Štev. 6.—XXVIII.                                             Februar 1927.
Na dvorišču.
Ob dvora vije leh se bujna kita,             Široko kokla pregleduje dvor
tam je devojčica Alenlca skrita.               in Ijuta pazi na svoj mladi zbor.
Jazmina grm nad njo se pne dehteč,         Vrabičev jata drzno se preleta,
na klopd sence mir leži hladeč.               od kraje žetve si največ obeta.
V rokdh se kvačka z nitko poigrava         Golobec z golobico se vesel
in k dopleteni zvezdi zvezda plava.         gruleč na hišno sleme je popel.
Od dela se Alenka zdaj ozre,                  Puran v tleh brusi krila si šameča,
Jcaj li po dvoru vse šami in vre.              zastava s fcljuna mu visi rdeča.
Leseni žleb dovaja svežo vodo,               Prihuljeno za voglom maček idi,
Jci v kamenito se lovi posodo.                  nevarno z repom kroži in preži.
Od nje lerepilni se odbija hlad,                Petelin pa se gospodarja čati,
domača tam napaja se živad.                   ponosno mu udarijo perutL'
Pred svojo hišico Perun že sanja,            Veselo mu zakrkilika glas,
renči, nadležne muhe si odganja.              preplaši maček se, zbeži na vas.
Alenka hudomnšno se nasmeje, poljubi solnčni žarek jo skoz veje.
E. Gangl.
121