar se pri ustnem ali pismenem poročanju ne da dognati tako ne¬ dvoumno. Grafikon pa, ki s svojimi prekratkimi (na primer v proizvodnji) ali predolgimi (zaradi okvar strojev) črtami stvarno opozarja na vse slabe točke procesa, ne dopušča, da bi kdor koli odvrnil pozornost od važnega problema vse do¬ tlej, dokler niso napake ali nerednosti odprav¬ ljene. NRRODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ) IZDALA PLANSKA KOMISIJA LRS - STATISTIČNI URAD SLOVENIJE NATISNILA PARTIZANSKA TISKARNA V LJUBLJANI /